MAKEDONCITE SO EDNORASEN JAZIK NA BELCI · PDF file1 D-r Risto Ivanovski MAKEDONCITE SO EDNORASEN JAZIK NA BELCI (PELAZGI) -evrejskiot kako makedonski govor- Bitola, R.Makedonija 2009

1

D-r Risto Ivanovski

MAKEDONCITE SO EDNORASEN JAZIK NA

BELCI (PELAZGI)

-evrejskiot kako makedonski govor-

Bitola, R.Makedonija 2009 godina

2

D-r Risto Ivanovski, MAKEDONCITE SO EDNORASENJAZIK NA BELCI (PELAZGI)

- EVREJSKIOT KAKO MAKEDONSKI GOVOR- Tekstovite...zborovite pi{ani od desno na levo, kaj mene se kopirani obratno.Tekstovite...zborovite pi{ani od desno na levo, kaj mene se kopirani obratno.Tekstovite...zborovite pi{ani od desno na levo, kaj mene se kopirani obratno.Tekstovite...zborovite pi{ani od desno na levo, kaj mene se kopirani obratno.

Adresa: Ul.Mihajlo Andonovski br.6/21 Bitola, telefon: 047/258- 133

CIP-Katalogizacija vo publikacija Mati~na i univerzitetska biblioteka ″Sv. Kliment Ohridski″- Bitola 811 . 163 . 3 IVANOVSKI, Risto Makedoncite so ednorasen jazik na Belci (Pelazgi): evrejskiot kako makedonski govor / Risto Ivanovski. - Bitola : Ivanovski R., 2009. - 73 str; 23 sm. a) Makedonski jazik COBISS.MK-ID 18471489

3

PREDGOVOR An|elija Stan~i} Spaji} ìveele vo Makedonija i nea so nejzinot narod gi zasaka-

la. Sledi taa da gi poznavala makedonskite govori, so koi taa moèla da gi odgonetnuva po-imite vneseni vo ednoboèstvenite=evrejskite knigi...Toa se gleda vo nejzinata kniga ‘‘Na-jstariji jezik Biblije ili jedan od najstarih kulturnih naroda‘‘. Toa bilo reprintovano av-torovo izdanie od 1929. godina. Izdava~ bil Izdava~ko prometna agencija ‘‘Miroslav‘‘.

‘‘‘‘‘‘‘‘Re~ na izdava~otRe~ na izdava~otRe~ na izdava~otRe~ na izdava~ot Vo ramkite na bibliotekata ‘‘Slovenski isto~nici‘‘ odlu~ivme da objavime u{te

edna kniga koja, se nadevame, }e predizvika ìva rasprava vo nau~nite krugovi. Zbor e za knigata Najstariot jazik na Biblijata ili eden od najstarite kulturni narodi, na An|elija Stan~i}-Spasi}eva, objavena 1929. godina vo Belgrad.

Zanimliv e i samiot na~in kako dojdovme do ovaa odluka. Bi moèlo da se re~e deka toa po~nalo na krajot na juni na promocijata na knigata Srbi...narod najstar na Olga Luko-vi}-Pjanovi}. Toga{ gospodinot Voislav Haxi-Devi} ni pokaàl edna, za nas, neobi~na geo-grafska karta. Taa bila sovremena turisti~ka karta na Sinajskoto Poluostrovo. Neobi-~nosta na taa karta bila vo toa {to vo blizina na Mojsievata Gora se najduvale i planinite so imiwata Srpska. gora. Gora, Banat, potoa rekite so imiwa Mir, Vir-as itn. Vo razgo-vorot koj potoa sledel raspravavme za potekloto na tie imiwa. I u{te edna{ se uverivme vo opravdanosta na postavaweto na pra{aweto za potekloto i dvièweto na srpskiot narod vo tekot na istorijata.1

Vo eden tekst od VIII vek pred na{ata era, vo koj se spomenuva Tiglat-Pilesa III (744-

727), se spomenuva eden pohod se do planinata Libanona, i tuka, kaj opisot na tie pohodi, se spomenuva planinata Saua i Srbua (na drugo mesto e napi{ana planinata Sarbua).

Toa nesumlivo e zanimliv tekst koj zasluùva da bide istraèn vo vrska so dale~no-to minato ili poteklo i na nekoi evropski narodi koi se doselile od Mala Azija na Bal-kansko Poluostrovo.

1 Na str. 2 e slika: EGYPT,Lehnert Et Landrock Cairo 1:950.000:Gebel Banat,Gebel Serbal,Wadi Wiras, Wadi Mir, Gebel Müsa,Ml. Sinai,do denes na site makedonski govori. Tokmu zatoa samo Makedoncite se etnos=edno-st.Ova se potvrduva i so dokazot, samo vo R.Makedonija u{te se govori na govori, a ne vo drugi dràvi.

4

Nepoln mesec dena posle promocijata ne povikal gospodinot Vladimir Coqa. Kako zakonit naslednik na vkupnite dela na An|elija Stan~i}-Spasi}eva ni ponidil da go obno-vime izdanieto na knigata Najstariot jazik na Biblijata ili eden od najstarite kulturni narodi. Koga knigata ja donel, vidovme deka taa ba{ i ja obrabotuva temata na koja ni uka-ùva{e navedenata mapa na Sinajskoto Poluostrovo- za potekloto i izvornoto zna~ewe na neprotolkuvanite zborovi vo najstarite sloevi na Biblijata. Pri toa kako osnova za toa tolkuvawe posluìl srpskiot jazik.

Posle vnimatelno ~itaweto odlu~ivme, i pokraj mo`nite reakcii, knigata da ja ob-javime, i toa od pove}e razlozi.

Smetavme deka vo navedenoto delo, i pokraj odredenite nedostatoci se najduvaat po-datoci za tolkuvawe koi moàt potiknuva~ki da deluvaat na prodlabo~uvawe na istoriski-te i arheolo{kite istraùvawa potekloto na Srbite kako i nivnoto dvièwe do sega{nite stani{ta.

Po misleweto na gospodinot Eugen Verber sled nedovolno poznavawe na evrejskiot jazik vo ovaa kniga se najduvaat odredeni materijalni gre{ki.

Pa i pokraj toa smetame deka ova delo moè isto taka da pottikne novi istraùva-~i da vo komparativnata lingvistika pobaraat novi ~initeli i dokazi za zaedni~kata osno-va od koja poteknuva i srpskiot jazik. Pri toa taa zaedni~ka praosnova bi se pro{irila i von ona {to denes se podrazbira pod indoevropska jazi~na matrica. Od nau~na to~ka na gle-di{ta, pokraj denes ve}e izvesni negovi srodnosti so grupata takanare~eni jazici, indo-evropski jazik bi moèl da ima srodni~ko odnos i so semitskiot prajazik, ili vo vzaemnoto me|udejstvo moèl bar na nego da vlijae so svojata leksi~ko-kulturna komponenta. Vakov pristap go opravduva i ~initelot deka srpskiot jazik od ostanatite ìvi jazici indoevrop-ski, po mnogu {to, e najbliski na drevniot sanskritski.

Posebno zna~ewe na ovaa kniga moè da ima za psiholo{kite i geolo{kite istra-ùvawa na duhovnite prasliki, arhetipovi. Imeno, i koga istorijata ili lingvistikata bi dala potpolno negativni rezultati, vo {to iskreno sumwame, bi ostanalo otvoreno edno oz-bilno pra{awe: otkade sklonost me|u srpskite istraìva~i preku svojot jazik go prepozna-at zna~ewata koi se ra{ireni od severozapadnite runi i sagi do jugoisto~nite verski knigi kako {to se sanskritska Veda, Tori ili Mojsievoto petokni`je ? Naravno, ova pra{awe ne go dopiraat samo istraùva~ite na jazicite vo celina ili poedine~nite zborovi tuku istr-aùvawata na obi~aite, predanijata i drugite pojavi povrzani so psihologijata na duhovna-ta praslika i duhovnite praoblici.

A mo`da edna od najprivle~nite oblasti vo koja ovaa kniga }e go najde svoeto mesto este podra~jeto na umetnosta. Vo taa smisla pretopuvaweto na sozvu~jata i zna~ewata na ra-zli~nite jazici moè da ima sredi{no mesto vo doa|a~kata planetarna poezija kako i vo drugite izrazi na novoto umetni~ko sozdavawe.

Kolku ovie istraùvawa moàt da bidat pottiknuva~ki }e go opi{eme na eden pra-kti~en primer, od ìvotot. Taka vo tekot na eden razgovor go dopirnavme ba{ toa pra{awe na srpskite istraùva~i preku svojot jazik da gi raspoznaat i dlabokite sodrìni vo jazi-cite na drugite narodi. Eden od uvaènite profesori na toa rekol deka za nego takvata sklonost e na granica na nacionalnata patologija. Srodni izjavi podocna i vo pe~atot se objavuvani. Go zapra{av uvaèniot profesor da mi go objasni potekloto na klu~nite zboro-vi na negoviot zaklu~ok na patologija. Toj odma odgovoril deka toj zbor e kovanica od gr-~kiot koren pat... so zna~ewe ‘bolest‘ i log... od kogo se razvilo zna~eweto nauka. Na moe pra{awe dali vo osnovata na zborot patologija prepoznava u{te ne{to, toj pomalku oholo dodal: ‘Taa e osnova i tuka nema pove}e {to da se prepoznae‘.- A Vas neli ve potsetuva, pro-fesore, taa osnova pat na na{iot zbor pati ili patwa, a log na na{ razlog i razlo`nost ? Prema toa, otkade toa da osnovnoto sozvu~je i osnovnoto zna~ewe se poklopuvaat vo gr~kiot i vo srpskiot jazik ?2 Uvaèniot profesor za~udeno me gledal. Podocna mi priznal deka ta- 2 Platon govorel pelazgiski jazik, koj bil varvarski. A vakov ostanal na Peloponez i po{iroko Ele-da sé do so 19 vek. Varvarski=pelazgiski=tn.slovenski se govorel vo Makedonija, a i denes. Za vreme na Aleksandar Makedonski se govorel samo pelazgiski=tn.slovenski jazik. Po negovata smrt, vo Ale-ksandrija, Makedoncite od Brigija=Brzjakija Ptolomejci od staroegipetski jazik, koj bil dvorasen na Belci (Pelazgi) i Crnci (Semiti), otfrluvaj}i gi semitskite zborovi go sozdale koptski jazik, koj

5

kov ednostaven ~initel za nego bilo vistinsko otkritie. Ovoj primer go navedovme da bi pokaàle kolku broj pra{awa moè da pokreni samo eden zbor. Naprimer, toj zbor go pot-tiknuva razmisluvaweto za Pelastite, narod koj pred Grcite ìveel na prostorite koi Gr-cite potoa gi osvoile.3 A na koja grupa na narodi Pelastite pripa|ale, treba da odgovori istorijata i arheologijata. Drugo pra{awe e lingvisti~ki. Otkade srodnost vo zvukot i zna~eweto na gr~kite ili mo`da prastari pelaski zborovi so srpskiot jazik ? Pa bidej}i toa se taka zna~ajni zborovi patewe i razlog ili anti~ki logos, tie neizbe`no ja pokrenu-vaat i temata za duhovnite prasliki. A pome|u patewe i logos razlog na svoeto nastanuvawe imale i mnogu umetni~ki dela. Pa koga samo eden zbor pokreni ovolku pra{awa, nie iskre-no se nadevame deka knigata koja e pred nas, a koja pobuduva mno{tvo takvi zborovi, }e bide delotvoren pottik za novi istraùvawa.

Ako ovoj reprint izdanie ja opravda svojata namena, nie rado }e go objavime i izda-nieto pro{ireno so novi istraùvawa, koe An|elija Stan~i}-Spaji}eva go bila pripremi-la za pe~atewe.

Miroslava Petrovi}

AN\ELIJA STANÎ]-SPASI]EVA NAJSTAR JAZIK NA BIBLIJATANAJSTAR JAZIK NA BIBLIJATANAJSTAR JAZIK NA BIBLIJATANAJSTAR JAZIK NA BIBLIJATA EDEN OD NAJSTARITE KULTURNI NARODI BELGRAD4 [TAMPARIJA ‘SLOGA‘ KRAQA MILANA 56.- TELEFON 58-76 1929 Mesto predgovor.Mesto predgovor.Mesto predgovor.Mesto predgovor.5555 Moto: Nema ni{to sokrieno,

bil pelazgiski jazik. Kako zamena na staroegipetskiot go sozdale svojot dvorasen jazik na Belci i Cr-nci. Tie nego go narekle na dene{en brzja~ki koine, koj se ~ita: koj ne. Obrazloènie: se pra{uva: koj dojde ? Sledi odgovor: koj ne dojde, site do{le. Zna~i, jazik na site, op{t...Kako {to napravile Pto-lomejcite so staroegipetski vo koptski, istoto go napravil Kiril Solunski od koine vo tn.staroslo-venski. Tokmu zatoa tn.staroslovenski bil ist kako koine. Pak, koine vo 19 vek bil nare~en gr~ki- vsu{nost, starogr~ki. Bidej}i ruskiot i srpskiot jazik bile kako tn.staroslovenski, ruskiot i srp-skiot narod bile makedonski. Spored ruski izvori, Rusite bile so poteklo Makedonci i od Makedo-nija. Isto taka, Balkanot bil Makedonija. Cojne vo 1809 godina go zamenal so Balkanski Poluostrov. 3 Da ne im se veruva na evropskite avtori, koi vo 19 i 20 vek sé izme{ale... Takov bil primerot Indo-germani, pa go promenale vo Indoevropjci, koj e 100% pogre{en: Indijcite bile temni, Evropjanite bile Belci, Pelazgi (Pelasti): vo Indija do{le Belcite, a zapadno od Indija Indijcite. Bidej}i ni-vno ìvotno bil bivolot, a toa do novata era do{lo do Mesopotamija, nikoga{ nemalo Indoevropja-ni, zatoa{to Belci=Belci i Temni=Temni.Pak,Makedoncite, koi vladeele so Isto~noto Rimsko Car-stvo, od Latinite vo 10 vek bile nare~eni Greiki, od grei=grej=dojdenec od Istok kade gree sonceto, koi vladeele so Ju`na Italija. Sledi samo edno: samo MAKEDONCI=GRCI i ELADCI=ELADCI. 4 Nikoga{ nemalo Beograd, tuku samo Belgrad, ne Medved tuku Me~ka, ne Ze~ar tuku Zaje~ar...Herodot (5 vek p.n.e.) go podelil dene{niot Balkanski Poluostrov spored temniot vokal: isto~en Trakija so pomasovna negova upotreba i zapadniot Ilirija so negova pomala upotreba. Bidej}i Srbite bile Tri-bali, zna~i, Traki, {to vaì za Bugarite, a i Romancite, Srbite bi morale da go imaat temniot vokal masovno. Me|utoa, toa go promenal Vuk Karaxi}. Toj vo Viena moèl da odi samo kako Tur~in=Musli-man i Grk=Pravoslaven. Ova bilo poradi toa {to od 18 vek postoela samo Carigradskata patrijar{i-ja, ~ii pripadnici bile Grci. Nea ja vladeele Makedoncite=tn.Grci, od Makedonskata dinastija. Koga Germancite, katolici i protestantni, se obedinuvale so protestantskiot jazik na Luter, vo kogo ima okolu 30% mongolski zborovi, Rusite i Srbite se otkaàle od makedonskiot tn.staroslovenski jazik, koj bil slu`ben i vo Romanija, se sozdale mno{tvo tn.slovenski narodi. Bidej}i ovie denes me|usebno se razbiraat, tie bile samo eden narod. Tie treba da se obedinat samo so tn.staroslovenski, kako {to se obedinile i Germancite.Bidej}i ovie i denes me|usebno ne se razbiraat,tie nikoga{ ne bile narod. 5 Naslovite }e ostanat kako {to gi navel avtorot. Jas samo }e dopolnuvam.A pove}e vo moite 35 knigi.

6

{to ne }e se otkrie; ni tajno, {to ne }e se doznae. Star i Nov Zavet. Denovi za denovi se menuvaat naimzmeni~no. Godinata za godinata brza. A vekovite,

stoletijata gi teraat bez odmor. ôvekot sozdava, se bori na zemjata, se podignuva i pa|a. Preku nego i negovite dela se podignuva blagodarnost, slava, priznanie ili osuda i prokle-tstvo. I se biva zastrto na krajot na zaboravot od kogo, posle nekoe vreme, se zasijuva kako iskra ispod pepelot na se}avaweto na tvorevinata na pominatite pokolenija, na koi novite lu|e prodolìle da sozdavaat novi dela koi ponovo povtorno }e se ugasat.6

I ovaa kniga, ne so golem obem, }e ja digni od zaborav na svetlosta ugasnata, nepo-znata tekovina na eden najstarite kulturni narodi.

Posle deset i pove}e godini prou~uvawa i sobirawe na materijalot a posle golemi-ot trud i tr~awe na{ite pozvani ustanovi da se zaintersiraat za ovaa novina i izdadat na javnost ova i ako ne golema ipak va`na kniga, koja moèla da bide pogolema, ama bila pode-sena za tri javni predavawa i morala da bide zbiena, posle site zatvoreni vrati, samo vo pe-~atewe go davam ova delo.

Gi molam site u~eni lu|e na{i, koi rabotat vo naukata na srpskiot jazik, istorija i vera, da ja prou~at so predusretlivost ovaa kniga i da gi prodolàt moite desetgodi{ni istraùvawa so podobar uspeh.

PISATELKA. PRVA GLAVA Denes- vaqda- nema vo na{ata, bar predvojna, Srbija poodrasnato lice, koe ne ja po-

minal na{ata a so del i gr~ka Makedonija. A koga go preminime delot na ovaa na{a zemja i ìveeme nekoja godina vo nea,go zapoznaveme narodot, negovite obi~ai, gi pregledame stari-nite i ~ueme predanijata, tamu so~uvani, da go pazime i propu~uvame nivniot dijalekt i ja-zik-odma morame da dojdeme do toa, deka toa pleme e ostatok na najstariot del na na{iot na-rod ili kaj niv da se so~uvani najstarite izrazi i oblici na na{iot jazik.7 Vo ~udo se pra-{uvame, kako sme moèle tolku vreme da bideme otu|eni od svoite bra}a i kako malku se po-znavame, ili tie kraevi gi poznavavme od nepotpolnata istorija, kade ~esto na{eto rodeno se prestavuvalo i u~elo kako tu|o. E poznato, deka kaj nas se trudat ne da pomognat i doka-àt nekoe nau~no tvrdewe kako vistinsko ako e toa nekoe od na{ite iznel ili ako se odne-suva na nas, nekoj sekoga{ traga ma i tu|i la`ni, sprotivni dokazi, da gi oborat onie, {to drugiot so te{ka maka gi sobral i iznel. Mesto da prodolì dograduvaweto na zapo~natata zgrada, so svoite kontra dokazi ~esto cela nauka vo istorijata ili jazikot ja skrenuva od vi-

6 Rimskite (Romejskite) avtori ne poznavaat Sloveni, tuku naselenijata koi ìveele vo oblastite: na staro i novopersiski bile satrapii,na latinski provincii,na koine temi i na pelazgiski=varvarski= tn.slovenski jazik sklavini. Sklavini imalo sé do rekata Rajna. Niv apostolot na Frankite Bonifa-cija (8 vek) kako najdovratna i najgadna rasa gi pokatoli~uval. Zna~i, najgadna i najodvratna tn.slo-venska rasa bile samo Germancite, ~ii tradicii bile trakiski,sporedeno {to pi{el Herodot... Tokmu zatoa nikoga{ nemalo posebni slovenski narodi. Za da se tvrdi, deka na Balkanot se naselile Slove-ni, tie kako narod na Balkanot morale da donesat ne{to {to bi go imale severno od Dunav. Dosega ne-ma nieden naod, dokaz...Sekoj, onoj koj takov pronajde, itno da dobie Nobelova nagrada. Preselbite bi-le obratni: od Balkanot niz Kontinentot, so ime Evropa na Brigija, vidi kaj Herodot, Elijan i Ste-fan Vizantiski. Tokmu zatoa doma{nite ìvotni i rastenija bile balkanski. Lozata sé u{te ja nema vo Danska, za nea sé u{te nema optimalni klimatski uslovi... Na Balkanot ima dokazi za Skitite=Go-ie=Tatarite, Tatarite=Bugarite... i vo 19 vek Arnautite (Tatarite od Crnomorieto i êrkezite od Kavkaz). Tie bile kolonizirani me|u [ar Planina i Vrawe do Ni{. Nivniot broj bil 600.000. Spored Gustav Vajgand (1924), 100.000 Tatari i 500.000 êrkezi. Tie go vnesle mongolskiot gen na kowot, dol-gata opa{ka na mongolskata ovca kaj kosovskiot soj na pramenka i bile akinxii: mongolski kowanici. 7 Zna~i, atni~ki=etni~ki Makedonci, podeleni vo 19 i 20 vek. Tokmu zatoa i ja prenesuvam ovaa kniga.

7

stinskiot pat i ja frla nanazad. Da se setime samo na ismejaniot i zaboraveniot istori~ar Milojevi} pa i Rai} ~ueniot, da se setime na potcenuvanite knigi na Sime Lukin Lazi} i po ovie se zaboravuvaat i docnite na{i istori~ari i nivnite dela, a se zaboravaat i drugi na{i va`ni lu|e. Mesto niv istaknuvame i slavime tu|i, koi za nas nemale nikakvi golemi zaslugi. Pu{tame da se zaboraat i na{ite nau~nici i na{ite junaci. Ne gi sobirame i vo stalno obnovuvawe ne gi iznesuvame ve{tinite na na{eto pro~ueno zemjodelstvo, ovo{tar-stvo i sto~arstvo. Ne gi iznesuvame pred stranskiot svet ve{tinata na srpskite zanaet~ii vo sekoj pogled, pro~uenite na{i grade`nici, ~ii dela se golemi ne samo na Balkanot, tuku i vo dale~nite zemji. Ne gi sobirame i ne gi objavuvame ve{tinite vo lekarstvoto na na{i-ot narod. Na pr. kaj nas se znaelo da se le~i od besnilo pred Paster. Mnogu o~ni bolesti, gnile` na koskite (spomenato vo nekoj list za vojvodata Prodanovi} vo vreme na Ma|arska-ta buna) i u{te mnogu te{ki bolesti se znaelo nekoga{ vo narodot i so {to se le~at. Nie se svoe go napu{tavme i go pu{tame vo zaborav i se stramime od na{eto a ne se stramime, se-koga{ da barame drugi nas da ne u~at i da ni pokaàt, kako nie da sme najgolemi neznajnici i ni{to sami ne umeeme, nitu sami vo sebe ne smeeme da se pouzdame.

Poradi toa sekoga{ nas strancite ne smetaa kako ‘ponekulturni‘ a nie sami sebe se-koga{ se narekuvame ‘mlad narod‘, mlada dràva, koja sekoga{ e gotova na po~etokot a niko-ga{ vo napono na snagata.8

Zaradi tie na{i osobini, se svoe, pa bilo kako va`no, da go pu{time na zaborav, jas bi sakala, ova, {to vo ovaa kniga sakam da iznesam, davno da go napi{al nekoe pro~uen ~o-vek: valda ne bi se zaboravilo. A kako toa drug~ie kaj drugite narodi a gledame i kaj na{i nekoi slovenski bra}a,9 kade i na ponezna~ajniot svoj nau~nik mu pomoùvaat, go vozdignu-vaat i istaknuvaat i ~esto ne obyirnuvaj}i se ni najmalku, {to veli tu|ata istorija za nekoj nivni vladetel, kogo samo tie sakaat visoko da go vozdignat, kako i svoite u~eni lu|e. Kaj nas ne e taka.

Koga sakame da premineme vo kratki potezi na istorijata slovenska, zapravo srpska, toa e mo{ne te{ko i ako istorijata e svr{en ~in, na koj nema {to da se odzemi ni dodade. Ama site pisateli- istori~ari za eden ist narod, ~esto za eden ist nastan, isto ne pi{ele.

Na{ite pi{ani dela, vo kamen rezani, vo hramovite ~uvani, morale gotovo sekoga{ da propadnat, oti stalno sme bile vo vojni: podlo`ni na gonewe so politi~ko, versko i ma-terijalno upropastuvawe. No pove}eto stari i strani istori~ari se sloùvaat so toa, deka majstaro ime na slovenskite narodi bilo: Srbi, Sorbi, Serbi, Sirbi i ‘dela na nivnite sla-vnaja- kako {to pi{e u~eniot Rai},10 v zabveni pogrebena ostala, A kaùva u{te: <inostra-ni istori~ari malku {to nenavisti zaradi za niv i spomenuvaat a ako {to i bi pi{ele, bilo nesovr{eno ili nevistinito i porugawe polno ili slu~ajnost spomenato‘.

Vredi da se pro~ita 7. strana Rai}evata istorija vo vovedot. Za potvrda kako za nas katoli~ki i gr~ki sve{tenici- istori~ari11 pi{ele, treba

da se pro~itaat na{ite letopisi so prevodi od istite, kade ~ovekot se zgrawava nad mnogu nevistina. Nie znaeme, deka i na{ite sve{tenici, pisateli, koi so nekoi vladiki bile vo neprijatelstvo, kako za niv nevistina iznesuvale na pr. po ne{to za Nemawa pa Kralot Dra-gutin, (deka se opa{uval so lanec; deka spiel vo iskopan grob na trni{tata itn.), a kolku toa tek go pravelo stranoto sve{tenstvo, strani pisateli. Spored niv site na{i kralevi bile tatkoubijci, na majkata i bratoubici i dr, a dvorovite site rasipani, {to vo ve~ina

8 Prva dràva bila samo Francija i toa samo na krajot na 18 vek. Germanija samo po Srbija so Grcija... 9 Rusite bile “rocki narod“. Ova bilo poradi toa {to tie pi{ele so recki (runi). Sledi tie bile sa-mo Reckari (Runari). Koga tie od Kiril Solunski so negoviot brat Metodija, koi bile vo tajna misija vo Rusija, go prevzele koinskoto slovo, se narekle Sloveni. Ova govori, poimot Sloveni proizlegol od Bo`jo Slovo, a Logos=Slovo. Prv koj go zapi{al, deka Rusite se izjasnale za Sloveni, bil carigra-dskiot patrijarh Fotij, {to bilo 860 godina. Ova e dokaz, deka Slovenite bilo spored slovo, a Skla-vinite bile tn.Sloveni, dva razli~ni poimi, nespoivi eden so drug. Etrurcite, sozdava~i na Rim, kako Rusite pi{ele so recki (runi). Tokmu zatoa tie kako Rusite bile samo “rocki narod“. Koga tie go pre-vzele slovoto stanale Sloveni. Deka Etrurcite bile Sloveni go pi{el Stefan Vizantiski. Vidlivo e deka poimot Sloveni stanal politi~ki. Pa toj bil samo zagovor,za samo da se istrebi pravoslavieto. 10 Ne bilo za Sloveni na brigiski=brzja~ki ili Slaveni na mija~ki, tuku samo Sklavini=tn.Sloveni. 11 Tie pi{ele samo za Sklavinite=tn.Sloveni, a ne Sloveni: Kiril Solunski imal vrska so Sklavini.

8

slu~aevi ne bilo taka. N. pr. za dvorot na \ur|a Brakovi}a se znae, deka vo nego vladeel otmen i fin ton, deka Despotot \ura| vo svoite prete{ki priliki vo site skoro slu~aevi po mo`nost go odrùval svojot zbor,kralicata- despotica Jerina bila dobra majka-sopruga i dobra politi~arka i da moèla, kako stara èna naprasno da umre, ne moral sinot da e ot-rue a ete vo istorijata toa od na{ite neprijateli se napi{alo.12

Se znae kolku bile vojni protiv nas samo po naredba na papata- da se zatru ‘{izma-ticite i ereticite‘. A kolku krv e prolieno, da kaj nas da bi se ra{irilo muhamedanstvoto ! Pa i denes u{te se toa ne se ugasnalo. A da ize ~esto i ne spomenuva, naveduvam samo nekoi skore{ni dela. N. pr. Knigata: ‘Ma|arsko- Avstriska monarhija vo sliki i zborovi‘ (Magy-ar-osztrak Monarhia rasban es kerben), kade retko }e slu{nete za Srbite i ako se znae, deka tie vo ogromen broj ja naseluvale Ugarija i deka mnogu se borele za sloboda na Ma|arska i Avs-trija. Pa hrvatskata kniga: ‘Prirodni zemqopis Hrvatske 1895. god.‘, kako gotovo nikade ne se spomenuvaat Srbite i ako niv gi ima polovina vo tie krai{ta i bez onie pokatoli~eni Srbi-[okaci i t.n.13 Nas nikoga{ ne ni davaat napred i sekoga{ sme zabveni, zaboraraveni.

No ima ne{to, {to ipak ne se dava, na{iot spomen da se ugasi a toa u{te se u{te ostatoci na srpskite imiwa na mesta, reki, planini, pa i lu|e. Obi~aite na{i i kaj sosedi-te, koi postanale od na{iot narod, zborovite na{i vo nivniot jazik. I tie zborovi na{i este ìv spomen, neizbri{en i neuni{tiv dokaz za postoeweto na na{iot narod vo dale~no-to minato i dale~nite zemji.

Tie zborovi na srpskiot jazik so ovoj spisok }e se trudam, da gi iznesam od temnina, kako bi se videlo, dokade i kade na{iot narod se najduva. Oti kade e na{iot jazik ma vo ne-kolku so~uvan, zna~i, deka tamu ìveel i na{ narod.

Slovenskoto ime- spored istori~arite- pred VI. stoletie, za vreme Justinijanovo ne im be{e poznato na gr~kitei rimskite istori~ari.14 Prvo Prokopij Kesariski- opi{u-vaj}i go Justinijanovoto vreme i vojna vo ‘vojnata Gotov‘ go spomenal slovenskoto ime: ‘Bi-le- govorel toj- i drugi Sloveni okolu rekata Istra (Dunava) isti i na drugi mesta. No ne e toga{ po~etokot na slovenskiot narod, tuku vo toa ime po~nalo toga{ na svetot da mu se ja-vuvaat- tie bile poznati pod op{toto ime Savromati (Sarbomati).15 Drevnite Grci site se- 12 Nemalo etni~ki=etnosni=ednosni narodi, tuku samo verski: Pravoslaven so glaven centar Carigr-ad so koine, koj bil carski jazik i za Car Samoil so Car Du{an, kako i crkoven koine vo carskata Ca-rigradskata patrijar{ija i makedonskiot tn.staroslovenski vo narodnata=bulgarnata Ohridska arhi-episkopija so nejzinite delenici.Vtoriot narod bil katoli~ki so Rim i so latinski jazik: dva narodi. 13 Kaj avtorkata postojat verski narodi: pravoslavni Srbi i katolici Hrvati. Ovie bile so pelazgi-ski jazik na Belci, {to bilo sprotivno na katolici Ungarci. Ovie kako Belci se so mongolski jazik. 14 Zna~i, do 6 vek imalo samo satrapii, provincii i temi. Vo 6 vek se pojavuvaat sklavini. Ako imalo sklavinski narodi, bi moralo da postojat i satrapisti, provincijci i temani.Bidej}i ova ne se prifa-}a, nemalo ni narodi sklavinski. Ako sklavinite bile narodi, toga{ site sklavini moraat da bidat Sloveni. Vakvi imalo vo Azija, Arapskiot Poluostrov, Severna Afrika, [panija, isto~no od rekata Rajna, Avstrija, Ungarija..., Epir vo koj bila Arbanija, Peloponez...Ova ne se prifa}a. Bidej}i vo Ma-kedonija ima sklavini do so 9 vek,vo nea vo 9,10...vek bez Sklavini.Vo Germanija u{te imalo Sklavini. 15 Prokopij samo tn.slovensko ime, Prokop=pro kop, pro samo tn.slovenski prefiks i kop=kop, kako {to bilo Karpati od karpa, kako Karpatos ostrovo vo Sredozemno More. Prokopij nikoga{ i nikade ne govorel za Sloveni, tuku samo za Sklavini, spored sklavina=oblast, so svoj oblasen narod. Prosto-rite severno od Dunav im pripa|ale na temnite lu|e, a vakvi bile Skitite=Gotite=Tatarite=Bu-garite...Ova se potvrduva i so p~elata: severno od Dunav bila temnata p~ela, a ju`na svetlata. Sledi severno da prestojuvaat temnite Skitite, a vakvi bile i Savromati (Sarmatite), nikako Sarbomati, oti s=s, a=a, v=v, r=r, o=o, m=m, a=a, t=t, i=i, Savr...ne e Sarb...Isto taka, ju`no imalo doma{ni ì-votni, a severno samo divi ìvotni. Bidej}i do 19 vek ne pominalo niedno doma{no ìvotno na jug, a do vo 20 vek nemalo ~arter letovi, nemalo preselbi na narodi severno od Dunav na jug. Mongolite ka-ko lovci i ribari ja imale samo prvobitnata krvna grupa 0. Nivni ~eda bile Indijancite vo Amerika koi preku 90% izumrele od malata sipanica i gripot. Pak, malata sipanica bila od ~umata na gove-doto a gripot od gripot na sviwata. Bidej}i Kontinentot bil bez doma{ni ìvotni, a Kontintalcite isto kako i Indijancite ne izumrele preku 90% od malata sipanica i gripot, tie bile samo Balkanci i Maloazijci. Ovie bile naslednici na Belcite koi vo ledenoto doba bile povle~eni ju`no od 35- pa-ralela vo Levantot. Ovoj vo postledeno doba bile levan, nalevan, toj bil levaniot, levantot...Zapo-~nal procesot na preselbi. Koga Belcite=Pelazgite se preselile kaj Skitite,Sarmatite...vo Skitija, Sarmatija..., tie go prifatile imeto Skiti, Sarmati...Ovie imiwa im bile davani samo od Pelazgite.

9

verni narodi gi vikale: Skiti i Celto, mo`da Selto-Skiti. Bidej}i toj zbor Skiti, skita-le, e na{ zbor a ne gr~ki i koi naziv samiot narod si go dal, morame da zaklu~ime, deka Ski-tite bile na{ narod. ‘Okolu ovie, se veli, bile Sarmati, {to e isto so Savromati‘. Plinij veli, deka imeto Skiti se promenalo vo Sarmati i Germani.16

Ako vnimavame na izrazite, na zborovite, }e zapazime, deka zborot Skiti e dodatok na podmetot Sarmati, odnosno na site tie narodnosni i plemenski nazivi, oti i Uno-Sabi-ri, Uno-Sameni i dr. pokraj plemenskoto ime se narekuvaat Skiti.

Imeto Sarmati sosema moè da se zeme kako Sabrati, oti Grcite (a tie najpove}e se i pi{uva~i na istorijata) bidej}i vo svojata azbuka go nemaat slovoto b, go pi{at samo m ili v.17 Prikaznata na Konstantin Porfirogenite za doseluvawe na Srbi od sever preku Dunav na Balkanot od domovinata na svojata Bojke (Bojemija, Bojerija) i ostanatite vaqada severni predeli, ne moè da se zemi- po tvdewe na drugite istori~ari kako dokaz, da pred toa ne bilo Srbi na Balkanot. Mnogu e poverojatno deka Srbite na Balkanot se doselile i od jugot preku Vis-Antija.18

Deka Srbite se doselile na Balkanot i pred VI. stoletie, tvrdat istoriskite poda-toci. Taka se veli: Od Dakija trgnalo mno{tvo Sloveni (Sklavini, R.I.) 580 god.19 i do-prele do Peloponez, kade i ostanale.20

Potoa Prokopij istori~arot spomenuva me|u tvrdinite, koi se podignati i obnove-ni za vreme Justinijanovo triesettite godini na VI. stoletie kako Stredin vo Epir, Vra-{ciovanija vo Dardanija, Veledina- Ksernija na Dunav, Mala Reka- Pezion i dr. (za ova Nie-derle Vpadi Slovenu na Balkan). Spomenuvaj}i u{te nekoi na{i imiwa kade se najduva, vo kolku mi e poznato. Na starite geografski karti se najduvaat mnogu na{i imiwa.21

Taka na utokata Tigar vo Eufrat mestoto Spasina, ponatamu Suza, Seleuza, Vologe-zija, Samosata vo Mesopotamija. Vo Italija ima i denes mnogu kako: Savo, Antipolis. Po-

16 Drevnite avtorovi Grci bile Traki i Iliri: poimot Traki go vnesol Redakciskiot odbor na Pizi-strat, pravilno Peistratos,vo “Ilijada“, i Herodot Iliri. Tie bile Pelazgi so pelazgiski=tn.slove-nski jazik. Keltite kako Belci ja imale krvnata krupa A na Belci, koja spored P.Adamo bila postara od pred 15.000 g.p.n.e. Taa nastanala vo Levantot, kade se odgleduvale doma{ni ìvotni i imalo zemjo-delsko proizvodstvo.Bidej}i keltskata pismenost bila frigiska=brigiska,Keltite imale balkansko- maloazisko poteklo. Sledi da se govorelo za Kelto- Skiti. I tokmu zatoa samo Skiti=Sarmati=Goti. Poimot German bil trakiski, {to go naveduva G.Vajgand. Gotite krstarele niz Balkanot, Italija itn. Ovde se postavuva najsu{insko pra{awe: kako e mo`no site koi na Balkanot do{le/pominale, ostavaj-}i svoi materijalni dokazi. Me|utoa, severno od Dunav na Balkanot ni{to nema tn.slovenski: ne{to... 17 Samo Sarmat=sarmat, Sabrat=sabrat, Sarbat=sarbat, nikako inaku. Grcite bile samo Makedoncite. 18 Belcite (Pelazgite) so svojot pelazgiski (tn.slovenski) jazik, nivnite doma{ni ìvotni, zemjodel-ski kulturi se selele niz nenaseleniot kontinent. Do denes kontinentot se donaseluva so Balkanci i Maloazijci, nikako i nikoga{ obratno. Najbitno e {to Herodot veli. Spored nego, skitskite=tatar-skite prostori, vo dene{na Ukraina i Rusija, bile naseluvani so lu|e od persiskite prostori, Mala Azija i Balkanot. Procesot prodolìl i po vremeto na Justinijan, {to vaèlo i za vreme na Osma-novoto Carstvo. Bidej}i Ukraincite i Rusite govorele i zboruvaat samo pelazgiski=tn.slovenski ja-zik, toj bil jazik na Belcite. Vo Rusija, Ukraina, Podunavjeto, Balkanot... i na Kamenot od Rozeta od Egipet ima isti znaci, so isti zna~ewa, {to vaì i za Svetiite vo Japonija. Tie se ~itaat na dene{en bitolski govor, koj bil brigiski=brzja~ki. Brigiskoto dativno u se najduva vo Kina, Japonija, Indija. Isto taka, kineskata kratka jakna e brigiska. So Belcite stignale piramidite, gradeì, pismenosta... Tokmu zatoa vo Japonija, od Japon=jap on, Japet=Xafet, so Sonceto simbolot na Belcite, stignale Be-cite. Sledi tamu krvnata grupa A na Belci da e okolu 40%. Sleden dokaz e sojata, koja polo{o ja pod-esuva krvnata grupa V na temnite rasi,zatoa{to prethodnikot na sojata go odnele Belcite:jabolkoto... 19 Poimot Srbin e od srb=srp. Sledi vo makedonskoto tvore{tvo da se govori za ètva~i i kosa~i. A serb=serv rob, na latinski. Bidej}i Srbi ima od Balti~ko More se do Sirija... i Egipet, tie ne mo-èle da bidat eden narod. Ova objasnuva, poimot Srbi bil upotrebuvan za na ramnici, kade imalo ì-to, koe se srpelo=`nielo. Ova bilo sprotivno na Bulgar, bez l, Bugar=b (v) ugar, koj se ugari: Ugarit... 20 Na Peloponez se govorel samo pelazgiski=tn.slovenski jazik. Ova bilo duri i do so 19 vek. Najdo-bar primer bil i ostrovot Krit. Kritjanite vo 1913 godina ne go razbirale gr~kiot jazik, tuku bugar-skiot. Sledi Bugarija, so Bukre{tanskiot dogovor od 1913 godina, bila prinudena taa da se otkaè od ostrovot Krit, {to i se slu~ilo.Pak, gr~kiot (eladskiot) jazik na Korais bil vnesen duri vo 1868 god. 21 Belci=Pelazgi so pelazgiski=tn.slovenski jazik. Zbrkite gi sozdala berlinsko-vienskata {kola, so te{ki posledici. Nea ne smee da i se veruva. Kontintalcite bile samo edno: kanibalisti i divjaci.

10

znato e od istorijata n. pr. Bo{kovi}eva, edno slovensko i pro~ueno i golemo pleme go no-selo imeto Anti.22

Vo Italija se najduvaat na{i imiwa: Velinda, Verulija, Antium, Ravena, Milano, Bre{~ija. Reki: Po, Arno, Pijava. Rt Baja, Vadi-Sabatija, Stara Kuma (Kumiri, idoli ?), êlo, Feli~e, t.e. Veli~ itn.

Vo Epir i Albanija: Antigonija, Ilijija, Qe{ (les), Dra~, Valona i dr. Vo Francija nekoga{na Galija. Makedoncite u~ele pre|e vo {kolite (mi raskaù-

val eden star toga{en u~itel i od zbor do zbor go povtoruval celiot zadatok, lekcijata za toa) deka edno slovensko pleme ‘Gali‘ ostavilo mnogu tragi i po Makedonija i drugi zemji. Mi e poznata planinata Gali~ica. No zborot Gali zna~i goli. Taa planina moè da zna~i gola planina a da ne do{lo od narodot. I francuzite za Gale kaùvaat Гôли. Ama ima dosta Galicii i vo [panija i na Karpatite a Galija- francuska, kade ima mnogu na{i zborovi. Taka rekata Rona, ako navistina roni, go kruni bregot toga{ taa e na{ zbor. Ako Marsel bilo selo kraj more, {to e verojatno. Ako Sena pretekuva niz poliwa, koi nekoga{ bile se-nokosni, a za zborot Garona e jasno. Ako Pari (z) be{e nekoga{ Bari, {to verojatno bilo, toga{ Galite (Gôlite) bile na{e pleme, koe toa se imenuvalo vo najdavnite vremiwa. A Ver-sal, da ne e po polo`bata na vrvot na seloto ?

Vo [panija ima (v) Andaluzija od na{eto pleme, pa Gvadalkvi-vir. Mo`da u{te i drugi imiwa ima. Lozana navistina e Lozana, opkolena so vinovi lozi. Ima mesto Porta-rija i Lutra, kako i vo Grcija. Mestoto Coudrée staro ime mu e sciez-{ija. Potoa Brig. Domo-dosola i dr. Se tvrdi, deka vo [vajcarija-Helvetija bile Slovenite (t.e.Srbite), kako {to pi{i eden hrvatski istori~ar. Imeto Kelti sosem e sli~no na Gal-ti.

A nas ne zanimavaat imiwata koga se patuva od Atina za Larisa preku Termopila. Zborot Termo-pile- topli izvori. I tie kaùvaat piji i pili. Taka do ovaa vojna se zadr-àle po stanicite- starite imiwa, koi sega se zameneti so novi. N. pr. Seloto Ijon do sko-ro, se vikalo so na{eto ime Bojat. Seloto ili stanicata Afidion se vikalo Thyrka. Mesto-to Sfendali bilo Mala Kasa t.e. Mala-Kosa. Tuka bilo rudnik na kamen }umur. Mesto Ipa-tion be{e Sir}i. Srbica varo{icata pod Olimp sekako e postaro poteklo, otkolku {to na-{ite dràt. Mestoto Lelija ima blizu selo Orahovo ili Rakovo i Velence. Mestoto Kiti-nijon se vikalo Brano, kade mo`da e branet preminot. Ottuka popoleka se iska~uva za Ter-mopile. Ne e daleku planinata Ita, koja nie ja u~evme kako Eta i ostrovoto Evbeja, koi tie t.e. narod ja vika-Evboja.

Mestoto- stanicata Livadija i cel predel na toa ime navistina e livada, prokopano so kanali (germanskata rabota), podvodno za trevnoto dobro. Tuka e ezeroto Limno. Tie go vikaat Limno-Nezero. Nie samo bi go obrnale, oti tie go zemaat Nezero (ezero) kako osob-no ime.

Kaj Atina: Ano- Losija i Kato-Losija, ima mnogu vinovi lozi- Lozija. Od Atina ode-j}i po Korint (kade ima mnogu prezimiwa Servos) ima mesto Lepsinija ili Lep{inija, (ka-de e rudnik, otkade e diktatorot Pangalos).

A da i ne go spomenuvame Volos so okolinata, kade vladeel car Du{an. Tuka e Makr-enica-Mokrenica, polna izvori; Zagora, Port-Arija, Lakowa. Maloto ostrovo Skjatos, {to se gleda, deka se vikalo Svjatos. Seloto Agrija (Ogrija). Gledaj}i na la|ata na kartata- ma-pata geografska, Partially Cultivated Plain, ~itame Sirbi, Mijele, Mont-Surbi, Gran~a, Kara-ho-ra, Gorica, Mala-Gorja, Kap Griva i dr.

Vo Makedonija se kaùva: [to se stori ! (Se isostavuva ~esto v) t.e. [to se stvori- dogodi ! Edna tamo{na èna re~e: ‘Na{ite izgubeni deca (vo vojnata) da se vratat, bi bila cela storija (nastan)‘, zborot istorija zna~i e na{ zbor.

Na sever vo Skadinivija ako navistina pokraj moreto na nea se ‘skali‘- dine. Vo Ma-kedonija se kaùva ka~iti- da se ka~i- skokawe, skali. I inaku istorijata tvrdi, deka Slo-venskite (mo`da nekoi) plemiwa od Skadinavija se spu{tile na jug.23 Imeto Danska (den) e na{ zbor. Tie velat kako i nie: voda, sestra. Ima masa na{i imiwa na sever.24

22 Antite i Venetite imale balkansko-maloazisko poteklo. Tie govorele pelazgiski=varvarski jazik. 23 Kontinentot sé u{te ne e donaselen. Ova se potvrduva so lozata: nea vo Skadinivija u{te ja nema. 24 Vo Britanija i Skadinavija bile: Vardar, Morava, Korab, Durmitor, Vels=Veles, Danska Dragor...

11

Vo Anglija: Deva, Dublin-Deblin, Vels (Veleti). Za Balti~kite krai{ta, kade e Ge-rmanija se znae, deka vo niv- i sega stanuvaat samo poimeni~no- na{ite pro~ueni plemiwa Luti}i i Bodri}i. Plemeto Vani, Vendi, od koi se mali ostatoci Wenden-Serben-Luì~ki Srbi. Na ostrovoto Rigi, Rujanu bea na{ite pro~ueni svetili{ta. Na{eto pleme Rugi, do-sta e preseleno vo Strumica.25

E interesno, kako imeto ‘Tivoli‘ se najduva vo Skadinavija, vo Slovena~ka, vo Rum vo Srem, vo okolina na Rim i vo Afrika. Vo Afrika isto taka ima na{i imiwa kako Sa-brati, Mila, Melila na rekata Muluvija za mlivo a dali nekoga{ kaj Bisertite vadele bi-ser ? M’Zab, Mozabiti interesenten kraj, kade doa|aj}i vitezot nivni Daja, vladetelkata ja osvoil i kade sega e varo{ot Gardaja- na oazata. Dali tie imiwa gi ostavile na{ite vo voj-nite po tie zemji so Rimjanite i Justinijan ili toa se tragovi na nivniot podolg ìvot ta-mu ? Sli~no ostavile i kaj nas imiwa tu|ite narodi, koi vojuvale po na{ite kraevi ili gi drèle zavzemeni nekoe vreme. Taka Fruzite-Frankite go ostavile imeto Batajnica i velat Fru{ka Gora.26 (No Fru{ka Gora mo`da go nosi nazivot i od mnogu pro~uenite ~ere{novi drva, ~ii stebla, raskaùvaat na{ite stari, ne moèle dva ~oveka da gi obfatat. ’Tie ~ere-{ni imale krupen plod crnkasta boja, koi prskale- ruskavci- koi tamu i denes gi vikaat <vru{teni>- Vru{ka- Gora ?) Taka i Ma|arite pokraj <Ma|arskoto grobi{te> ostavile i mesto <Azawa> Az anya (majka). Nekoj tuka od niv osnovale selo i rekle, deka tuka }e se na-selat. Drugarite toga{ gi narekle: Bolond- Magyarok- Ludi Ma|ari. Ova mi go raskaùval nekoj gospodin- Rumun u{te 1912 god.).

Na{ite poedini plemiwa, koi so miren ìvot ìveele-imale svoe pismo ‘runi‘ i kako {to istori~arot Rai} veli: ‘vedali‘- videli t.e. ~itale, ‘ne bile slepi kaj o~ite’, kako {to na{iot narod veli za onie, koi znaat da ~itaat. Vo istorijata na Niderle ima mo{ne va`ni podatoci.

Ibidem str. 153. stoi: Mislime, deka plemeto, koe go nosi imeto Srbi go pominalo Du-nav u{te vo II. stoletie. Vo I. kn. str. 148-161. Ibidem se veli: ’Slovenski nazivi vo izvorite na II. i III. vek ovie se: Reka Vuka vikana Ulka, desna pritoka na Dunav, ponisko od ustoeto na Drava. Vrbas, desna pritoka na Sava. Me|ubara-Metubaris, Naselbata Serviti na desniot breg na Sava- (Stara Gradi{ka) Bistra-Pistra vo Dakija. Se veli: ’Ama ve}e red navedeni imiwa: Pelso-Pleso, Ulka-Vuka, Urbas-Vrbas, Tsierna-êrna, Berzovica-Brzava, Potisus-Potisje samo mi se dovolna za tezata, deka vo nekolku mesta vo Podunavjeto vo Panonija, Blatnu, na rekata Vuki, pri ustieto na Vrbas, pri Tisa, Brzavi, êrni, vo dolna Dakija ve}e i vo I. vek bile naseleni Sloveni’. Ovie za nas e od neoceneta vrednost.27

No nie znaeme, vidovme, deka nazivot ‘Sloveni’ vo I. i II. vek ne postoel, bi moèlo da bide samo Srbi, odnosno srpski plemiwa.28 Potoa, i ako se kaè deka ‘vo nekoi mesta’, toa ne zna~i, deka toga{ bilo po tie krai{ta mnogu naselenost, oti u{te do pred malku po-ve}e od sto godini, tuka bile golemi baru{tini, {umi, pasi{ta i po polinata mali grupi na naselbi (sala{i, pojate), koi ne se ni zemale vo presmetkite.

Drugo, se znae, deka vo golemi masi na eden narod, golem po broj i prostorot vo za-pisite ili predanijata, vojnite, prodavnici, poedini rabotilnici, na~inot na ìvotot- se-koga{ preovladuva plemenskoto ili pokrainsko ime. Celiot ìvot na eden narod ne podle-gnuva na istite nastani, tuku ne{to se slu~uva i po nekoj negov del (bar pred èleznicata) i toga{ toj del na narod vo nea, za sebe vodi bele{ka ili usmeni predanija ili drugi be-leàt za niv toa isto, dodeka ostanatiot del na narodot ne u~estvuva vo toa, ne e pottiknu-va~ na tie nastani a ~esto i ne znae za niv. Taka se moè da se razbere. Makedonsko carstvo, Makedonsko ropstvo na Evreite i dr. 25 Za preselbi ju`no od Dunav nema naod, dokaz...Koj najde bilo kakov, e za Nobelova nagrada: obratno. 26 Herodot poznaval Kelti i Skiti. Keltite bile Galite, dva poimi, razli~no koristeni od Rimjani-te, so dve svoi prestolnini: na Isto~nite Carigrad, a na Zapadnite Rim. Spored Herodot, Brigite gi sozdale Anadolija i Ermenija. Sledi da ima i Frigija. Kontinentot bil naselen so Balkanci i Malo-azijci. Takvi bile Frankite: Brig=Bri`, Frig=Fri`=Frizi=Fruzi, Frizija=Fruzija. Tokmu zatoa friziskoto govedo gi ima rogovite na balkanskoto govedo, bu{a.Istoto vaì za Vikinzite=Varezite. 27 Nikoga{ nemalo slovenski tuku samo sklavinski mesta. Tie bile samo rimski=tn.vizantiski. Vo Rimskoto=Romejsko Carstvo naroden bil pelazgiskiot=tn.slovenski, a slu`ben latinski, pa i koine. 28 Na Balkanot nemalo Sklavini pred 6 vek. [to se odnesuva za Srbite, tie bile Tribali, samo Traki.

12

Kako {to vidovme do sega, Srbite bile, site nivni poznatni plemiwa ve}e vo Evr-opa vo vreme na Hristovo roduvawe, a bile toga{, verojatno, i pred toa.

[afarik kaùva (Staroìtnosta) ova: ‘Narodite na rodot slovenski prestojuvaat vo Evropa od pamtivek ili {to e isto od preistorisko doba’. A za Srbite vaka pi{i: ‘Srbi se taka golemo carstvo, da od niv proizlegle site slovenski narodi’ (Hormayers Archiv) Toa isto go veli i Ra~ki.29

Sega morame da ja spomeneme voglavno na{ata vera. Najglavniot Bog, kako {to isto-ri~arite tvrdat bil Perun- gromovnik,30 zna~i Sv. Ilija koga i denes go svetkuvame, ba{ to-ga{ koga ima najpove}e grmotevici i ~ie vistinsko ime se odràlo. ‘Perun’ mu be{e, bez su-mlivos dodatok, mo`da od milostivost. Vaqda so ubavi perduvi go kitele idolot, oti i de-nes vo po nekoi krai{ta e obi~aj, deka na Sv. Ilija se zakoli petel- kogo nekoi go nosele vaqda na `rtvata, a so perjata go ukrasuvale idolot. Ili toa bil Pervun, pervi, prv Bog, nad ostanatite Bogovi ? (Petelot bil brigiski=brzja~ki. Vakov bil galskiot, R.I.)

Glavno e, deka toj Bog bil grmovnik Sv. Ilija vo ~ija edna raka bila moqwa a vo druga, sekako, rog na izobiliteto, od kogo se lielo blago i dobro, ‘ja otvoral svojata raka i hranel se {to ìvee’. Bil blag dobar Bog, koj dava ìvot i izobilie i strog sudija- gromov-nik, od kogo se se treselo.31

Drug vaèn Bog, ~ie ime i svetkuvawe se odràlo isto taka, bil Sveti-Vid- Vidov- den, koj se praznuva na najdolgiot den vo godinata a ~ii oltari se podigani pokraj moreto. Vo stranska kniga pro~itav, kako go pozdravuvale: ‘Vide, ubav Vide- nad moriwata sveti Bo-è !’. Pred negoviot den retko i do skoro se kapelo vo moreto (n. pr. vo Grcija, velat poradi malarijata) vo Dalmacija, izgleda i vo Balti~kite primorski kraevi. Vo Srem majkata go dignuva deteto pred sonceto i bidej}i se izmijat vo dvori{teto so voda vo koja preno}ila ‘vidovata trevka’ svrteni na istok ja o~ituvaat molitvata i toga{ gledaj}i na daleku, i se vrti sekoe dete okolu sebe i veli: ‘Vide, Vidov-dene, {to so o~ite gledam, toa so racete soz-davam’. Taka tri pati.). (Windows, vindovs=vindov s., bez n vidov, n.pr. vidov-den, R.I.)

Pro~uen bil ‘Bel Bog’- Bog na sekoe dobro. I negovoto ime se so~uvalo i denes kaj nas. êsto se slu{a: ‘Ni go nema Beliot Bog’ t.e. nema nikakvo dobro. Ili: ‘Oti{ol vo ne-pele’- ne bele, oti{ol kade nema Bel Bog, kade nema dobra. Vo kletvata se veli: ‘Da Bogot dade, oti{ol vo nebele’.

Na~inot na na{ata pravoslavna slu`ba, kako i mnogu, molitvi i pesmi na crkovni ostatoci se od na{ata stara, prethristijanska vera.32

Zna~i nie vidovme, deka na{iot narod se najduval vo Evropa za vreme na Hristovo-to roduvawe (i u{te mnogu pred). Sega da vidime, kade na{iot narod se najduval u{te pred Hristo. So toa }e se posluìme so Biblijata, kako edna od najstarite knigi.

Pred {to toa go po~neme, moramo nekoe objasnuvawe da zememe od knigata: ‘Praktische Einleitung in die heilige Schrift. Geschichte der Schiftauslegung’ v. Leopold Löve 1855. ‘Prakti~en uvod vo Sv. Pismo. Istorija na izlagawe na Sv. Pismo od Leopold Leva 1855. god., bez koja kniga ni Biblija mnogu ne bi se koristile. Od taa kniga go vadime slednoto:

Sv. Pismo se sostoi od 24 knigi, koi ne postanale vo isto vreme. Mojsej ili kako tie kaùvaat Mo{a, sin na Amram i Johebede (Johevede)33 e roden e 14 vek pred Hristo (2513.-2533. od sozdavawe na svetot) bil prv evrejski pisatel. Toj vo Tora t.e. zakonot, go poloìl osnovot za eden sobir na sv. spisi. Ovoj sobir bil od mudri i u~eni lu|e, osobito od Ezre, Noemija i Soferim pro{iren i na sto godini pred vtoroto razoruvawe na hramot (okolu 30. god. po Hr.) so [emaj i Hilel za sekade zavr{en. Od prvite bele{ki pravesti (Ur-kunde) do potpolnoto zavr{uvawe na bibliskite spisi leì okolu 1500 god.

Praizvorot na nekoi bibl. otseci pa|aat vo dobata na kaldejskoto, persiskoto, ma-kedonskoto ropstvo a koga spisite bile zavr{eni Evreite (Ebrejite) bile pod Rimjanite.

29 Bidej}i Srbite bile Tribali, Traki, Balkanci, site Kontinetalci bile Balkanci i Maloazijci. 30 Perun bil na Rusite (Rockari i Sloveni). Toj bil isto na Etrurcite(Runari i Sloveni).I na Evrei. 31 Rogot bil na govedo,a Bikot Zevs.Evropskite i vikin{kite rogovi se samo mali, na balkanska bu{a. 32 Zevs bil Perun=Sv.Ilija. Pak, Ilija=Ilios=Helios=Sonce. Isto taka, i vo Biblijata bil Ilija. 33 Johebede=Jovevede=Jovevede bil roden=veden, vede.., Jove=Jave. Negovoto roduvawe bilo javeno. Toj sledel po Amram=a mram, umram,zamram...Vidlivo e deka Mojsi po nastanite samo gi doteral imiwata.

13

Nekoi knigi A-pokrifi (pokrieni, sokrieni spisi ?). Vo toa se smetale: Mudrost Solomonova, Mudrite zborovi na Jozua-Ben-Sira; Knigata Tovija vo koja kako da e nekoj ta-en lek iznesen; Knigata Judit, dodatok na Knigata Danil; dve knigi od Ezre 8-10 i knigata Makabej.

U~eweto bilo javno i tajno. Javnite predavawa i u~ewe be{e od knigite: Mi{na, Midra{ i Talmud.

Tajnoto u~ewe be{e pred samo poedini, izbrani u~enici. Tuka se u~elo: "Dela {est knigi" Sechtstagswerck, Merkaba, Jezekija, Magiski ve{tini i smetawe kalendari- toa bilo tajna na sve{tenstvoto poradi pretskaùvawe na vremeto, dvièwe na yvezdite i vaqda ro-`danici.

Pomo{ni knigi pri javna nastava nemalo. U~itelot dotoga{ povtoruval, dodeka po-ve}eto ne sfatilo.

Sekoj u~itel mora da znael samo za ne{to da predava n.pr. eden samo po~etok na Bi-blijata- za sozdavawe na svetot, vtoriot za potopot, tretiot nekoj ponatamo{en del; ama se-koj svoj del to~no i iscrpno. A i u~enicite vaqda se opredeluvale za nekoi delovi na nauka i vo toa dobro se spremale, toa da go prodolàt po primerot na u~itelot. Druk~ie ne moè da se objasni u~eweto napamet bez kniga i u~ebnik.

Jazikot, so koe Sv. Pismo e napi{ano e del evrejski; ama delovite vo prorokot na Danilo, Ezri se isto~no aramejski ili kaldejski. Okolu 6000 ima strani zborovi: persisko, egipetsko, indisko i gr~ko poteklo. No ima dosta ‘temni’ i nejasni zborovi, koi komenta-torite gi rasvetluvaat, istraùvaat i po mo`nost objasnuvaat.34

Vo knigite posle vavilonskoto ropstvo se najduvaat kaldejski oblici n.pr, knigata se veli: cifra (cifra ?) a mnoìna sifre- knigi, nastavci kako kaj nas.

Evrejskiot jazik e eden del od ona jazi~no steblo, koe se govorelo osven Palestina vo Sirija, Fenikija, Mesopotamija, Vavilonija, Arabija, Etiopija i Kartagina.35 Nekoga{ tie se vikale ‘Isto~ni jazici’ a vo ponovo vreme semitski,spored Noeviot sin Sem ili Sim.

Svetite knigi bile pi{eni na staroevrejski pismeni, koi se zadràle kaj Samari-}anite n. pr.

={ekel Izrail, liarzi lk{ pari Izraelov. Vo taa azbuka ima temni glasovi, kako vo na{iot Staro-Slovenski, a izgleda da ima

slova kako na{eto tanko er, koe sluì kako zastoj vo zborovite i izgovoruvawe na nekoi po-lusamoglaski.

Sega{na azbuka vo Biblijata mu se pripi{uva na Ezri, koj ìveel vo doba na Sokrat (404-360 pred Hr.). Ovaa azbuka se vika i Kaldejska.

Evreite i toj jazik go primile vo Mesopotamija, kade Vaviloncite so nim blago po-stapuvale i kade tie dospeale do golemi ~inovi.

Evrejskiot jazik, tvrdat nivnite pisateli bil nivni narodni do vavilonskoto rop-stvo a posle postanal jazik na nau~nicite, {to navistina e ~udno, za 200 god. da se zaboravi maj~iniot jazik vo toa vreme. Edino moè da se razbere toa, ako nivniot jazik, kako {to de-ne{nite nivni nau~nici tvrdat, bil sroden so vavilonskiot.36

Na drugo mesto, tvrdat pisatelite ova: ‘Evrejskiot jazik e isklu~ivo jazik na reli-gijata’.

Izgleda po mnogu ne{to deka toj jazik od davno bil jazik na nau~nicite, kako {to- nema sumlivost vo sekoj narod bilo.Izleguva zna~i, deka vo site prosveteni narodi bil eden

34 Belcite ìveele Severna Afrika se do Indija, a vo Indija bile preseleni Belci... Evrejstvoto bi-lo ednoboèstvo, a govorite na Ednobo`cite=Evreite bile na Belci. Bidej}i vo Egipet...Mesopota-mija...bile naseleni Crnci (Semiti), imalo dvarasni jazici: staroegipetski i aramejski. Od niv pro-izlegle novopersiski (starpersiskiot bil pelazgiski),koine,latinski i gotskiot i so gotski zborovi. 35 Na navedenite prostori ìveele dve rasi: Belci (Pelazgi) i Crnci (Semiti). Belcite govorele so pelazgiski=tn.slovenski i crne~ki=semitski. Bile sozdadeni i dvorasni: staroegipetski i aramejski. Sledat vulgarno (bulgarno=narodni) egipetski i aramejski. Niv avtorite gi narekle samo semitski. 36 Vo Palestina=Pelestina ìveele Pelesti=Belsti, Pelasti=Belasti, Belaski=Pelazgi, ~ij pela-zgiski=tn.slovenski jazik bil naroden. Vo Vavilon bil prifaten aramejski jazik. A ovoj bil slu`ben.

14

jazik na nau~nicite ili samiot naroden jazik vo golem del izmenet, da posle samo u~enite lu|e, kako i pismoto moèle da go razberat. (Kako i denes na{ite knigi, novini ~esto pr-otkaeni za narodot nerazbirlivi izrazi- da za narod treba prevod). Se dava da se veruva, de-ka taka i stari gr~ki i latinski jazik bil jazik na nau~nicite i zvani~n jazik, oti vo edna kniga ba{ za latinski jazik se tvrdi ova: ‘I taka-velat-ja odrà narodniot jazik na Italija prevagata nad latinskiot’.37

Kaj nas na{iot slovenski, staro-slovenski jazik bil isto taka jazik, na pisatelite i zvani~en jazik, so kogo se pi{ele knigi, vladetelski povelja, naredbi i ostanatite zvani-~ni prepiski, kako i spomenici- a narodot ne go upotrebuval.38

Vo edna Biblija na bugarski jazik (~itav vo vreme na vojnata) stoi ova: Koga Vavilo-ncite (Nabukadnecar) gi pokoril Evreite preku yidnite erusalimski se pogoduvale za pre-davaweto i toga{ Evreite vikale: ‘Govorite siriski, narodot da ve razbere’. Sega, dali toa go sakale zaradi svojot narod- vojskata ili stare{inite na edniot i drugiot narod govorele evrejski ili vo op{to so jazikot na nau~nicite a vojskata ednata i drugata toa ne go razbi-rala. (Denes vo Sirija ima tri sela so 18.000 ìteli so aramejski, vsu{nost, vulgaren, R.I.)

Ponatamu u{te pi{i vo taa Biblija za Kaldeljcite: ‘Elate- rekle tie, da pravime }erpi}i i gi pe~ime vo ogan i mesto kal da zememe smola i da yidame kula (Vavilonska)’.

Koga toa go pro~itav mi svanilo pred o~ite, deka tie ‘Kaldejci’ (Kal-dejci) prava-le ne{to od kal,blato,{to kaj nas negde kaùvaat kaqari deka toa e ~ist zbor na{: kal, kaos -blato, kaqavo. A dejci i sega se velat rabotncite. (Elate=elate=ela te,..., R.I.)

Evreite, po povratokot od Vavilonskoto ropstvo go donele, kako maj~in jazik Kal-dejskiot i do{le so Samari}anite,si imale aramejski dijalekt. Narodot ve}e ne go razbiral pratekstot na sv. Spisi. So dolgi niz godini vo eden ist jazik se sozdale dvostruki i pove-}estruki izrazi za edna ista rabota, za ist poim i toga{ na eden kraj se odmoma}il eden iz-raz, na drugiot ostanal drugiot. Taka se stvorile dvojni zborovi- dijalekti, koi ponovo se razvile vo zasebni jazici. Taka negde ~itate vo Sv. Pismo n. pr. rekata da se kaùva vaka a na drugo mesto drug~ie i ako ipak se dava da se razberat, deka toa e eden ist jazik. I toga{ e poimlivo, deka narodot pratekstot ne go razbral, te morame da go preveduvame na onoj jazik ili dijalekt, koj narodot go primil kako maj~in vo toj kraj.

Prevodot se vikal Targum, kako velat do{lo od siriskiot zbor targ, targati (trga-ti) {to zna~i ves{i, i toj zbor e na{ ‘vez’ i ostanala i denes pre-vesti. Vo po~etokot, pri molitvite vo hramot eden sve{tenik go ~ital pratekstot a drugiot toa na narodot usmeno mu go preveduval i se vikal ma-targu-man- preveduva~. No podocna na aramejski jazik i pi-smo se prevodi Tore (zakoni). (Na makedonski: ma targu man=mon=min=mina=lu|e, R.I.)

Aramejski prevod na Tore pome|u II. i V. vek stoletie e vo Vavilon (tie i Persija ja vikale Vavilon). Jazikot na vavilonskiot targum- prevod, se razlikuva, vo dijalektot od pa-lestinskiot. Varo{ot kade be{e taa {kola, se vikala Pum-badita. Pum zna~i utoka- pad na voda, od prilika kako koga bi kaàle Bum-vadita, vodata. Podocna utokata se vikala En-bar ili An-bar. Toj naziv se zadràl kaj nas do dene{en den so toa, {to toa mesto, naprava od {tici, kade se tura, vtura ìto go nosi toa ime.39

Vo varo{ot Pum-badita se zanimavale u~itelite i slu{atelite najpove}e so talmud a vo varo{ot Sura se poklonuvale vnimanie samo na Sv. Pismo.

îtaweto se vikaklo Kra, podocna Mi-kra. Vo po~etokot, koga taka se kaùvalo, zna~elo ~itawe samo na Biblijata a posle i sekoe drugo ~itawe. Toa e razbirlivo, oti site drugi knigi se napi{ani podocna i toga{ ~itaweto moèlo da se odnesuva edino na Bibli-jata. Zborot Kra moèla zad slovata kr da ima tenko er- zastoj i se ~italo mo`da Kr-a, kr-hati, lomiti. Pri u~ewe svirewe na lomot, se krhaat, prsti, pri ~itawe, naro~ito na po~e-tniot se krha jazikot. Toga{noto ~itawe navistina moralo da bilo te{ko, oti znaeme, kako sporo i te{ko bilo ‘sricawe’, kade vo imiwata na slovata se zadrùvale ~esto mudrosta na

37 Koine i latinski bile dvorasni jazici, na Belci (Pelazgi) i Crnci (Semiti). Sledi Platon da go-vorel na pelazgiski, {to bilo vo Italija, kade ìveele Veneti, koi bile Iliri,so tn.slovenski jazik. 38 Od koine Makedonecot Konstantin Filozof gi otstranil semitskite zborovi i se dobil ~ist pela-zgiski=tn.slovenski razbirliv jazik. Pa toj kako koine bil sloèn jazik i neupotrebuvan od narodot. 39 Armenija=a rmeni...ili Ermenija=e rmeni, ramna=ravna. Anadolija=a na dol=dal, dalga: tol=tal...

15

ìvotot, (n. pr. Rci slovo tverdo. Az Boga vjedi, Na{ ono pokoj i t. n.).40Izgleda deka i vo toa do{lo do olesnuvawe, no ~ove{tvoto te`neej}i na napredokot, ili bar na novini, vero-jatno deka i vo toa, kako i vo mnogu ne{ta se izgubilo dobar pat i se vra}alo na te{kotiite, od koi posle golemiot trud, dolgo niz godini se izleglo na vistinskata staza, koja davno bi-la poznata.

Vo Persija Evreite go primile persiskiot jazik a go ostavile aramejski. Za vreme na Aleksandar Veliki go primile gr~kiot, pa arapski i toga{ pratekstot pove}e ne se ~i-tal, nestanal usmeniot targum. Targati, trgati, e na{ zbor.41 (Zna~i, aramejski jazik, R.I.)

Od site prevodi na Sv. Pismo najpotpolen bil prevodot na gr~ki. Dimitrie Fale-rius, bibliotekar na egipetskiot kral Ptolomej Filadelfij (284-246. pred Hr.)42 predloì, za aleksandriskata biblioteka prevede verno evrejskiot zakon na gr~ki jazik. Ovie mu se obratile na velikiot sve{enik Eleazar vo Jerusalim, koj izbira od sekoe pleme po {est u~eni lu|e i gi ispra}a vo egipetskiot dvor za taa rabota. Za toa toj prevod se vika: septuaginta, sedumdesetorica. Na ovoj prevod podocna se raboteni gotovo ovaa Biblija i sv. Spisi na drugite jazici. No vo gr~kiot jazik prevneseno e slovoto bbbb so vvvv gotovo sekoga{, a kade bi-lo vvvv ostanalo taka.43 (Prevodot bil od aramejski na koine, R.I.)

Podocna, koga za drugite jazici se rabotel prevod, toa vvvv od gr~kiot jazik gotovo se-kade i kade treba i ne treba e preneseno e kako bbbb n. pr. Ber- [aba i ako vo pratekstot taka ne e. Na{ite pak, ~esto go prenesuvaat i kade treba bbbb povtorno so vvvv i taka se oddale~ile od vernite zborovi. I toga{ ne e ~udo, koga Leopold Löve vo svojata kniga § 38. kaùva: ‘Osobi-na na ~ove~kiot govor e, da promenuva ona, {to od tu|iot jazik mu biva soopo{teno, dodavaj-}i, izostanuvaj}i, tolkuvaj}i i rasvetluvaj}i. Na toj na~in toga{ biva toa taka izmeneto (verunstaltend), izopa~eno, da posle desetoto povtoruvawe na prvobitnite zborovi odvaj bi se pronajduvaat i zapoznavaat so toa- veli toj- morame na Bogot da mu bideme blagodarni, {to toj go so~uval svojot zbor vo Sv. Pismo, ne moèlo ni lekomislenost, ni laèweto za volja na ~ove~koto ludo voobrazenie da go izmeni’.

Vo istata kniga ponatamu stoi: Pri prevodite ili tolkuvawata se ogledale dva me-todi, po koi pisatelite na najstarite vremiwa zborot Bo`ji go tolkuvale.

Eden metod se vikal pe~at 44 פשט =p-~-t, {to zna~i prosto, verno, oti pisatelite se t ~ p

trudele, zborovite i re~enicite na Biblijata verno i to~no da gi izloàt. Ama u~itelite na verata i pisatelite ne se ograni~ile samo na toa, prostoto i prirodnoto zna~ewe na Bi-blijata da go soop{tuvaat, tuku od raznite uzroki na bibliskite zborovi (podvlekuvame ova), koi ne im bile razbirlivi, oddale~eni od prirodnoto razbirawe, kako {to veli Lev, te zborovite na naro~it na~in tolkuvale i toa se vika דרש = d-r-{ (`) traìti. ra{a, { r d Midera{ ili Mirda{.

Koga ova vistinsko slovo dddd bi zna~elo i tttt, {to e lesno mo`no, bi bil toj na{ zbor da se bara, skrateno napi{ano so soglasnicite: Mi-tra`(im), {to vsu{nost i zna~i zborot.

Mirda{, t.e. toa tolkuvawe, istraùvawe, ima dva vida: Halaha i Hagada. Prvo saka nadvore{na verska ve`ba, a hagadi potreba duhovna da zadovoli. Sega }e obratime vnimanie na tie dva zbora.

Halaha, bidej}i zna~i nadovore{na verska ve`ba, }e bide zna~i odewe vo crkva i pr-inesuvawe na dar. Tie velat, deka toj sam zbor חלד zna~i: odi i daj, gehen und geben. Na{iot d l h

40 Zna~i, Sloveni od Bo`jo Slovo. Pa tokmu ova najmasovno se omasovilo samo so Solunskite Bra}a. 41 Evrejskiot bil pelazgiski=tn.slovenski jazik, a aramejski pelazgisko-semitski jazik. Kako vtoriov bil persiskiot. Kako staroegipetskiot bil koine,samo po smrtta na Aleksandar. Toa bilo od Ptolom-ecite i toa vo Aleksandrija. Vo Aleksandrija, koga Evreite go prifatile koine, se narekle Heleni. 42 Filadelf=fila delf:fila=pila delf=delv; Dimenzija na cevka fi=pi, da se pi=pie, pi=pil=pilo. 43 Zna~i,prevedenata ednobo`na=evrejska Biblija bila makedonska. Bidej}i Ptolomejcite bile Brigi =Brzjaci, taa bila brigiska=brzja~ka. Sledi b=v, a sept ginta=ginta=Ginata,od Gina=Gena=@ena, rod. 44 Bidej}i jas nemam font, ne go poznavam aramejskiot jazik i negovite vulgarni jazici,knigata pod br. 16683056...e prevzemena od internet,se snimeni i preneseni vo knigava.Tie kaj mene se obratno vneseni

16

zbor: hod-dati go sodrì toa: odi i daj. Ama vo staro vreme a i denes se slu{a, da se kaè: ja-la, jala, odi, brzaj, hala ili jala a vo korenot na toj zbor ima dddd, zna~i e vistinsko: hala-da ili jala-da i toga{ toa e eden od na{ite zborovi odi, daj.

Hagada zborot doa|a od aramejskiot zbor חנד a zna~i, obznaniti, otkriti, zna~i mu- d g h dri zborovi. Ovde slovoto dddd sekako da go zamenuva slovoto tttt, a slovoto hhhh ili hahahaha zna~i voz-vi{enie, zna~i vozvi{en gat, gatwa t.e, mudri zborovi.

Vo toj hagadi, hagati se najduvaat mudri izreki kako kaj nas vo ‘Dela na milosta te-lesna’ n. pr. gladniot nahrani, èdniot napoi ili onie od ‘Dela milosta du{evna’: neznajni-kot na dobar pat da se izvede i t. n.

Vo knigata Midra{i- istraùvawe, bibliskite nastani u{te pove}e se razubavuva-at. Poedini izreki mitra` se pridavaat na li~nostite bibliski a se dava ~esto alegoriski smisli na raskazite vo Biblijata. Koga verskite pravesti ne moèle da se odràt, se pribe-gnuvalo od po~etnoto izlagawe na Sv. Pismo. Se, {to ne bi moèlo ili ne bi se znaelo da se pro~ita od pratekst, Midra{ objasnuval.

Eden nau~nik rekol: nekoi mesta na Sv. Pisma moraat da se tolkuvaat po negovoto prosto zna~ewe na samite zborovi a nekoi moraat da se podvrgnuvaat na objasnuvawe.

Midra{ gi pi{ele raznite nau~nici i vo nego se zabeleàni mnogu obi~ai i preda-nija, koi ne se zapi{ani vo zakonot i tie obi~ai od Mitra` morale verno da se ~uvaat.

Tie imaat mnogu isti obi~ai so nas. Taka za sohranata gi kapaat mrtvite kako nas so toa, {to naro~nite lu|e kaj niv na mrtviot mu turaat voda vo usta, stomakot i crevata da se isperat. Od toa se gleda, deka toa postoelo vo Palestina (Egipet ?), kade mrtvite se sklo-nuvaat vo kameni, ~esto plitki grobnici, plodnata zemja da ne se zavzema i mo`da celo se-mejstvo vo eden grob. Pa da ne bi se ~ustvuval trule`, tuku le{ot ~isto da se zasu{i, go ispirale i ma~kale so mirisno maslo.Kaj nas isto taka go prelivaat liceto na mrtovecot so vino i so maslo, kako glavna sostojka za balansirawe. Obi~aj e kaj Evreite kako {to be{e vo Palestina, mrtovecot da se sohrani bez sanduk, svitkan vo platno, oti tamu bila oskudi-ca vo drvo: maslinkite i kedrovite nerado se se~elo za kov~ezi na mrtvite.

Vo Makedonija postoi toj obi~aj na dosta mesta i sega. Gi sohranuvaat svoite mrtvi site vo eden grob (videla vo Voden). Posle tri godini gi iskopuvaat koskite na mrtviot, edna èna niv gi isperuva, so vino, sve{tenikot o~ituva molitva i okadi. Preku koskite se metnuva rubec, rodbinata metani{uva i celiva, potoa se metnuvaat koskite vo kesata metno-vna preku toj mrtovec. êsto se sohranuva bez sanduk, odzgora po nekoja {ti~ka prekrsti. Povtorno ~uvawe na drvoto, kade vo nego e oskudica. Obi~aj e kaj Evreite èna da ne se so-hrani bez opa{ena kecelja. Toa e i na{ star obi~aj na mrtviot da mu se oble~e ne{to od ve-n~aweto, ako bil oènet ili maèna. Evreite go dràt mrtviot 30 dena, kako nie 40 dena.45

Imaat strogi postovi kako i nie (~etiri posta). Kako kaj nas vo starite ku}i {to se mesi za Boì} kola~ i se postavuva na tawir vo kogo ima razni ìta i ovo{je; slivi, orevi, jabolka taka i tie isto mesat mislam za nova godina.

Vo ku}ite osvetuvaat vino i mali lep~iwa, kako prosfori. Za mladiot mesec imaat naro~ito molitvi kako i nie {to nas toga{ sveti vodica vo ku}ata ili odime na nekoja vo-dica (mladi petok, mlada nedela). Znaat- kako i nie po mladiot mesec kakvo vreme }e bide n. pr. kakvo vreme e vo o~i na mladiot mesec, takvo }e bide u{te 15 dena.

Za svadbite imaat obi~aj kako kaj nas {to bile a vo Makedonija odràni do skoro. Vo ostanatoto tie obi~ai bile i kaj Spartancite i Indite i drugite stari narodi,46 koga bile edni na drugite poblisku, oti bile pomalku. Po ne{to izgleda, mladata morala da od-nese i zaka~i, mo`da za nekoj `rtvenik, del na svoeto odelo. Tie, kako i nie koga odime vo hram na molitva, moraat ‘od glava do petica’ {to se veli- oble~at vo ~ista preobleka. Sekoj odi vo novo odelo prvo vo hramot kako i nie.

Gi spomenav ovie zaedni~ki obi~aji kaj dvata stari narodi.47

45 Avtorkata govori deka vo Makedonija bile stari tradicii.A za srpski i bugarski avtori star jazik. 46 Spartancite bile Dori, koi od Makedonija vo èlezno doba ja osnovale Sparta...Pak, Brigite do-{le vo Indija, duri Kina i Japonija, so svoite tradiciii. Vo Indija Vedite so Zebu=Zev, u=s, Zevs... 47 Makedoncite se star narod so govori od postledeno doba. Pak,Evreite se nov po Vtora svetska vojna.

17

U{te e va`na i ceneta knigata Mi{na, polna so izreki i izlagawe sobrani od 30- 250. god. po Hr. Vavilonecot Hilel poloìl temel na sobirot Mi{na i ja dodal i Akibi od Barkoba, koj podignal vostanie za vreme na Hadrijan 135. god. po Hr, i so svoite deset dru-gari bil osuden na smrt. Vo istata kniga ima oddel za zemjodelstvo, za praznicite, za brak-ot, pravosudstvoto, ~istotata i t. n. Tie nau~nici se vikale Mi{naiti, od zborot Mi-{na, {to zna~i, onie koi u~at, da ne{to znaat Mi-zna(mo), miznaiti, nau~nici.

Parabela, stravnuvawe,primer, se vikalo Mi-{el. משל Se pi{i, kako m-s-l=misal. l s m Izgleda, deka zna~i i basna. êsto se slu{a zborot Masora, masoreti. Pod toa ime se podrazbiralo vo staro vre-me od soferim predadenoto pi{ewe na bibliskiot tekst. Kako {to odelo te{ko, taka isto i te{ko bilo pi{eweto. Se pi{elo na pergament i papirus (osven ona vo kamen i yidot re-zano). Perata se pravele ili od zarezana trska ili drvo i pi{eweto toga{no upravo moè-lo da se maza i se vikalo taka: mazara i mazoreti- pisari.48 Soferim zna~i preveduva~ i na-u~nik. Ovie go preveduvale Sv. Pismo od pratekst ili pi{ele po predanijata na onoj jazik so koj narodot se sluèl. Tie na Genizaretskoto ezero vo {kolata i Tiverija gi vovele po primerot na Sirite to~ki nad slovata, da bi se znaelo, kako koe slovo }e se ~ita koe ima . dve ili pove}e zna~ewa. N. pr. slovoto ש se ~ita kako {{{{ ako e nad desniot krak to~kata a . ako e to~kata iznad leviot krak ש toga{ slovoto se ~ita kako ssss i t. n. Zna~i Sirite prvi toa go zavele. Od niv Soferim go primile i predale na drugite nau~nici na mesoretite ili na lu|eto od predawata. Masoretite se trudele, tekstot na Sv. Pismo, {to e mo`no pove}e na potomstvoto da go ostavat bez pogre{ka. (A tekstot e pi{en bez to~ki). No slavata- kaùva Leve- za sre}no sovladuvawe na te{kotiite vo pronajduvawe na Prirodnoto zna~ewe na Sv. Pismo pripadnatala na Karencite, vo Sv. Zemja, kade Anan i ne-govite prijateli go osnovale glavnoto sedi{te na karenskata nau~nost. Tie samo pi{aniot zbor Bo`ji go zele kako patokaz, po negovoto prosto razbirawe. Zaradi toa morale da go ispituvaat evrejskiot jazik, ~ij priroden zna~aj se trudele, da go utvrdat. Narodot vo op{to pove}e ne go poznaval toj jazik a vo toa vreme se govorelo gr~ki, arapski i dr. Ama pokraj se trudot na tie nau~nici, nivnoto poznavawe na evrejskiot jazik, bilo nepotpolno, te i na stranputica za{le. I ovie golemo vnimanie mu poklonuvale na slovata. Posledica na toa ispituvawe bilo postoewe na znakovi na akcenti i to~ki, kako vo masori, no porazgraneto i poodredeno. Toa postanalo vo vremeto na Islamot, a vo X. vek ja utvrdile nivnata nauka, koja cvetela do XVI. vek. Mnogu dela im propadnale vo poàrot vo Kairo i drugi mesta.

I sega moème da zaklu~ime, deka ~itaweto na toj evrejski jazik bil nepotpoln i ja-zikot nepoznat i se sveduvalo na predanija, a Mi{na knigata, Midra{, M{ele koi bile pi-{ani so jazik, so koj narodot vo koe vreme se sluèl tie ja nosele taa tradicija napi{ana i objasneta. Pratekst zna~i i ako mo`da so isti slova- bilo so onoj najstar ili onoj od Ezre prepi{uvan im ostanal i na samite nau~nici nerazbirliv, se dodeka posle utvrdenite znaci okolu pismata go utvrdile i samiot jazik.

Kaj t.n. evrejski jazik nemalo slova za sekoj glas a mnogu se pi{elo soglasnici i skr-atuvalo, kako i denes vo tursko- arapskiot jazik, kako {to i vo na{iot slovenski bile mno-gu skrateni zborovi objasneti so titli (slitni).49So toa nekoj moèl da ~ita, pa ba{ i slo-vata da gi znael, od voljata mu bilo, kako i koi samogalski, kade ne bile- }e gi vmetnuva i kako doti~niot zbor }e go ~ita. Ova govoram za ~itawe i pi{ewe pred utvrduvawe na to-~kite. Vo evrejskite hramovi natpisite i slu`benite knigi se bez to~ki, zadràni kako starina i ako denes site nau~nici vo {kolite tie site zborovi prvo da gi ~itaat so to~ki. îtaweto nivno e od desno na levo.

48 Maza, mamina maza. Jas mazah, mazaih=mozaih=mozaik. Tokmu mozaikot e mazan=ma~kan so razni boi. A za drugite mno{tvo zborovi tn.Homerovi, koinski, latinski moè da se vidi vo moite drugi knigi. 49 Brigite od Makedonija ja sozdale Frigija vo Mala Azija.Pak, Arapite so Mesopotamcite i Egiptja-nite bile Belci,samo so zakoseni o~i,kako {to denes se Berberite.So porodor na Crncite promenato.

18

Edno isto slovo se ~italo razno n. pr: Slovoto ש zna~elo i ssss i {{{{; ama toa gi ozna~uvalo i ostanatatite sli~ni glasovi kako פשט t ~ p = pe~at a i slovo zzzz, `̀̀̀, xxxx. Samoglas א negde da se ~ita kako aaaa n. pr. vo zborot Ezra עזדא negde kako oooo vo zborot Obot i drugi zborovi; negde kako iiii. (Biuriti i t. n.). Samoglas ע se ~ita kako site pet samoglasnici (kako oooo poretko). Slovoto ו se ~ita kako uuuu, kako oooo, kako vvvv ama moè kako iiii isto taka. Slovoto ן se ~ita iiii a slovoto נ povtorno e iiii. Ova posledno mo`da zna~i u{te nekoe slovo. Pismo ח kako hhhh kako site pet samogasnici i spoeni so samoglasnicite kako ahahahah, eheheheh, ihihihih... i obratno hahahaha, hehehehe... U{te se ~itaat kako slova kkkk i gggg. Kako kukukuku zborot Konar, kako gggg vo zborot Ghor i dr. I sega se gleda kolku te{ko bilo da se ~ita stariot nerazbirliv spis, koga samo edno slovo moèlo na tolku na~ini da se pro~ita. Slovoto י kako jjjj, kako iiii. Slovoto ב kako vvvv, nekoga{ kako hhhh; nekoga{ kako kkkk. So malo podebela dolu crtica kako bbbb. Toj glas i kaj nas vo narodot se slu{a trojako, naro~ito kaj decata vo {kolata n. pr. I svja-tago duha, I svjatago duva, I svjatago duka, kako vvvv, hhhh, kkkk. Slovoto פ se ~ita kako pppp, negde kako ffff, negde kako bbbb, i kkkk. Slovoto ת kako tttt n. pr. Lot לות a toa slovo se ~ita i kako ssss i t. n. t o l I sega morame da uvidime, od kolku zna~ewe za utvrduvawe na jazikot bile to~kite nad slovata. Pa i pokraj to~kite ipak mnogu zborovi drug~ie se ~itaat. N. pr. Josifovata èna A-snat, vo tekstot so to~kite se pi{uva A-senat ili O-senat. I to~kite ne se sekade za ist znak ili slovo, n. pr. zborot Mo{a ֶמ שח vmetnatoto a { m o slovoto oooo izme|u dva soglasnici se pi{i so tri to~ki. Vo zborot Jehov-Bog י ח וח - oooo go T : ozna~uvalo ovoj drug znak T. Dene{nite Sionisti na golemo se trudat, da pro~istat, gotovo sozdadat evrejski jazik. “ Narodnoto ime Evrei se pi{i עכרים -velat ima koren vo zborot Eber עבו sinot na k i r b e [elehov. Tie ~esto se vikaat Ibri (s). N. pr. koga Mo{a grdel dva Evreini vo Misur {to se bijat, ovie rekle od prilika ova: ‘[to ti se odnesuva, malku e {to si go ubil Mizirim (Mi-sirca), sega saka{ i Ibri da go ubie{’. Toj jazik vo po~etok ne se vikal evrejski, tuku kananski שכט כנען = [-pat Kenan, n an k t p { [apat, Kanan. Podocna vo carstvoto Juda se vikal judejski. Posle se vikal jazik na sv. Knigi vo sravnuvawe so aramejskiot, kogo go vikale ‘prost govor’ לשיו חול (lafiti- govo-riti vo Ju`na Makedonija). (Lai=lavi=lafi, R.I.)

Toj nau~en jazik ipak se razlikuval vo nekoi delovi (zborov ?) od jazikot na Bibli-jata. Slovata pak se vikale Kaldejski ili ‘Batab Ibris’ t.e. slova Ibris. A po toj izraz: ba-tav, batav, bi moèlo i drugo da se veruva. Zborot bata, ‘Koj e kume bata ?’ ili ‘Boì}, bo-ì} bata’ toj zbor zna~i trupkati, lupkata. Da toa ne be{e kako lupkawe na nekoi izrezani slova (osven pi{ewe) kako pe~atewe ?

Na ivicite na Biblijata ~esto bile izreki i primedbi napi{ani. Najvaèn takov zbor bil: קרי = ~itaj od Mi-kra ~itawe. Toj zbor prepora~uval- velat, druk~ie da se ~ita, i r k

19

otkolku {to e vo tekstot, ma da ne se sloùva so ona: ‘~itaj’ ! Ova, od napi{aniot tekst od-dale~uva~ko ~itawe, se pripi{uvalo na Misoretite i Soferitite- Tie- kaùvaat, ~itale nepromenet tekst na stariot rakopis a nas od raznite uzroci- ni prepora~uvale, poedinite zborovi drug~ie da gi ~itame. (Mo`da od levo na desno ?) Ama toj zbor ‘Kri’ este na{ i pot-polno odgovara na toa upatstvo, da se krie ~itaweto i pi{eweto, dali poedini zborovi, po-edini re~enici i ~itani oddeloci, koj toa }e go znae, ili da se krie i samata ve{tina na pi-smenosta. U{te vo staro doba bile sveti knigi podeleni na oddeli, koi se vikaat para{i i pa-r~i-ot (Makedonski ~len na rod ot na krajot). Par~iot se deli na stihovi פסוקים od zbor פסק posek ili odsek i toj e zbor na{. mi ko s p k s p o Da Tora bi se ~itala sabota, a nekoi saboti po dva dela podelena e na 54 sedari. Ma-sora deli penta-taj‘h, pet knigi Mojsejevi na 153-155 sedari, po palestinski obi~aj, kade To-ra vo tekot na tri godini morala da se pro~ita.

Pet knigi na Mo{e ne se molitva, toa pove}eto e istorija i taa sedej}i se slu{ala, da ne se zaboravi oti Leopold Love na edno mesto kaùva od prilika ova: ‘Koj saka svojot ìvot korisno i mudro da go provede, mora stalno da se se}ava na svoeto minato, od koe }e crpi pouki za idninata. Kako za poedinci isto toa i za narod, sebe narodot dostojnata idni-na da bi ja sozdal moraat nastanite od minatoto i dobri i r|avi vo jasnoto se}avawe da mu bidat’. So toa se toa se ~italo i stalno na narodot povtoruvalo.

Molitvite se drugo: psalmi i razni sostavi na u~enite sve{tenici i dr. Moè da se pro~itaat vo nivnite molitvenici, koi tie gi zavivaat vo bel ubrus, kako i kaj nas {to mo-litvenikot se zavitkuva i ~uva vo bel rupc.

Perek se vika glavata, oddelot vo knigata a tolkuva, deka toj zbor do{ol od ~etvrti-na na ìvotinskoto telo- zna~i ~erek, {to sega se vika.

Vo vreme na Aleksandar Veliki ne bea dovr{eni 24 knigi na Sv. Pismo i za toa Sa-mari}ani, nare~eni Kuteji כותים = Kutim po svoeto glavno mesto Kutha- Ku}a, primile sami t uk mo 5 knigi na Mo{e.

Sega }e gi spomeneme nekoi evrejski u~eni lu|e posle Hristo: Filo, Aleksandrinec prv go napi{al komentarot na Biblijata. Toj ìveel vo vreme na zavr{etokot na Sv. Spisi. Pro~ueni se ponovite komentatori: Ra{a, Abravanel, Filipson, ~ija Biblija sum ja ~itala t.e. Biblijata so negovite iscrpni tolkuvawa, pe~atena 1844 godina.

Pro~ueniot e Hazdaji, koj go prevel poklonot na vizantiskiot car, Roman II ‘Kniga na lekoviti bilki’ od gr~ki na latinski a ottuka na arapski. Toj vo [panija bil vezir. Ne-go prvo mu se obra}ale site pratenici na stranskite dvorovi. So mnogu nau~nici bil vo pi-smena vrska. Se dopi{uval so Jozef ben Aron, evrejski kral na Hazarska, Kazarska dràva.

Taa evrejska dràva postanala vaka: Okolu Volga vo VIII. stoletie eden Kazarski kr-al se poevreil. Negoviot posledovatel Obadij silna sinagoga podignal i ja {irel evrejska-ta vera. I sega moème da razbereme zo{to tie Sloveni ùrno go povikale Kiril i Metod-ij, da go spasuva u{te neutvdenoto hristijanstvo me|u svoite bra}a. No toa te{ko odelo- bi-dej}i kralot se poevreil. Onie, verni u{te pripadnici na hristijanskata i prehristijan-skata slovenska vera, mu gi predale na svetite bra}a mo{tite patrijarhot Klimentij i svo-ite sveti knigi prevedni na slovenski jazik. (Ni{to slovensko, samo edno: sklavinsko, R.I.)

Taa Kazarsko-evrejska dràva dopirala do Krim i Kavkaz a vo XIII. stoletie Xingis- Han ja osvoil. Tie poevrejeni Sloveni ima i sega mnogu vo Rusija.50

50 Evrejstvoto bilo prifateno od Hazarite, koi bile Mongoli, {to prodolìlo i vo Rusija, kade taj-no makedonskata dinastija gi ispratila Makedoncite, Solunskite Bra}a, tajno da go {irat hristija-nstvoto. Tie tamu videle, deka Rusite imale prevodi..., pi{ani so recki. Sledi, tie se narekuvale ‘ro-cki narod’. Imalo Rusi koi go prifatile evrejstvoto i stanale Evrei. Vakvi se naselile vo dràvata Izrael, koi se najbrojni. Tokmu zatoa vo Izrael se govori i ruski jazik. So ova se potvrduva, Izrael bil sklavinska=tn.slovenska zemja. Spored Harold Lamb, Makedonija ja sozdala Rusija. Ama i makedo-nska zemja.A pak, vo starata era bila makedonska, kade imalo makedonska kolonija, ~ii ~eda bile Hri-

20

Spomenuvaj}i u{te Jehdu ben Kore{i, koj vo X. vek bil pisatel. Delata negovi po-ve}eto se propadnati. Pi{el: ‘Sporedna studija na jazikot’ so golema revnost. Pri rasve-tluvawe na ‘temni’ zborovi na Biblijata, se povikuval na aramejski, persiski, arapski i be-rberski zborovi. Na negovoto arapsko delo za rasvetluvawe na evrejskiot jazik mu dal, kako {to komenetatorite velat ~uden naziv: otec i mati אב ואס (Ovde ova ssss vo zborot mati izgle- s a i b a da deka e oma{ka na docnite prepi{uva~i na Biblijata i do{lo na mesto mmmm, oti toa mmmm na krajot {to se pi{i mo{ne e sli~no so slovoto ssss, koe se pi{i na krajot na zborot. Na drugo mesto stoi vo edna re~enica II. kn. za carevite za Sedekija zborot mati, mater napi{ano so mmmm, koe se pi{i vo sredinata i na po~etokot. Zna~i deka i na krajot onie prvi zborovi trebalo da dojde mmmm samo drug~ie napi{ano. Ovoj zbor se pi{i אמן i koga toa bi se pro~italo ima od levo na desno bi bilo אם� אם mama a zborot otec bi bil: baba kako {to vo narodot do de- ma ma nes postoi- vo latinskiot pa-pa). Zna~i izgleda, deka toj pisatel veruval, deka e toj jazik, ~ie temni zborovi u{te i sega se najduvaat vo Biblijata nerasvetleni, deka toj e star jazik otec i mati na toj kananski podocna nare~en evrejski jazik.

So ova sum zavr{ila vo kratko iznesenite izvodi na pisatelot Leve od porano spo-menata kniga, koja sluì kako uvod za razbirawa na Sv. Pisma i istorijata na izloùvawe-to na pratekstot.

Sega da se vratime na na{ite krai{ta. Pri zavr{etokot na svetskata vojna mi do-speala do raka nekoja germanska kniga od nivniot {tab, nedaleku od Resen vo Gope` vo Ma-kedonija.51 Me|u ostanatite i edna kniga so sliki na la|i od postanokot, do najsovr{enite oblici- podmornica i vozdu{ni la|i. Prvata la|a imale potpoln oblik na guska. Na pred-niot del e izrezan vrat so glava i klun a od stranite i{areni zarezi, kako krila na guskata koga pliva. Sega mi bilo jasno, deka na{iot zbor g‘sa, gusa, kako vo Makedonija se kaùva, zna~ela i la|a- gusari, moreplovci, la|ari. Na{eto pristani{te Ragusa (Gruà ?) }e bide nazivot na stanicata, pristani{te na la|ite. Zna~i zborot RaRaRaRa bi zna~elo stani{te a gusa e la|a. Prema toa trebalo da se vika a taka i se vikala: Ragusa. No Italijanite slovo ssss, glasot ssss izme|u dva samoglasnika go izgovoruvaat kako zzzz n. pr. Piza od Jovan Pisani, Vis-Antija kako Viz-Antija (Biz), Ostrogoti n. pr. vo nivnite knigi se najduva so toa ime a Vi{i-Goti go ~itaa kako Vizi-Goti i ako pi{at Visi-Goti (Asija- Azija ?).

No seka }e se svrtime kon mestoto vo koe se raskaùva, deka postoele ~ove{tvo, vo Azija, me|u rekite Tigar i Eufrat, Mesopotamija, koja e gr~ki zbor (me|ureki, me|u-vodi).

Evrejskite komentatori tvrdat, deka Grcite dotamu toj zbor go doteruvaat, gladat (Schleifen), dodeka ne go doterat,da bide sli~na nekoj nivni zbor i toga{ go proglasat za svoj.

Taa Mesopotamija nekoga{ se vikala Aram i Padan Aram. Mo{e gi povtoruva zbo-rovite Jakovi, govorej}i i narodot da gi povtoruva: ‘Sum bil siromav Arami i sum bil mal vo ~ove{tvoto’.

Taa zemja Aram, me|u- vodite i denes Arabite go vikaat Algexiras t.e. ostrovo- ada, kako narodot vo najstaro doba, sekako go vikal. I prema toa, gotovo bez gre{ewe so potpo-lno uveruvawe bi moèlo da se re~e, deka taa zemja Ada este Adam, stvoren od zemja a rekata Eufrat (ili zna~i voda okolu taa zemja) od negovata strana, od negovite rebra este Eva, vo temnata damnina zamisleni, ovoploteni praotci na ~ove{tvoto. Padan-Aram zna~i, kako {to tolkuvaat u~enite komentatori, zna~i ‘skoro niva’ ili, kako e toj zbor razbirliv vo na{iot jazik }e zna~i padan= nagnuta aramnica, oranica (niva), po makedonskiot dijalekt izgovoreno na aaaa. Vo toa nare~je imenkata koja ni e ja izgovoruvame so glasovite oooo, uuuu, gotovo kaj niv se izgovoruvaat na aaaa kako: stopa (stäpa), ruka (räka), pauk (pajak), put (pat) i t.n. Tu-

stos so Apostolite. Tie imale normalni o~i, sprotivno na ìtelite na Palestina...Pokraj {to ima Evrei Belci i Monogli, ima i Crnci. Bidej}i narodot e ednorasen, evrejstvoto bil samo edno: versko. Ova moè da se potvrdi so krvnite grupi. Evreite imaat povisoko u~estvo na krvna grupa V na Temni. 51 Makedonskiot front, za Srbite Solunski, a vakov nikoga{ nemalo,bil vo ...Bitola, so selo Gope`... Za pofalba e {to ovaa avtorka go zasakala ovoj makedonski narod, koj govorel star jazik, srpski e nov.

21

ka zna~i vo toj Aram bil aramejski jazik, dijalekt, na koi go preveduvale Sv. Pismo, koj ja-zik go vikale ‘jazik na prostiot narod’.52

Ama osven toa, {to taa zemja nekoga{ se vikala Ostrovo- Ada, {to se vikala padan- Aram (oran), se vikala Nahor- Raim. I tuka vo taa zemja se kaùva bil E-den, Pa-radis, ‘~e-tiri soglasnici se tolkuvaat kako ~etiri razni zna~ewa. Po staroto ime Nahor-raim, kaj nas se kaùva Rai(j), {to }e zna~i stani{te- Ilija t.e. Bog prviot, perviot nad site Bogovi: RaRaRaRa = stani{te I(lija)m.

Stvoreweto na svetata genezis vo evrejskiot se pi{i ‘Izirot’, izroditi, stvoriti a se kaùva u{te i ‘Ber{is’.

Deka toj zbor Ra-i, Ra-Ili navistina bil stanitiot Bog gromovnik Ilija, koj se sozdal, tvrdi i prvata re~enica na Biblijata, koja se pi{i i ~itaat vaka:

בראשית ברא אלחים את השמים ואת הארץc r o h s e v mi m{ h s e mihalE o r b s i{ e r B e o a o o. . u o e Se ~ita: Bere{is boro (bara) Elahuim- Elahim es ho-{omaim, ves hoorec (herec).

Praotcite niz stotina i iljadi godini gi prepi{uvale starite rakopisi, po mo`nosta ve-rno i go znaele zna~eweto na sekoja re~enica ili po tradicija ili od targum, mudra{ i dru-gi knigi a vo po~etokot i go govorele toj prastar jazik. Taka ova re~enica znaelo da zna~i: ‘Vo po~etokot Bogot go sozdal seto nebo, seta zemja’.

No nie vidovme, deka slovata imale pove}e zna~ewa i ako jazikot se znael, se znaelo i kako koe slovo }e se ~ita. Taka taa re~enica se ~ita na na{iot jazik bez vmetnuvawa na mnogu samoglaski, glasovno vaka:

בראשית ברא אלחים את השמים ואת הארץ g rahp s e v mim{ h s e m ji l i a r p ti ` a r p

a o v a Praìt pra Ilijam ves (vas) ho{mim, ves (vas) pharag. Vo staro doba i samoto slovo h zna~elo ne{to visoko a taka i ho{ (ho~. go~), na ger-

manski (hoch) zna~i: gorna a mim zna~i voda, {to i podocna }e ja ~ueme. Neboto zna~i se vi-kalo: gorna voda- ho{-mim, oti i ja tolkuvale: ‘Zemjata stoi izme|u gorna i dolna voda. Pre-ma toa, toj zbor ho{-mim este gorna voda i nebo.

Zborov pra- napravi, kako denes vo Makedonija se kaùva: {to prai{ ? [ta rabo-ti{, ~ini{, stvara{ ? êsto se isfrla glasot vvvv. Glagolite vo staro doba retko se govorele vo minato vreme, pove}eto vo predna{no, poznato od t.n. staro-slovenski jazik.

Zborot eseseses e ista kako i onie drugite, se izgubilo vvvv i }e bide ves, vas, sav. Harag se pi{i na drugo mesto so slovoto n, {to podocna }e se vidi. Ako slovoto na

predmetot bi bilo praht t.e. zemja ili zna~elo prag, {to e ponovo zemja kako i denes vo pe-snata: ‘Prag e ova milot na Srpstvoto, na koj stoime’, t.e. ‘Zemja e ova milot na Srpstvoto, na koja stoime’.

I taka nie taa re~enica ja ~itame onaka, kako e ona prvobitno napi{ana, so toj pr-vobiten prastar jazik vaka: ‘(U) praìt pra Ilijam vas ho{-mim, vas pharat’. Vo praìvot go napravi Ilija seto nebo, seta zemja. I kako {to rekol onoj nau~nik: ‘Eden jazik koga samo i deset pati se prevoduva se izgubi potpolno prvobitniot zbor, odvaj da se pronajde, }e bide taka i pri prepi{uvaweto na Sv. Pismo za iljada godini.A sega zavr{uvaj}i go ovoj prv del, moème i nie so toa na nau~nicite da im re~eme: ‘I s‘toa na Bog mu sme blagodarni, {to toj svojot zbor- a nie }e go dodademe srpskiot zbor- go so~uval vo Sv. Pismo, da ne moèlo ni lekomisleno, ni na prevara, za volja na ~ove~kota ludost da go izmeni.

VTORA GLAVA Kako {to vo odminatiot odsek, na prethodnata glava na ova kniga se videlo, deka vo

t.n. temni zborovi na Biblijata se najduvaat ostatoci na na{iot jazik, taka moème da vidi-me vo opi{uvaweto na verata, ìvotot i obi~aite na bibliskite li~nosti, ~esto da se naj-duva opi{ani na{i obi~ai, na{ata vera i na~in na ìvot na na{iot narod. 52 Aramejskiot bil dvorasen na Belci i Crnci, samo slu`ben vo Zapadna Azija. Sledi novopersiski...

22

Da toa bi go utvrdile, morame vo najkratko da premineme na pet knigi na Mo{e. Kako vo Biblijata po red sledat nastanite i li~nostite i nie }e gi spomenime: 1) Sozdavawe na svetot. Adam, Eva i nivnite deca. 2) Potop. Noe so decata. 3) Avram so semejstvoto. Sozdavawe po malku nova vera,t.e. {irewe vera vo eden Bog. Sozdavawe na nov narod. Nov naziv na Bo`joto ime. 4) Boravok na Izraelcite vo Misur. 5) Mo{a. Izleguvawe od Misur. @ivot vo pustiwata. Zakoni.Osvojuvawe na zemjite. 6) David, Solomon.

]e spomenime po toa 7) Isus Hristo i 9) Kratko zapazuvawe i ostatoci vo na{ite bliski krai{ta Przn delovi na ‘Biblijata’ i ako vlegle vo pet knigi na Mo{a, ipak daleku se posta-

ri predanija, koi poteknuvaat od Kaldejskata zemja t.n. Aram, Nahor-Raim i od Kanan. Pi{eweto vo toa pradavno vreme bilo ili vo sliki- kako vo Egipet a ~ij prvi gla-

sovi na tie zborovi na slikite, sluàt za sklopuvawe na novi zborovi kako n. pr. vo zborot ‘Kleopatra’. Ili so samata slika se iznesuva nastanot, koj so slikata e objasnet. Negde pi-{eweto so pove}e soglasnici, skrateno a samoglasnicite se vmetnuvale pri ~itaweto. No na mnogu mesta bilo pi{eweto glasovno na {to se morame da se divime n. pr. vo zborot לות = Lot i na drugite, kade sekoj glas e obeleàn.

Ama vo toj prapo~etok na pismenosta se gleda, deka nekoj pat se pi{at i samo nekoi znaci, glasovi, koi moàt razno da se tokuvaat. Taka na nekoe mesto stoi: Bog sleze f.f. Gott stieg herab f.f ili ich errichte f.f. Toa f.f. mo`da zna~elo itrina na veterot- olujata ili mol-wata. Ponatamu pokraj imenkite Kain stoi znak, koj treba da zna~i, deka so nego se rodila edna sestra (את) a pokraj imeto A-vel stojat dva takvi znaka, koe se tolkuva, kako dve sestri, koi so nego se rodile. Osven toa pokraj nekoi imenki stoi A, kako n. pr. A-Situ vo tret pa-de`, nastavok kako kaj nas. Negde ispred imenkata stoi E, E-dom, ili I, I-dom, Idumea, I-domea i t.n.

Istorijata na rabota ~ove~ka po Sv. Pismo po~nuva od Adam, prviot ~ovek i Eva, prva èna. Zborot Adam negde se tolkuva, da zna~i ~ovek a i èna (III. kniga), {to i este, sa-mo so mala razlika. Koga Me|u-re~jeto, Mesopotamija nekoga{ go nosela imeto Ada (ostro-vo), toga{ i zborot Adam zna~elo ~ovek (i èna) od ade- ostrovjanin, kako bi kaàle Adan, oti mmmm i nnnn se zamenuvaat. Eva e sekoejako ime na reka, koe moèlo kako ènsko ime da se dade.

Prikaznata veli, kako Ilija pri sozdavawe na ~ovekot rekol: ‘Neka bide kako eden od nas’. Zna~i, deka toa prvo veruvawe bilo veruvawe vo mnogu Bogovi,od koi Ilija bil prv, pervi, zna~i Pervun.

Prvo-roden sin na Adam i Eva(koj vo Biblijata se vika Ava חוה i Kava,prviot nivni av k a sin se vikal Kain, napi{an Kin, no sekade se vmetnuva aaaa i se ~ita Kain, so koe ime mo`da da se vika posle ubistvoto na bratot.

Komentatorite na edno mesto gi velat ovie va`ni zborovi: Vistinskoto zna~ewe na imeto se izgubilo, (nie }e dodademe: se razbira vo sega{niot nivni jazik) a imiwata po tra-dicija se so~uvale i toga{ komentatorite so raznite sklopuvawa go tolkuvale nivnoto zna-~ewe toga{ (ova dobro da zapamtime), toga{ koga ve}e ‘evrejskiot jazik’, e sozdaden kako ja-zik na nau~nicite. Ova e golem dokaz, deka od prastariot jazik podocna e sozdaden eden jazik za nau~nicite, jazik zvani~en za spomenicite, poveljata i dr.53

Na drugo mesto za imiwata na li~nostite go velat i ova: ‘Starite ne davale imiwa na svoite deca kako denes, samo za ozna~uvawe, tuku nekoi svoi bliski misli n. pr. kako e de-teto: suvo, jako, garavo, gadno ili nekoja svoja èlba {to go skop~uvale u{te so rodenoto de-te, te tie imiwa sluèle so mnogu objasnuvawe i toa bila edna olesnitelnost vo nedostatok na pi{ewe’ govorat tie. 53 Avtorkata govori za evrejski jazik. Postoele samo pelazgiski=tn.slovenski i aramejski dvorasen ja-zik. Nikoga{ nemalo evrejski jazik. Imalo jidi{,koj bil judiski jazik na Evreite vo Isto~na Evropa.

23

I sega nie moìme isto taka mnogu {to, da doznaeme od tie imiwa na deca i drugi li~nosti, i na tie imiwa }e na{eto vnimanie.

So samoto zna~i ime Kain se ozna~uva negovoto kaewe za brato-ubistvoto. Imeto na negoviot brat A-bel, A-vel iso taka e na{ zbor. (A i A-bel, abel=a bel, bela, R.I.)

Kain, kako zemjodelec imal te{ka i ma~na rabota, koj vo lesnata propast sozdava za-vist. A kade e bezgri`nost, kako pri pastirskiot ìvot, tamu cveti sre}ata i pobo`nosta i qubovta e po~ista, govorat tolkuva~ite.

Ovcata, koja A-vel ja prinesol na `rtvata bila siriskata, Siri (Sirvi ?) e po Bi-blijata, najstaro ime na narodot. Tie ovci imale zavieni rogovi, obeseni u{i i debela opa-{ka.54

Grobot A-velov se najduva 12 milji od sega{niot Damask kade bil stariot varo{ Ho-bi ili Kobi, sega se vika Kokab.

Kain od àlost gi ostavil roditelite i oti{ol, vaqda so svojata bliznakiwa sestra na istok vo zemjata Nod, koja ja tolkuvaat kako Indija- Nodija i tuka mu se izrodilo poto-mstvo. (Na{i imiwa ima tamu mnogu n. pr. Beluxi-stan, Ben-galija, Sijam i t.n.) Prv sin Ka-inov se vikal הנוך Enoh. No moè da se ~ita i vnuk = Adamov vnuk.

ho n e Tamu ~ukun-vnuk Kainov, Lemeh mu go rodi prvata èna Ada sinot Javal, koj bil ta-

tko na onie vo kolibite so stadoto. Nie u{te i denes velime: ‘Javi na ovcete, izjavil na sta-doto’. Drugiot sin bil Juval tatko na svira~ite. I nie vo pesnite uz svirkite izvikuvame: ju’, ju’ iju ! Tretiot sin bil Tubal, kako {to veli tatkoto kova~. Zna~i tupati (tubati) lu-pati. (Tubal=tub al, R.I.)

Se gleda potpolnata potvrda, deka starite pratatkovci vo toa primitivno doba da-vale i takvi imiwa, vo koi se izrazuvale i ona {to sakale, nivnite sinovi da bidat. I taka tie imiwa navistina sluèle so mnogu objasnuvawe na samiot prvobite jazik.

Najmaldiot sin na Adam i Eva bil Sit. Vo sega{niot evrejski jazik go ~itaat kako [et. Se pi{i so dva soglasnici, od koi prviot se ~ita i kako ssss: שת St, Sit. So toa ime ponovo se iskaùva èlba na roditelite. Sitov sin e Enos. (Da toa ne bide ponovo unus, unuk ? Adamaviot vnuk, kako {to i toj vsu{nost bil, kako i Kainoviot sin Enoh).

Od nego po~nuva, priznavawe na Bo`jite imiwa 285. god. od sozdavawe na svetot, t.e. od po~etokot na ~ovekot.55

Na str. 28. I. Kn. Mo{a stoi: Toga{ se slu~i, koga lu|eto po~nale da se mnoàt na ze-mjata i }erki im se rodile, videle Bogovite tie }erki lu|e, da bile ubavi (ba{ kako vo gr~-kata i na drugite narodi mitologija, na podocne`nite vremiwa) i gi zele za èni, za koi na-{le, deka se dobri. I ponatamu stoi, deka tie èni rodile divovi i ovie bile silni. ‘I se pokaja Ilijam, {to go sozdal ~ovekot i re{i, site da gi potopi, osven Noje.

Ova ime na ubavata pustinska ptica, koja tamu vaqda ìveela ili inaku bila pozna-ta, -dadeno na ovoj izbranik Bo`ji. Na negovata èna bilo imeto Nâama, mo`da Nojema ? Po tradicijata taa bila sestra na Tubal- Kain...

So svoite tri sinovi: Sem, Ham (Kam) i Jafet, semejstvata nivni i kako velat, so mnogu ìvotni, da sé ne bi se sotrelo, se zatvoril Noje vo dobro napraven kov~eg, zaliven so smola i plovel po talasite na potopot, koj po~nal 1. sivan- maj. Vo maj navistina ima eden den (26.), kogo denot ako pa|a do`d i kolku pa|a, }e pa|a {est nedeli (Vrnava ? - ‘vrne’, pa|a do`d, vo Makedonija kaùvaat).

Vo opi{uvaweto na ‘Sidre’ t.e. na potopot (vsidruvawe, vkotvuvawe) vo toa opi{u-vawe se najduvaat nekoi temni zborovi, okolu koi tolkuva~ite mnogu se trudele, da go do- 54 Drugo genetsko- geografsko podra~je, na Temnite, kade se naselileli Belcite. Dokaz ovcata so ma-sna opa{ka, {to vaì za ovcata so trtnamast kaj Mongolite i Indijcite. Crncite, Indijcite i Mon-golite se so zaedni~ko poteklo od pred da postojat kontinentite. Tie se so retki vlakna na bradata i teloto, {to vaì i za kamilata, bivolot, magareto...Ova e sprotivno na Belcite so obrasteno telo so vlakna, kako nivnite ìvotni: govedo, kow...Govedoto bilo doneseno vo Indija, na koe im narasnalo grbka kako na kamilata za mast, e poznato Zebu, koe e indisko i afri~ko, kako i bivolot...Koga se se-lele Belcite nego go odnele kaj Mongolite. Denes kowot na Belcite e i mongolski, no ne indijanski. 55 Belcite bile pove}ebo`ci, Crncite ednobo`ci so Adam i Eva...ilova~a. Avtorkata kaà, deka pre-danijata bile postari itn. Mojsej pi{el za crne~kiot bog i predanijata na Belcite so Ilija=Helios.

24

znat nivnoto zna~ewe. Taka zborot M-vol, za koj zbor znaat, deka ja prestavuva seta vodena masa zaedno, no zborot ne go razbiraat. Glasot mmmm i vvvv dosta pati go zamenuvaat kaj nas n. pr. temno, tevno. Mesto toa mmmm, vo zborot M-vol ako bi trebalo da stoi vvvv, no poradi u{te edno vvvv zad nego, ne se pi{elo, tuku se zamenuvalo so mmmm. Koga vo toj zbor bi se metnalo vvvv i ~italo vvvv----vol, vo vodnivol, vo vodnivol, vo vodnivol, vo vodni bi bilo vvvv----valovivalovivalovivalovi, {to navistina seta vodena masa, valana so bujucata, vo koja kov~egot se najduval. Za tie temni zborovi ארבות moè glasovno da se ~ita ar-vot, mo`da t ov r a voda, koja te~ela kako reka, dolna voda (ar, jar, reka). No znaeme deka ovoj glas vo sredinata na zborot, moè da se ~ita kako kkkk i bi se ~italo, ako napred bi se dodalo slovoto bbbb, koe mo`da e izgubeno, bi se ~italo kako bark-ot, ~un, kov~eg.56

Vo taa glava u{te se spomenuva temniot zbor vhor- צחר -zorzorzorzor i velat toa zna~i otvor na kov~eg, niz koj doa|ala svetlost i vaqda vozduh a toa e dene{en na{ zbor (pro)- zor.

Nojeviot kov~eg zastanal na brdoto A-ra-rat. Zborot rararara zna~i stani{te a ratratratrat e rt na bregot n. pr. Stonski rat. Kako {to e poznato, Noje niz prozorot ja pu{til gulabicata i ovaa mu donela maslinova gran~i~ka. Tuka se najduva ponovo temen zbor, nepoznat zbor ‘trf’ ‘trh’ מרף , koj go tolkuva objasnuvaweto, po tradicija, razno. Edni komentatori dràt, deka f r t toj zbor po tradicija zna~i ‘sveà’ gran~i~ka a drugite mislat, deka toa e ‘otrgnata’ gra-n~i~ka i navistina zborot trf, trfni postoi vo Makedonskoto nare~je i zna~i otrgnati (kako i bof~a, rekof i t.n.)

Varo{ot pod A-ra-rat, koj Noje go osnoval bil Nak-{ivan, {to se tolkuva kako la-|a. No da toa ne bide nad-ìvan za onie, koi go nadìveale potopot ?

Potoa se pi{uvaj}i, kako rodot ~ove~ki mnoèj}i se ja polnen zemjata. Tuka stojat svie stihovi: ‘Trgnavme od istok i go namerivme poleto vo zemjata Senar. Dene{nite Evrei go ~itaat [inar a se pi{i bez to~ki שנער -S’nar. Koga zad slovoto bi do{lo tenkoto er,

koe kako i kaj nas postoelo vo starata azbuka, pred ovaa Ezrina ( -poluglas -muklo garin vo starata azbuka), kako nekoj poluglas, bi se ~ital toj zbor vaka S’nar, zna~i Senar a toa e senokosno pole.

Golemata zabuna im sozdava na nau~nicite toj zbor ‘?Trgnavme na istok’, oti ako ro-dot ~ove~ki se potopil a ostanal Noje i negovoto semejstvo okolu Ararat, ne bi moèlo da se kaè taka, bidej}i toa brdo ne e na istok. No ako Kainovo potomstvo navistina bilo so najgolem del vo Nodija, Indija, toga{ nekoj del od niv, koi ne go pretrpele potopot, moèl navistina da trgne od ‘Istok’ vo svojata stara domovina i do{lo ponovo, vo toj Nahor-raim, kade bilo poliwa i pasi{ta, kade bil i Senar.

Na str. 74. I. Kniga na Mo{a stoi: ‘I be{e na celata zemja eden jazik i isti zborovi’. A jazikot koga bil i ednakvite zborovi ~ii bile ?57

Svetoto Pismo se bavi so rodoslovjeto na Noevite sinovi. Taka za Ham, vtoriot sin, se iznesuva ova potomstvo: Ku{, Miz-raim, Fut, Kenan.

Ku{ go rodi Nimroda. Ovoj postana gospodar vo zemjata Senar. Ovoj ‘golem lovec pred Gospod’ go osnova Vavilon i E-rek ili Ur-Kazdim. Go osnouva A-had i [alneh ili Ka-lneh. Od taa zemja, velat, A-{ur, A-sir. Toj osnova t.e. narodot gi osnova Ni-niva, Reh-vot, (Reko-vod), Kaln-neh i Resen. Site imiwa se od na{iot jazik. (Nimroda=nim roda,rodi,R.I)

56 Ne se plovelo vo kov~eg, tuku so brod. Vo Mojsejevoto vreme nemalo brod so kogo bi se plovelo so po edno za so sekoj vid ìvotno i rastenie. Toa bilo mo`no mnogu mnogu po Mojsej. Toj govori kov~eg zal-ien so smola, {to ne bilo mo`no. Isto e kaj Sargon i Mojsej so ko{nica i smola.Samo edno: predanija. 57 Predanieto za potopot bilo za postledenoto doba, koga po~nal da se potopuva Sredozemniot Bazen, so svojot privrzok Crnoto More. Belcite vo ledenoto doba, so traewe preku 500.000 godini, bile po-vle~eni vo isto~niot Sredozemen Bazen, ju`no od Krit, ju`no od 35-paralela, na prostorite na Te-mnite. Deka Sredozemniot Bazen nemal morska voda bil dokazot jagulata. Ako vo nego bi imalo mor-ska voda, taa nema{e da propatuva se do Sarga{ko More, za tamu da se mresti, i ottamu kako odrasnata da pristigni vo Evropa...Kako dokaz, deka imalo potopi e tunot. Do denes toj ne go poznava Angliskiot Kanal, koj ne postoel pred potopite. Tokmu zatoa taa ponatamu na Sever si patuva kako pred potopite. Belcite kade stignale ja odnele krvnata grupa A,doma{ni ìvotni i rastenija, piramidi, pismenost...

25

Vavilon be{e prestolninia. Plinij istori~arot go narekuva Vavilon glava na Kal-dejskiot narod t.e. na plemeto.

Imeto A-{ur, A-sir, Siri gi zemaat site komentatori kako ime na narodot. I nie ve}e gledame, deka Kaldejcite se del na tie Siri- A-Siri, koi se zanimavale so rabotite od blato, kal.

Vavilon se pi{i so dva bal בלבל - ili ~esto i samo so dva b בב. Skrateno pi{ewe. lb lb b b Tie, se veli, ~esto go izostavuvaat slovoto llll, kako ovde {to e slu~aj. No tie ~esto go izo-stavuvale i slovoto vvvv, {to }e vidime podocna. Vo tekstot a vo prevod na Filipsovata Biblija, za hram stoi: ‘Balus- tempel’- Belus - tempel. Zna~i toj Bal navistina e ‘Beli-Bog’, samo po makedonskiot dijalekt izgovoreno na aaaa-Bal. (Vo prevodot tamu ne stoi Krez tuku Kras). Bal zna~i be{e toj na{ dobri Beli Bog. Toj be{e op{to ime na Bogot kaj Feni-~anite, Kananejcite, Kartagincite, koj ponovo povrzan so posebno ime, ozna~uval razni Bo-èstva. Taka bil Bal-Amon, Bal-Zevon i dr.58 Edna slu`ba negova se vikala Bal-peor. Toa oooo, eeee, spoeno se izgovoruvalo kako por, porim ili pir, Bal-pir, {to sekoga{ ozna~uvalo veselewe, svadba, pir pirovawe, po eden Kaldejski zbor. Dene{nite Evrei vikaat Bal-purim. (Purim=pirim, R.I.) Na Bogot Bal, na Bel mu e posvetena Ba-bel kula (Bal-Bel ?) a toj Bog sekako bil Bog na sonceto. Podocna se raseale kananskite plemiwa, veli Biblijata. Od toa se gleda, deka toa navistina bile delovi na eden ist narod, te i se moèlo da se kaè za niv se t.e. se poznati krai{ta na zemjata. I be{e na celata zemja eden jazik i ednakvi zborovi. ‘I se sozdale ra-zni jazici’, govori Biblijata ponatamu, dosta bliski eden na drug; no {to ponatamu pooda-le~eni eden od drug.59

Najstar sin Nojev, Sem ili Sim. Mo`da e popravilno Sem, kako prestavnik, seme na semejstvoto ili vo zborot Sim e zameneto iiii so mmmm te toga{ e sin. Toj go rodi Ar-fak-sada. I se rodi Falek (Valek ?) Ragav, Rugav, Sirus, Nahor, Tara. I- sega doa|a istorijata na eden od najslu{naite praotci.

Tara go rodi A-vram, Nahor i Aran. Izgleda deka Aran bil najstar, no poradi ista-knata li~nost Avramova, pisatelite go metnale na prvo mesto nego. (zanimlivo, ovde se pr-ekinuva ma{kata loza i se odi po ènska, -koj e tatko ?)

Aran zna~i dobar, arno-dobro. I denes se govori taka vo Makedonija i drugde, kade ne{to se zadràlo od toa staro nare~je n. pr. vo Ka~i}-Mio{i}evite stihovi: ‘Usnosi ih, hvala, slavi, rad juna{tva vele harna’. (Harna-h arna, arno, aren, R.I.)

Imeto Nahor este nahora, navora, mrva leb. A- vram e vran, crn ~ovek. Toa nnnn i mmmm se zamenuva kako i ‘mi’, ‘ni’, pamtim-pantim i

t.n. I denes ba{ i kaj Evreite ne se izgovara Avram, tuku A-vram, taka da udiraweto na gla-sot pa|a na vtorata polovina na zborot i se zaprimetuva, deka toa e samo imeto a glasot AAAA e dodatok. (predlog ?), kako vo zborot E-dom, I-dumea i dr. (Avram=Abraham, bez crn, R.I.)

Site ovie imiwa go potvrduva iznesuvaweto na tolkuva~ot na Sv. Pismo za imiwa-ta, {to so imiwata na decata se sakalo da se ozna~i, koi vo po~etokot na ovaa glava gi spo-menavme.

Najstariot sin Aran imal }erka Milka (~ist na{ zbor) i }erka Jishka, sinot Lot. Jishka mo`da zna~i Soka a mo`da i Iska (ili i~ati (eng. hick), {tucawe, spomnuvawe). Tamu pi{i za Aran: Abi Milka a abi Jashka t.e. otec na Milka i otec na Jishka. Milka se maìla za strikot Nahara a Avramovata èna se vikala Sara, (izgleda deka taa bila Jishka, koja u{te se vikala i Sara) שרה Zara, Zora i Zri, Zori שרי. Ova prvo slovo se ~ita vo zborot a r z i r z a

58 Fenikijcite kako Pelazgi imale pelazgiski bogovi. Nivni bile Kartagincite...Crnci so eden bog. 59 Temnite bile so zaedni~ko poteklo, razli~no od na Belcite. Temnite imale podebeli koski..., a Be-lcite sozdavale vitamin D...Eden jazik so svoi razliki bil samo jazikot na Belcite. Do vremeto na Aleksandar Makedonski zemjata zavr{uvala do Indija.Tek potoa se doznalo za poisto~no i poseverno.

26

Izrail kako zzzz, zna~i i vo ovoj zbor se ~ita kako zzzz- Zara, Zora, poradi nejzinata golema ubavina.

Koga Milka umrela, Nahor se oènil so druga èna Ra-uma ראומח, zna~i sedi{te na am u a r um- pametnici. Gotovi site imiwa do sega spomenati li~nosti nikoj ne moè da gi pore~i, deka ne se od na{iot jazik. Kakov bil uzrokot, te Tara go zela sinot A-vrama so ènatamu i vnukot Lot i se ise-lile vo predelot Haran, kade i denes se najduvaat ru{evini. Ottamu ponovo A-vram so èna-ta i Lot oti{ol vo Kanan so svoite mnogu slugi, so silnoto stada i silnata stoka. Se naseli prvo vo predelot Sihema. Samo toj varo{ toga{ ne postoel. So semejstvoto, so stadoto, po-minal pome|u mestoto Luz i Ai, {to se ~ita i Gaj. Posle trgni za Egipet. Toga{ toj i rekol na svojata èna od prilika vaka: ‘Koga dojdeme vo Egipet, da kaème, deka si moja sestra, oti moàt da me ubijat poradi tvojata ubavina. Taka i napravile. Ama tamo{niot kral videj}i ja taa ubavina, ja pobaral Sara od A-vram i toj mu ja dal na kralot za èna. No toga{ kralot opasno se razboli i koga doznal, deka zel tu|a èna, smetal, deka Bogot go kaznil i ja vrati Sara na A-vram, uz mnogu pokloni vo dobitok i drugi darovi.60 Tuka bogatiot A-vram doa|aj}i vo dopir so u~enite egipetski sve{tenici, mo`da ja prou~il verata vo eden Bog, kako i obi~ajot na obrezuvawe, koj obi~aj vo Misur, vo pove}e kasti, mo`no postoel.61 Vratuvaj}i se so istiot pat nazad vo Kanan, se naselil vo Hev-ron. Lot se naselil vo predelot i dolinata Si-dim, vikana i So-dom.

Od Egipet Sara povela i edna robinka, ~ie ime ponovo kaùva, deka bila crnopure-sta, garava.62 Mo`da A-vram i Sara taka ja prozvale i toga{ u{te eden pogolem dokaz, deka tie govorele so na{iot jazik.63

A-vram sakaj}i, da sozdade vera vo eden Bog ili ako taa, kako {to se znae, i postoela -sakal taa vera da e istakne,e objavuval,deka stoi vo ‘vrska’ so Bogot64 i mislel so kakvo ime sega da go nare~e Bogot, pokraj imeto Ilija.65 Na edno mesto od slovenskata Biblija, A-vram kaùva: ‘Kakvo ime da ti dadam ?’ ‘Dali Si, koj esi ?’ I go povika Jehova (Jehava). Moè da bide jeka,glas na Ilijan(grom) רוחחיו.Na toj zbor moè da se podeli na tri dela Je-h-ava יחוח oj a k i r av h j a e {to zna~i este- nebeski- otec. Aba, otec se kaùva i ava n. pr. vo Apostolot Boì~ni: ava- o~e. Vo Mojsejevata posledna kniga za Boì} imeto stoi חוח Ava. (Dadam=da dam, R.I.) Kananskite plemiwa se vikale E-mori}ani. Kanan-Pa-lestina,se vikala i Pelu{im, Belu{im. Pale-stin, Bale-stan, stani{te na Beliot Bog- Bal, koj tuka mnogu se svetkuval.66 Vo na{iot jazik pppp i bbbb se zamenuva.

Sve{tenicite Balovi se vikale Balam i Balak. Grcite imeto na Bogot Bal, go pre-veduvale kako Val, no toa ne e to~no.

Zanimlivo e tolkuvaweto na eden zbor na str. 67. koga A-vram mu rekol na Gospod- ili na svojata okolina, bidej}i nema deca,67 deka משק -M{k- Elazer od Damask }e bide negov k { m

60 Se znae koga bil posledniot Potop, a Egipet bil postar od nego. Sledi prikaznata na Mojsej bila doteruvana. Taa bila so edniot bog, koj zapo~nal so Ehnaton, koj bil samo pred Mojsej, i ni{to pove}e. 61 Ednoèstvo samo na Crnci=Semiti, {to vaèlo i za obrezuvaweto. Toa po~nalo so Ehnaton, h=k=g. 62 Egiptjanite i ìtelite vo Palestina bile Belci.Pak,gar=àr, àreno=ogneno,a i kale{o, ne crno. 63 Crncite isto~no od Egipet se naseluva samo preku Egipet. Tie dostignale se do Kavkazot, Kolhite. 64 Se potvrdi, vrskata bila na Ehnaton, koj ja vnesol ednobo`nosta, {to potoa sledel Mojsi so A-vram. 65 Primer e imeto Elizabet, Elisavet=eli savet, Bog moj zavet, s=z: Bog (Eli=Helios) e moj savet,a=o. 66 Vo Palestina ìveele Pelasti=Belasti, Pelesti=Belesti,Pelazgi. Crne~koto bilo preku Egipet. 67 Mojsi=moj si (sin) so A-vram=a vram, toj samo ja vramil, navril, navram edenobo`nata crne~ka vera.

27

naslednik. Nekoi tolkuvaat, deka toj ‘temen’ zbor po septuaginta zna~i mati na toj Eleazar. Targum drì, deka toj zbor zna~i nastojnik i ponovite tolkuva~i na toa se pridruùvaat so toa, {to toj zbor go tolkuvaat kako משד - M{d (m`d), mu`da ili mu{ha, posed. I denes taka d { m se vika posed vo Romanija, kade nekoga{ bilo mo{ne mnogu na{ narod. Zaradi blagozvu~no-sta, velat, pred zborot משק dodale ד dddd- דמשק i toga{ bi se ~italo domuìk, muìk nasto- k ` m k ` m d jnik doma.

Kako Sara nemala deca, toa na A-vram mu ja dala robinkata A-gara za vonbra~na è-na, A-vram da bi imal potomstvo. No koga A-gara osetila, deka }e bide majka, po~nala taka gordo da se drì prema Sara, mo`da i prkosi, da ovaa odlu~ila da pobara, da ja oteraat a mo-`da i samata taa ja isterala od ku}ata, dodeka A-vram bil, kako se znae, so stadata.

A-gara lutaj}i po pustiwata, niz koja se upatila vo Egipet, o~ajuvala. I toga{ nea i se javi Bog, mo`da samo A-vram ili nekoj sluga, na kogo mu bilo povereno, da pripazi na è-nata i nejze i re~e, da se vrati i pred Sara pokori i snishodi, {to ova i go napravi.

Bidej}i A-gara rodila sin, davaj}i mu ime I-smail, {to velat da zna~i smeja. Na-vistina toj zbor Smail, Smeil na na{iot jazik toa i ozna~uva. I-smail rastel ubav i sna-èn na golema radost na svojot tatko.

Lot ìveel vo dolinata Si-dim, So-dom, kade bile ~etiri varo{: Adma, Zebojim, A- mora ili Gomora i Zoar ili Bela.

Sidim pokaùva, deka od puknatinata po~esto kuqal dim. A varo{ot Adma, Amora pokaùvaat, deka toj dim vaqda bil smrtonosen, koj mori, koga e vo pogolema mera. Imeto na varo{ot Zebojim, se bojim, pokaùva strav na toj narod.

Mestoto Zoar vo tekstot e napi{an kako Zra, zna~i Zora a pred toa mestoto se vi-kalo Bela. Dali toa bilo poradi hramot na Bogot Bel- Bog ili poradi belite brda od kame-na sol ?

Predanieto veli, deka tuka vo dolinata Si-dim narodot se rasipal. Lesno e toa mo-`da, oti sekoga{ se o~ekuvala nekoja propast i besno grabele, da izìvuvaat se, {to nie ka-ùvame i denes ‘Ba{ kako pred glava’- pred kratkiot svoj vek.

Edna{ Lot go napadnale okolni nekoi knezovi, go zarobile, mu go grabnale stadoto i poterale mnogu plen. A-vram bil izvesten, te poita so svoite mnogu slugi naoruàn, go na-dbija neprijatelot, go oslobodi Lot i toga{ se svrati vo ‘dolinata Carska’, taka nare~ena poradi hramot na Bogot Sava.

Pred nego izleze sve{tenikot, voedno i knez, vikan Malki-Zedek, Malki Sedek. Vo Makedonija i denes se kaùva malku, malce. Toj Mali-Sedek iznese pred A-vram

leb i vino, zna~i vid na pri~estuvawe i divna molitva izgovori vaka: ‘Neka e blagosloven A-vram od najvisokiot Bog, koj gi sozdal neboto i zemjata. I neka e blagosloven najvisokiot Bog, koj neprijatelite gi predal vo tvoi race’. Pokraj porano spomenato mislewe, deka pra-voslavuvaweto na eden Bog A-vram gi videl vo Egipet kaj u~enite sve{tenici, postoi uve-ruvawe, deka toa pravoslavewe go videl ovoj pat a i porano vo ovaa dolina carska, vo hramot na Bogot Sava i se trudel, po~ituvawe na eden Bog da go zavede vo svojot dom.

Dr. Philipson veli: ‘Se gleda, deka vo toj neznaboè~kiot narod, za ona vreme obrazo-van, bilo oboùvawe eden Bog- Sava.

Zborot Sava go dobiva nastavokot na ma{kiot rod, po Makedonskoto nare~je: Sava-ot kako n. pr. kral-ot, no`-ot i t.n.

Sava, sav, ja obfa}a negovata mo} na sav svet, koj On go sozdal. I kako {to toga{ na-rodot na poziv na sve{tenikot da pee, vapije, zove i govori pofalna pesna na Sava-ot, ‘taka isto na{ narod i sega vo hramot pee kako toga{, taka i denes, najubavata himna na eden Bog so ubava melodija vo mol: ‘Svjat, svjat, svjat Gospod Sava-ot, ispolni nebo i zemja slava tvo-jeja. Ho-sana vo vi{wi.

Samiot glas hhhh ili hohohoho zna~i vovzvi{en a sonot este ~in- nebeski ili vozvi{en ~in. Sudej}i po ovaa pesna i ona molitva, {to Malki- Sedek mu ja izgovoril na A-vram

poniknale ovde najubavite pesni na ediniot Bog, koj kako pofalni molitvi sobrani i pre-neseni vo site narodi.

28

Napi{ani, poedini t.n. ‘temni’ nerazbirlivi zborovi vo Biblijata, nie Srbite do-bro razbirame, oti tie zborovi se na{i. No celite re~enici pote{ko ve}e se najduvaat, se toa e so pi{ewe i prepi{uvawe, niz iljada godini znatno izmeneti. Ipak se najduvaat i ce-li mnogu re~enici, da se razberat; ama i mnogu zborovi na na{iot jazik, toga{ drug~ie se izgovorale. No ne samo toga{ i denes ima vo eden kraj zborovi, koi vo drugiot ve}e se iz-gubeni ili ne se ni upotrebuvale. Taka vo Makedonija ju`na se slu{a zborot: tra~im- mis-lam (Tra~ani ? Traciani ?) irin, (ir)- mir, bugariti- prometnuti, okreniti, i t.n. Re~enica ova: ‘Od kralot Zebojima i od kralot Bela, koj e Zoar, i t.n. Ovie vodele vojna. מ לך צביום ו � מ לר בלע חוח צער ra Z e ok al B f l m i mij b Z f l m o e a o e a Vo Mojsejevoto slovo mmmm zna~i od (ili mmmm bi go zamenuvalo uuuu) i toga{ bi moralo da se ~ita: Od lafa Zebojima i od lafa Bela, koj e Zoar...Toga{ zborot laf bi zna~elo kral. No kako slovoto ffff i hhhh bile ednakvi ili bar sosem sli~ni, toa, kako {to sega i se ~itaat zaedno so mmmm, se kaùva: moloh i toga{ ne bi bil pred imenkata na predlogot od, odnosno u. Site po-docne`ni spisi vo koi se najduva zborot kral, toj zbor se ~ita moloh. Ama, kako ovaa re~e-nica, e daleku postaro predanie, toa e lesno mo`no, deka toga{ kralot se nazival laf i jas go zedov taka. Sava zna~elo car, vaèlo ova samo za Sava-ot. (Kral bil laf, samo lav, R.I.) Drugata re~enica ova: Dolina Sava. Vo tekstot stoi: Umka Sava. Umka nie go vikame hum (holm), breùqak. Ama kon toa se znae, kade {to e uma (zemja), tuka zemjata se ugibuva, lizga. Umka vo ona doba zna~elo dolina, ako hramot bil vo dolina a ako bil na breùqak, toga{ e pogre{no prevedena. Vaka stoi vo tekstot: עמק שוח חוח עמק ח מלח

h l m h km U a ok av S kmU o o a a a

T.e. umkata Sava, koja go umkuva vi{niot, nebeskiot moloha t.e. cara. Vo ovaa re~e-nica go zedov samo nazivot moloh- kral. Ili bi bil toj zbor sostaven od tri dela: nebeskiot od laf (kral). Nekoj pat vo stihot se primetnuvaat zborovi, naro~ito predlozi, kako n.pr. vo stihovite na Vladikata Mu{icki i dr.

Avram objasnuval, deka Bogot javno i rekol, deka i od Sara }e ima potomstvo. Mo`da so toa ja te{el Sara, da ne pravi ispadi. No toj na Bogot mu odgovoril: ‘Neka e Ismailo ìv’. Toa, vaqda na Agari i govorel. I kako ‘vrska’ so Bogot go ustanovil obrezuvaweto. Bez sumlivost, drug~ie ne moèlo toj obi~aj da se vovede a prvo go izvr{il na svoeto ~edo.68 I toga{ go povikal Bogot: Il-{adan. Bidej}i vo zborot pe~at, {{{{ zna~i i ~~~~, tie i ovde mo-àt da se ~itaat: Il-~adan, Ilija de~ji (za{titnik), ja izgovoriv toga{ i onaa va`na re~e-nica H Adoni Jehova! אני יחיח � Se znae, deka hhhh (ho{) zna~i ne{to visoko, za Boàstvo .ח av h j in da h o e o zna~i nebeski ili vozvi{eno. Adoni smetaat da zna~i kral, no ne }e bide toa. Zar A-vram, koj neprestalno govorel: eden Bog, edno Boàstvo, toa ni vo edna va`na molitvena re~e-nica da ne go spomene ? Toa adoni, }e bide adini, edini. Slovoto aaaa inaku zna~i eden, (kako i vo gr~kata i slovenskata azbuka). Izme|u slovata dddd i nnnn mesto vmetnatoto oooo, se vmetnuva iiii, toga{ taa re~enica bi se ~itala: Vozvi{en, edini, e nebeski otec ! Na sekoe Bo`je obe}a-vawe se poklonuvala, velat, verata so zborovite: Amin- taka e. Nie znaeme, deka i sega se ka-ùva vo Makedonija ami-este, taka e. Se pogolema potvrda, deka A-vram i site negovite go-vorele so na{ jazik. Sega doa|a interesanten nastan vo ìvotot na A-vram i na Lot. Naime ova: Ispred A-vramoviot {ator, doma, eden den do{le tri patnici. A-vram, koj jako go cenel gostoqu-bieto, kako i denes vo na{iot narod, izleguva pred niv so molba, da ne go zaobikolat, tuku da svratat vo negoviot dom. Moè ~ovek da zamisli, kolku toga{ svetot se raduval na gosti-not. Edno da se slu{ne novosta od drugiot kraj, druga zemja ili se drèlo deka patnicite,

68 BIDEJ]I MOJSEJ @RTVUVAL LU\E, SE POTVRDUVA, EVREITE NE BILE CRNCI=SEMI-TI, TUKU BELCI.Pa tie po~nale da veruvaat vo edniot crne~ki bog i da se obreùvaat kako Crnci.

29

mo`da se u~eni lu|e, koi znaat da le~at ili kako nekoi bo`ji pratenici, koi }e im donesat sre}a so sovet, sud i dr.

A-vram gi vovede i im gi ispra nozete. Toa e ‘akt na u~tivost na istokot’. I sega kaj na{iot narod e toj obi~aj. A-vram po toa otr~a po govedata, go fati edno tele dobro i tov-no, go dade na de~koto (slugata), da go zgotvi.

Re~enicata, koja toa go opi{uva, moè potpolno da se pro~ita i razbere na na{ ja-zik. Mora samo da se objasni, deka govedoto se vikalo vokorog (ponovo razbirliv na{ zbor) a teleto vo-korf(h). Zborot ela zna~elo: odi, dojdi. Na toj zbor sprotiven e zbor: jala, idi, tr~aj, brzaj, kako {to ve}e vidovme vo prvata glava. (Na makedonski: ela=ela=dojdi..., R.I.) Re~enicata na germanski jazik glasi: Und zu Rinden lief Abracham und nahm ein Kalb zart und gut und gab es dem Knaben, der eilte es zuzubereite, t.e. I kaj govedata otr~a Abraham i zede edno tele ne`no i dobro, go dade na de~koto, koj pobrza da go zgotvi. Sega so evrejski ili kaldejski slova re~enicata e vakva: (Crti~ki sum povlekla pome|u zborovite). יאל ח בקר רץ אברחם ו יקח פז בקר רף f r r k v n o p ak j i m harvA g r r k v k laj o o o e a a o o o o a ו טוב ו ותן אל חכער וי טחר לעשות אתן nte toòl rom jo ra n k la n t j i vo t i u m i k o d o a Jal‘ ko vokorog A-vraham i jako (uhvati) pon(e) vokorof i tov i jaton, dal konar(u), koj (u)mori loòt (naloèn ogan) metnu, (itnu). Gotveweto jadewe za gostite e obi~no pokraj mlekoto, sireweto, ovo{jeto, i pe~eno meso na àr i sve` leb, ispe~en vo supret, pod crepot. Slu{~eto, de~ko se vikal konar. Istite patnici mu rekle na A-vram, deka Si-dim, Si-dom so narodot }e propadne, poradi nevaqalstva na tamo{nite lu|e, osven Lot, kogo so semejstvto }e se izbavi. Voedno i rekle na Sara, deka za godina dena }e imaat sin, {to taa go ismeala, bidej}i ve}e bila po-stara. (Se potvrduva, Ismail ismeil=ismejal i Abrakam=Abrakom=a brakom, R.I.) Posle gosteweto, patnicite go prodolìle svojot pat vo So-dom. A-vram golgo gi pratel. Takov e obi~aj, gostinot da se izvede od svojot kraj. Bidej}i od A-vram se rastanale, koj otide vo predelot Vadi(Vo Makedonija se kaùva taka, kade se navodnuvaat nivite, isko-panata brazda za voda, se vika: vada), zna~i A-vram ojde vo toj predel so svoite stada. Eden patnik naumil da go razori So-dom, vtoriot da go izvede Lot, a tretiot i se vratil na Sara, za toa da ja izvesti. Lot gostite ubavo gi do~ekal i se sklonil i gi sklonil od razuzdanite svetini, raz-uzdanite gra|ani. Lot ne stoel vo t.n. ‘vrska’ so Bogot kako A-vram, niti go vovel obrezuva-weto.69 Toj na gostite im spremil i nekoe jadewe ‘mazoc’ od zborovite mmmm, zzzz, cccc, (gggg). Toa testo, velat tolkuva, se spomenuva samo vo prikaznata, koga vraà~kata Endora mu ja spremila. Se-ga se spomenuva samo za pasha. Toga{ zna~elo, deka toa testo e tenka poga~a. Taka vo Make-donija se sprema, koga treba brzo za iznenadni gosti da se spremi sveà poga~ica, mesto leb ili vid na kola~i. Tie kola~i ‘mazoc’ se pravat od vmateno bra{no, kako na{ite tigawci (pala~inki) a ima èlezna naprava ravna, pogolema, kako tepsija na noìci. Vo toa vreme, mo`da bile zemjani, kaqani. Ispod taa naprava e àr. Toa ozgora se poma~ka so slanina ili loj, nasipa toa testo i koga se prope~e od edna strana, se svrti drugata. Tie poga~ici sluàt mesto leb ili se sloùva edna na druga. Sekoj list se poprska so maslo ili zejtin (drveno maslo,so ulje), posipa po listovite po malku utucani orevi ili utucan bel luk i 20-30 takvi listovi bidat ‘pita’ i toa se kola~i za iznenadnite gosti. So takvi kola~i sum bila edenpat vo Makedonija posluèna i prisustvuvala na nivnoto gotvewe i toa e toj mazoc(t), koi vo Lotoviot dom im gi spremile na patnicite.70 (Bel luk=luk, crn luk=kromid, R.I.) Koga Sodom propadnal, izbegal Lot so }erkata vo mestoto Zoar ili Bela i tuka vo okolinata nekoe vreme ìveel, no ne moè da se veruva deka toj tuka- ako navistina bila pu-stiwa bez lu|e, tuka moèl da ostane podolgo od nekolku denovi, oti so {to bi se hranele,

69 Se potvrduva, edniot crn Bog ne bil od tie prostori, niti obrezuvaweto.Tie stignale preku Egipet. 70 Mazoc=mazac, c=t, mazat, ma~kat, nama~kaat.Da se sporedi so maza, mazaih=mozaih=mozaik, v=h=g=k.

30

bidej}i vo katastrofite sodomski sekako, deka ne moèle ni{to da iznesat. Moèle da se probijat negde uz A-vramovoto imawe i tamu da zarabotuvaat leb, bidej}i Lot ne moèl da bide tolku star, oti mo`da, bil malku postar ili malku pomlad od Sara. Se veli, deka tuka, vo kolinata na Bela, nekoe vreme ìveele. I toa se negovite vereni }erki (po Biblijata bile vereni) ili mo`da maèni (mo`da posle begstvoto se maìle) rodile sinovi. No vistinskata rasipanost na taa okolina se ogleda i vo gadnata intriga protiv ~e-stitoto Lotovo semejstvo, kade sinovite na negovite }erki, go nazvale Mo-ab t.e. od tatko. No kako mmmm i nnnn ~esto se zamenuvaat bi moèlo toj naziv da bide No-ab t.e. bez tatko, {to vsu-{nost i bilo. Si-dom dolinata propadnala 2047. god. od sozdavaweto na svetot. Tuka sega e Mrtvo More. ‘Toa e opkruèno so goli sprudovi, koi od sekoga{ se davaat so Erusalim i okolina-ta’. I toa ponovo e edna potvrda za nas, deka toa bil dom na solta. So-dom, {to e na{ zbor.71 Breùqcite se od sulfur, velat pisatelite. Vozduhot nad Mrtvoto More e teòk i otroven.- Si-dim. Toj dim vaqada bil i pred, samo pomalku. Vo blizina na Mrtvoto More ne moè dolgo da se ostane. Odeloto se prevlekuva so kora (soleno-sulfurna). Pticite vo leto iznad nego pa|aat mrtvi. Site patnici, nau~nici potvrduvaat, deka ovde bila vulkanska pro-vala, koja go sozdala Mrtvo-more. Sega doa|a ponovo zanimlivost. Onoj patnik, koj se vratil, da se javi na Sara, deka So-dom }e propadne, sekako, deka bil eden od ~udnite nau~ni lekari na ono vreme, koe vaqda ja videl tagata Sarina, poradi nemawe deca i toj nea, bez sumwa, sakal da pomogne. Se primetuva, deka ènata nerotkiwa, ako e inaku zdrava i ba{ ne e stara, kako i maòt, ako preleì trbu{en tifus, posle toa imaat deca. Deka toj patnik vaqda i vo toa vreme znael deka da e nekoj vid inekcija za taa bolest, da Sara bi e preleèla, moè da se veruva. Ili znael, da izvr{i nekoe kalemewe za podmladuvawe, oti stoi napi{ano, deka od toa doba Sara se podmladila i odma kralot od okolinata: Abu-meleh ja zel, da bi se orodil so mo}niot A-vram, kogo tuka po negovata èlba vikale A-vra-h-am. Vmetnatoto hhhh vo sredi-nata na imeto zna~i kako skrateno ime Bo`je ( חי Adonaj, kako sega go ~itaat).72 No toa hhhh,koe zna~i ne{to visoko,da ne zna~i ‘Vozvi{en A-vram’,kako vid plemstvo ? Onoj, koj Sara bi ja zel, obi~no e izvesten, deka }e se ogre{i i se razboluva a Sara sekoga{ bi se vra}ala vku}a. (A-vra-h-am=a vra-}-am doma, h=k=}, R.I.) Za ovie slu~aevi }e progovorime podocna u{te eden pat. Koga Sara, posle godina dena navistina rodila sin, mu dala ime Jishak, (kako {to be{e nejzinoto vo tatkoviot dom.) Ishak, Izak, I-{ak, tolkuvaat, kako toa da ime zna~i isto taka smeh, {ala. Moè da bide, oti vo Makedonija se kaùva {ala-{aka n. pr. ‘Edna {a-ka terana. Edna {ala terana. A-gar ja ismejuvala Sara, kako taa da doi dete a dete se doi tri godini (i sekako da se zavr{uva so sve~nost nekoja). Od seto se gleda, deka izme|u Sara i A-gara vladeelo neprijatelstvo. Najposle Sara odlu~no zahtevala, A-gara i nejziniot sin da bidat isterani a onaa, vaqda, i sama gi isterala od doma. I A-gara go zela svoeto dete za raka, so me{ina voda na grb i leb i se upati niz pustiwata, Bog znae kade, mo`da da go bara A-vram, koj posetuval ne-brojni svoi stada. Ama koga hranata ja izele i vodata popile, A-gara go poloìla malaksa-noto svoe de~ko od 13 godini na zemja a taa se oddale~i, da ne go gleda umiraweto na svoeto dete od èd. I ako bile vo predelot na Vir-Sava t.e. izvorot carski, tie nigde ne go na{le. Ama vo toa i se javi Bog. Mo`da A-vram, doznavaj}i, deka A-gara oti{la, oti{ol da ja poba-ra, znaej}i, deka so de~koto bi propadnala ne poznavaj}i go patot-da i go pokaè izvorot. A-gara vo radost toga{ izviknala: ‘Ti si Il-rai t.e. Ti si Ilija videla ? Ra go tolkuvaat kako vid, vidi (zra ?).’ (Zna~i, A-vra-h-am=vra-k-am=vra-}-am, se vra}al, R.I.)73

71 Nekoj da bide mrtov, toj prvo mora da zamre=za mre ili promre=pro mre, duri na kraj da umre=u mre. 72 Sara za sara, sarai=saraj, kade se prodavaat ovci. Nejzinata volna e so serej mast na volna, a vo so-stavot e i sulfur. Nisko nivo na nezamenlivata aminokiselina metionin so sulfur doa|a neplodnost. 73 Ovde se navedeni razli~ni tolkuvawa za Isak i Abraham od onie vo mojata kniga Evreite-tn.Slove-ni: Isak=I sak-a, Abraham=a brakom. Najbitno e deka vakvata mo`nost e samo kaj tn.slovenski jazici.

31

Zborot Vir-Sava, nekoi komentatori mislat, deka toj zbor bi moèl da se tolkuva kako ‘zakletva’, oti zna~i broj 7 a tie sekoga{ se zakolnuvale vo sedum raboti. Kaj Arabja-nite vo zakletvata se govori s’ Bog, v Bog. Koga toa se napi{e, bi moèlo da se ~ita v’-Ili (vo Ilija) zna~i ponovo Ilija ili kako toa isto ime posle go kaùvale Alah ב אלח i l i v ha la

Za toj ‘izvor carski’ stoi gotovo sekade; deka Vir-Sava zna~i samo izvor carski ne zakletva. Zborot vir kaj nas zna~i izvor a Sava zna~elo toga{ sekade seta sila t.e. car (gr-~ki Vas-silius, na{ e zbor). (Makedonski vir=vir, izvor=izvor, Vasile=va sile, R.I.)

Vir Save se pi{i באר שבע t.e. Bara=Save a bara e izvor, cisterna. No slovoto aaaa vo e v s r a b a r i v prviot zbor se ~ita kako iiii, dodeka slovoto bbbb i vvvv sosema se sli~ni, e dovolno, i vo nehotica pri pi{ewe na dolnata crti~ka podebela i vvvv postanuva bbbb. Na drugo mesto vir-Save ביר שבע se pi{i so ~isto iiii: i toga{ nema sumlivost, taka ev s riv a moralo da se ~ita a da e pogre{no da se ~ita: Bara-[aba, kako {to sega Evreite go ~itaat. Na 103. str. I. kn. Mo{e se spomenuva, kako nekoj zbor, nekoj pat razno tolkuva. ‘Po predanieto na Arabjanite, tie poteknuvaat od I-smail, sinot na A-gara. Prema nivnite pesmi i istorii ne e I-{ak <od Bogot izbran> tuku I-smail. Pri proteruvaweto na A-gara i nejziniot sin od domot na A-vram, tie velat, deka nego A-vram go odvel vo pre-delot Meka- ponovo na{ zbor, kade Bogot ispod nogata mu otvoril izvor. A-vram, vo spomen na dvospasenie na svojot sin, soyidal ]aba, Ka-aba (kako-tatko, }a-ba do tatko ili zna~elo dom ?) (Zna~i, h=k=}, A-vra-h-am e samo A-vra-}-am, R.I.) Tamu an|elot Gavrilo na A-vram od neboto mu frlil bel kamen (meteor), koj od ~o-ve~kite grevovi pocrnel’. Imeto A-gar Arabjanite sakaat da go tolkuvaat kako ‘begstvo’, no toa taka se vikalo i pred begstvoto. Kaj nas gi vikaat Arabjanite i Turcite: Agar-jani, t.e. garavi, crni lu|e.74 (Crni lu|e ozna~uvalo lo{i lu|e..., R.I.) Od celata prikazna za ìvotot vo A-vramoviot dom, se gleda, deka tuka, poradi tie dve èni i dva sina, imal i A-vram mnogu gorki denovi. Pa duri i koga A-gara oti{la od ku-}ata, koja toj i posle vazda i pomognal i ja posetuval, moralo izme|u nego i Sara da doa|alo do rasprava. I koga toj go zel I-{aka, kako dete mo`da od 7 godini i go povel, da go ‘prinesi na Bogot na `rtva’ a Sara ostanala vo domot, kornej}i si gi kosite ili jurela po nego, ispr-a}aj}i slugi so oven, da toa bi bilo `rtva, toga{ nea so toa A-vram i dal dobra nauka da vi-di, kako e te{ko da se `rtvuva svoeto dete i na samiot Bog a kamoli nemu I-smaila da i go `rtvuva na ènata Sara.75 A- vram i Sara sakale, nivniot sin I-{ak, koga odrasne da se oèni so edna od Naho-rovite i Milkinite }erki ili vnuki, {to i postignale. Sara umrela vo Hev-ron i tuka sohraneta a A-vram se oèni so ‘ka-tura’, {to vaqda zna~i nezakonita èna ili èna sopomalku prava. Tradicijata veli, deka toa bila istata A-gara, koja mu rodila {est sinovi. Toa bile: ‘Zim-ran, Ika-{in ili Joka{in, Medan, Midjan, I`bah i Suha, Jok{an gi rodi [ev i Dedan. 74 Arabjanite i Turcite bile Belci.Prvite imale zakoseni o~i, kako denes Berberite. Crne~kiot gen kaj Arabjanite navleguva duri od 15 vek n.e., koga suviot pojas se pomestil na Sever. Dotoga{ ìtnica bil Egipet, a potoa Podunavjeto so Vojvodina, sledi i Ju`na Rusija, i toj se pomestuva u{te kon Sever. I taka bile preselbite niz naseleniot kontinent, koj se naseluval a i donaseluval vo novata era. Ova se potvrduva so krvnata grupa A i doma{nite ìvotni so rastenija, duri so poimi Brigija=Frigija. Za ìtelite vo Mala Azija pi{i Herodot (5 vek p.n.e.), Brigite (od Makedonija, R.I.) gi sozdale Ana-dolija i Ermanija. Brigite (Frigite) vo Mala Azija ja sozdale Frigija, duri imalo i Golema Frigija. 75 Mojsej so svoite Evrei bile Belci, koi trgnale od Egipet od kade kako ednobo`ci bile proterani. Tie kako Belci davale `rtvi. Ovde stoi `rtva Ismail, {to Mojsej go napravil so iljadnici koga tie izleale tele. Naprotiv, Temnite vo Afrika i Azija do denes se kanibalisti, `rtvite na nivniot Bog mu gi jadat. Sledi mesto `rtva da e ~ovek, se oti{lo na oven, koj bil istoveten na bik, Amon=Zevs. A i obrezuvaweto bilo na Temnite, no ne na Belcite.I denes vo Afrika Crncite obrezuvaat svoi devojki.

32

I na ovie site imiwa ne im treba nikakvo objasnuvawe, da se vidi na koj narod mu pripa|aat. Vpa|a vo o~i, da posle Sarinata smrt nikade pove}e A-vram ne se spomenuva, {to Bog mu objavil, niti pove}e (posle I-{akovata ènidba) toj spomenuva, kako da se otselil negde ili umrel. @enata I-{akova se vikala Reveka ili Rivka. Vo tekstot stoi: R’vka רבקה. Taa dol- ak v R go vreme ne rodila. Bila mo{ne energi~na, dodeka I-{ak bil poneznaten.

Toj edino se drèl na tatkovoto upustvo vo verata na edniot Bog i go zadràl obre-zuvaweto, koe mu sluèlo, da ne se me{aat so drugite neobreàni lu|e, zna~i se sozdaval poseben narod.

Revka rodila bliznaci. Prviot bil I-sav. Toj, koga se rodil bil sosem crven, pokri-en so vlakna, kako so ogrta~.76 Na onoj E-sav, I-sav (ih) jasno pokaàl, osobeno na toj prv sa-moglasnik, ako izri~ito akcentot se izgovori, kako ne{to gadno, ru`no. Drugiot sin Jakov bil naprotiv mo{ne ubavo, jako dete. (I-sav=isav so vlakna; Jakov=jak kov, R.I.)

Obi~ajot bil, bogatite lu|e i sega, a naro~ito vo starite vremiwa da podignuvaat ‘~e{mi’, da kopaat bunari za spomen. Taka i I-{ak rabotel. Prv bunar t.e. cisterna, koja toj ja iskopal ja narekol Esek, isek עשק a bunarite t.e. cisternite se vikale בארח bara- glasov- k s e a r a b e no napi{ano. Vtoriot bunar go narekle Sitna שטנח S’tna a tretiot Reho-vot רח בות. Nas site a n t s t o v k r (h=k, R.I.) e ovie zborovi ni se razbirlivi. (Sitna so malku voda i rehovot so mnogu kako rekovit, R.I.)

E-sav bil lovec i toj bil snaèn i jak a Jakov bil pastir. Roditelit prema decata ja podelile svojata qubov. Tatkoto go sakal iskreniot I-sav a majkata polukaviot a ubav Ja-kov.

Prvoto dete imalo pravo na stare{instvo vo domot ‘na tatkov blagoslov’ pred ta-tkovata smrt, {to zna~elo na uprava so domot a mo`da i na pogolem del nasledstvo.

Se raskaùvas, deka edna{ I-sav doa|aj}i od lov gladen go zateknal Jakov, kade jade le}a (so~ivo) i vo tekstot stoi: לעשו le~o i pobaral od nego. No Jakov umiluva~ki i lukavo o ~ e l re~e, deka }e mu dade, ako I-sav mu go ostapi svoeto prvorodenie, {to ovoj, ne mislej}i, mo-`da, toa ozbilno i da go napravi. I-{ak vo postarite godini obnevidel ili oslepil i sakal, da go blagoslovi I-sav. Vaqda, da mu go predade upravuvaweto na domot, imaweto. I kako {to e poznato, mu re~e, da ulovi nekako dive~, da go zgotvi i donese na tatkoto da ru~a i tatkoto da go blagoslovi. No lukavata Reveka brzo go zgotvi jadeweto od mlado jare, kako {to toa I-{ak go sakal i mu go dade na Jakov, da mu go odnese na tatkoto i da go primi blagoslovot. Siromaviot slep tatko re~e: Glasot mi se ~ini, deka e Jakovov i go dopira{e po ra-cete, da oseti, dali se vlaknesti kako na I-sav. No majkata Jakovite race gi obloìla i op-{ila so koì~ka od jare i taka tatkoto go izlagale i tatkoto blagoslovot go predal na Ja-kov. No na toa stignuva i I-sav. Tuka se opi{uva o~ajanieto negovo i tagata, {to taka se na-pravilo. E-sav re~e gorko: ‘Zar ste mu dale ime Jakov, da dva pati mi podmetnuva noga ? Pr-vo mi go zel moeto prvorodenie a sega i moj blagoslov’. Vo tekstot po~nuva re~enicata vaka: Jakov, jakovni, mu dadovte li ime ? Imeto Jakov nekolku u~eni go tolkuvaat, se razbira vo ponovo vreme, sakaat da go tolkuvaat {to zna~i. Edni velat, toa ime treba da zna~i ‘drèl za petica’, t.e. koga se rodil I-sav go drèl za petica. Prviot del na zborot, ako se odvoi zna~i jaka-fati. Drugi velat, deka toa ime zna~i ‘kriv pat’ go izbral kriviot pat, da dojde do blago-slov i sakale da mu dadat ime Je-{urun (je-{irin) t.e. prav pat. No toj, kako mal, ne moèl

76 Na prostorite na Temnite so svoi ìvotni so retki vlakna do{le Belci vlaknesti so govedo...

33

sebe si nikakov pat da se izbere a roditelite ‘kriv pat’ so ime ne mu pretskaùvale. A toj zbor na negoviot brat vo ogor~enie {to rekol: Jakov, jakovni iskaùva jasno, deka mu e da-deno ime na jak ~ovek. ‘Zar zatoa Jakov jakovina, da mi odzema se ? I go baral svojot brat, da go ubie. A majkata Revka go spremila pobrzo Jakova, da odi vo Aram, Nahor-raim kaj nejzini-ot brat Lavan i ostane tamu, dodeka ne mu javat vaqda, deka E-sav se odlutil- {to ne se slu-~ilo. (Ako Jakov zna~el petica, toga{ tn.govedo jak nikoj ne go drèl za petica, R.I.)77 Jakov patuvaj}i do{ol vo mestoto, predelot Luz (mnoìna od lug), poznato ve}e od Avramoviot pat i tuka na poleto zano}il. Taa no}, kako {to Biblijata raskaùva, sonuval, kako nad nego se otvorilo neboto i angelite po letvite sleguvaat, i se iska~uvaat. Koga se probudil, toj go toa mesto go narekol ‘Vit-Il’ בית אל t.e. ‘Vrata Bo`ja’. l i t i v Vrata se vikala (vo toa vreme, vo toj kraj) vit, vitlo, a toa nas na na{iot jazik ponovo ni e razbirlivo. U{te ne{to gledame: deka i ponatamu Ilija bil Bog, pokraj se, {to A-vram go narekol Bog Je-hava i Adoai, Adini. Toa mesto go obeleì Jakov so kamen i go osveti so maslo. Taka se ~inele i go podi-gale uz patot- kamena trpeza, ja prelivale so maslo, starite narodi (vaqda site ?) a Feni~a-nite tie mesta gi vikale Bait Ülia, }e bide Wêit Űlia, zna~i ponovo Vit-Ilija. Sega{niot pre-vod go zel bbbb mesto vvvv. Toj kamen (trpeza ?) sluèl, kaùvaat, za slu`ba na Bogovite i obeleìe za sre}en pat i sre}en povratok na domot so toj pat. Vo Makedonija koga se ispra}a nekoj na pat, -re-tko mu se kaùva: ’sre}en pat’ otkolku sekoga{ ‘sre}en povratok’. Taka mestoto bilo, zna~i, oltar, {to e isto so Il-dar (dar na najvisokiot Bog. Se gleda, deka pri pi{eweto dddd i tttt se zamenuvaat), kade se prenesuvale darovi na Ilija. Toa be-{e mesto za slu`ba i dar na Bogot, i Jakov rekol: ‘Ako se vratam mirno v ku}a- na mojot ta-tko, toa Vi{niot (Ewige) ovde }e bide moj Bog i }e davam desetok. Toj zbor na moj Bog vaqda e negova zadu`bina, koja toj }e ja izdrùva. Vo Aram, Padan-Aram Jakov do{ol vo ku}ata na svojot vujko, ja zagledal negovata mlada }erka, prekrasnata Rahila, koja ja pobaral za èna. No na denot na svadbata, nea ja sklonile a pod velo vo {atorot mu ja dovele postarata sestra Lija. I ova ime a donekade i ona prvoto, nas ni e razbirlivo. Lija ne bila taka ubava i imala bolni o~i. Koga Jakov toa mu go prefrli na Lavan, ovoj rekol, deka kaj niv e obi~aj, prvo mora da se maì postarata sestra (}erka), koja e na red. Toj obi~aj i kaj nas do skoro vladeel a i sega vo narodot se po~ituva. Lavan obe}al, deka posle osum denovi }e mu ja dade i mladata }erka za èna, {to i napravil. Na sekoja }erka i dal zaseben {ator i po edna robinka na slu`ba.Se gleda,deka toa semejstvo od koe e A-vram bilo popro~uena.Lavan,mo`da bilo li-~no ime a mo`da toa ime go ozna~uvalo maliot kral, bidej}i laf, lav moè da zna~i kral.78 Prviot sin, koga Lija go rodila se vikal Ruben ili na gr~ki prevod Ruvim. Edni ko-mentatori sakaat toj zbor, da go tolkuvaat kako dva zbora Ru-ben i toga{, velat, bi zna~elo: Vidi-sin. Drugi objasnuvaat, deka toj zbor zna~i: ‘Pogled Bo`ji na sinot’. A po talmud, pre-danieto bi zna~elo, velat, deka toj, kako E-sav ne }e go prodade svoeto prvenstvo. Se gleda, kako vo toa vreme, koga komentatorite po samoto Pismo sakale ne{to da objasnat, kako jazi-kot ne im bil poznat.79 Ama kako site imiwa vo na{iot jazik se razbirlivi, toa i imeto Ru-ben, Ruvim, Rubim moè da bide drag kamen, koj ime na prvenecot od milosta mu go dale, kako {to sega Evreite na prvenecot obi~no mu go davaat imeto Buki} prviot ja otvoril utrobata maj~ina. (Buki}=buk=bik; bukefal=buke fal: buk fal, buka i pali, R.I.) Imeto na sinot Ju-de, Je-h-ude velat, deka zna~i Slava na Bogot. No koga zborot se ras~leni moè i drug~ie da se tolkuva. 77 So tn.neslovenski jazici ne e mo`no istoglasno tolkuvawe.Takvite jazici se samo na mo}ni dràvi. 78 Kralstvata na mo}nicite bile ozna~eni so lavovi, lavot e simbol na mo}. Me|utoa, se vladelo so or-el, a vakov bil tn.vizantiski dvoglav orel. Koga toa se raspadnalo, sledat kralstva, so grbovi lavovi. 79Jas inaku mislam. Bidej}i tn.neslovenski avtori ubavo znaat, deka samo so tn.slovenski jazici e mo-`no istoglasno tolkuvawe, tie ednostavno niv gi elimirale, kako zagrozuva~ki za nivnite nevistini. Najdobar primer e {to ne se prifa}aat tn.slovenski jazici vo odgonetnuvawe na jazikot na Etrurci-te, na nivnite sosedi Slovenci i Hrvati,{to vaì na Vedite, a avtorkata evrejskiot go tolkuva so ma-kedonskite govori.A vistinata e edinstvena: tn.Sloveni imaat ednorasni jazici, drugite pove}erasni.

34

Lija ve}e bila rodila ~etiri sinovi, dodeka vtorata Jakova èna ubavata Rakila ne-mala nikakvi deca. I koga ova rodila sin, taa mu dala ime Dan i obasjala radost, kako toa da bil nejzin sin, kako nea da i svenal denot, oti vo nejziniot {ator ne be{e veselo, bez dete-to. Maòt, vaqda, pove}e se svra}al vo drugiot {ator, kade go do~ekuvale de~ica, otkolku nea. Toa e se verojatno, oti taa mu rekla edna{ na Jakov: Sozdadi mi deca, ako ne }e umram ! A Jakov luto odgovoril: ‘Zar jas sum Bog, koj ti go odrekol plodot na utrobata ? Tuka go upoterebil zborot Ilijam. ‘Zar jas sum Ilija, koj ti go odrekol plodot na utrobata ! ? Vtoriot sin na Rahilinata robinka se vikal Nav-tal (Nov-dal ?) Edna{ Lijiniot najstar sin, ~uvaj}i go stadoto vo poleto na{ol: ‘ludaim’, koj plod od nego Rahila molela, da i go dade da go pojade. Nekoi mislat, deka toa e nekoja mala diwi-ca ili plod cve}e, da jade i da rodi.

Posle Rahila i ja dala na Lija Jakova za vonbra~na èna svojata sluàvka Silfa. Taka pi{i vo prevodot, no vo tekstot pi{i Z’lfa זלפח kako koga bi se kaàlo: zulofa oti i f l z ova prvo slovo; najpove}e se ~ita kako zzzz. Koga ova ponovo rodila sin, Lija mu dade ime Gad (gaden, ruèn), ve}e od toa se gle-da, kako radosno go do~ekala. Na drugiot Zlfin sin mu dala ime A-{er, A-sir. Lija rodila i divna }erka Diwa i u{te dva sina. Diwa vaqda imala òlta kosa, bila rusa. (Se potvrduva, tn.evrejski semejstva bile samo pelazgiski=tn.slovenski, R.I.) Vo toa i Rahila dobila sin i mu dala ime Josaf, (da ne e Osvit, zora, den ili da ne e O-siv, O-rus ?!), koj podocna postanal mo{ne pro~uen i mo{ne po}en vo Egipet. Dodeka Jakov bil kaj Lavan i sluèl, toj se pogodil, Lavan da mu go dade sekoe jagne i jare, koe bi imalo crvenkasto-crni {ari, toa da mu bide nagrada. A Lavan- koga gi videl tie {areni ovci i kozi, so tekot na godinite, da biduvaat mnogu, gi izdvoi {arenite ovci i kozi i gi dade na sinovite, da gi oteraat tri dena od. Jakov, da bi dobil {areno jagne, go pr-avel ova. Bi nakr{il sveì stapovi od topoli, bademi i dr., ja lupel korata, da bidat {are-ni i takvi stapovi gi vmetnuval vo poilata, kade sjagnetite ovci i skozni kozi doa|ale, da pijat voda. I tie sekoga{ posle ojagnile {areni jagnina i okozile {areni jarina. Ama ako nekoi ovci bile slabi, pred niv ne metnuval vo pilata {areni stapovi i tie jagnele beli ja-gnina i toa go ostaval za Lavan, ‘Taka toj pratatko Jakov steknal silno bogastvo, so svojata pamet i lukavstvo’- velat tolkuva~ite. A sinovite Lavanovi rekle ta`no: ‘Jakov zel se, {to e na na{iot tatko i od toa, {to na{iot tatko, ja steknal seta ovaa divota’. Se gleda, kako Lavan go po~ituval svojot daden zbor i ako Jakov se sluèl so lukav-stvo. Koga Jakov tuka provel okolu 20 godini a od ku}ata nikako ne go vikaat, re{i sam da pojde i so golemi pokloni na bratot, da ovoj go odobrovoli. I eden den, koga Lavan bil dale-ku, Jakov gi zede svoite èni, svoite edinaset sinovi i dvanaeset }erki, ve}e osobitata uba-va devoj~i~ka Diwa, nebroeno stado: ovci, kozi, silni magariwa, kamili i drugo blago i po-begna od Lavana.80 Rahila u{te od doma tatkova go ponela i kipot na doma{niot Bog- Tera-pim. Koga Lavan slu{nal za begstvoto, pobrza, go stigna Jakov kaj edno brdo i tuka go po-vika da se vrati, so ovie zborovi: Ne ostavajte me ! Vo tekstot re~enicata e napi{ana vaka: -Ilija (samiot) }e te povika, po makedonsko nare~je Il(ija) ke te zvati. Ka אל בא תע זבאתי it a v z e t e k li ko samiot Bog }e go zvati da se vrati. ûdnovato e, deka ovde sekoj zbor za sebe e odvoena i deka site glasovno se ~itaat, bez vmetnuvawe samoglas a taka razbirlivo i ~isto so na{iot jazik napi{ano. Lavan mu prefrlil, zo{to taka mu~ki oti{ol ! Zo{to ne mu javil, pa toj da gi isprati svoite }erki i vnu~iwa so svirki i sve{tenstvo, kako tamu bil obi~aj koga se odi na dale~en pat. Vo Makedonija i sega e obi~aj, taka sve~eno, so cela povorka da se ispra}aat rodninite i dobrite prijateli na pat. Lavan go baral svojot ‘Doma{en Bog nazad’ ama Rahila go skrila vo sedloto na kami-lata. חתרפים H- Trpim a vo prevodot Terapim, Vi{ni, vozvi{en Trpim. Toj Bog na mnogu im 80 Nikade gi nema govedata i kowite so gusti vlakna, a stojat samo magariwa i kamili so retki vlakna, kako {to bile Crncite. Na nivnite prostori opstojuvale Belcite, vlaknesti, so rusa kosa i sini o~i.

35

m ip r t h bil doma{ni, oti i na David carot ènata Mihaila, go metnala doma{niot Bog Terapim vo postelata, da mislat, deka toa e David, dodeka David pobegnal, gonet od Saul. Tuka Terapim e napraven vo golemina na ~ovek. ‘Etimologijata na zborot Terapim, velat, deka e potpolno nepoznata’.No nie i denes imame na{i slavi (doma{ni Bogovi) Trifuna-Tripuna i Trofima a kako pi{e vo tekstot Trpim mo{ne e sli~no so ovie imiwa. Ama mo`da bil i nekoj Bog koj so lu|eto i nivnite pogre{ki ima strpenie, te imeto mu go pokaùva toa: ‘Trpim’. Jas trpim. Vi{ni, koj trpim! Brdoto na koe se zakolnale Lavan i Jakov, da vo prijatelstvo da se razdelat, se vika Gilead, velat taka e poznato, oti }e gleda{e Gospod na nas81 (da ne ja prekr{ime zakletvata ?). Vo tekstot stoi ~isto ‘Gled’- Hor Gled חגלער hhhh, skrateno od Hor, Gor, kako {to hhhh zna~i de l g h Vi{ni, gorqi, za Bogot Terapim. Prema toa i A-vram, {to go vmetnal glasot hhhh vo svoeto ime, sekako deka zna~i vozvi{en (Veli~enstvo ?) Od brdoto Gled se doa|a vo Jabok, ottuka e Mi-spa severni a P’ni-el (Puni-el) ju-`no. Podocna toa brdo se vikalo Dje-bel Djelag. Koga Jakov i se pribliìl na svojata zemja, oti{le slugite so silni pokloni na bra-tot E-sav i go pozdravi. Ama za sekoja sigurnost Jakov gi podelil svoite stada na pove}e go-mila. @enite i decata vo sredinata gi ~uval. No koga slu{nal, deka idi I-sav so nekolku stotina slugi, toj se upla{i i gi skloni po raznite {atori ènite i decata a toj sam vo eden {ator do~ekal eden ~ovek t.e. samiot svoj brat. I toga{ tie otpo~nuvaat izme|u sebe boj so borewe, ~ija }e bide pobedata. Se gleda deka E-sav ne gi zaboravil uvredata i nepra-vdata Jakova. No kako dvajcata bile isto doba, ista snaga, toa se do samata zora nosela taka i ni eden drugiot ne moèl da go sovlada i Esav po{ol. No Jakov go zamoli, da gi blagoslovi, {to vaqda zna~elo, do nekade da se izmirat i nekoj zbor (podobra) za uspomen da mu re~e. I-sav toga{ re~e: ‘Ti si Izrail’.82 Toa zna~i: Ti sega si pove}e od onaa zemja, otkolku ovaa, te smetam za gostin, stranec a gostinot se po~ituva, bidi spokoen. Predlogot iziziziz e na{ zbor a se pi{i sostavena so imenkata, kako i site predlozi, svrznici i drugi mnogu zborovi. Zna~i toj mu rekol: Ti si od stani{teto Ilija, Iz-ra-il. Bo`jo ime Ilija mo{ne ~esto se pi{elo a sekako i govorelo skrateno: ‘Il’ Ilp !83 Taka gledame, deka ona {to-{ta, {to sme u~ele od Stariot Zavet ne e to~no. Ne sme n. pr. mnogu znaele, dali Jakov imal ~etiri èni. Ne sme znaele deka se borel so bratot i deka bratot mu dal ime Iz-ra-il i deka ni vo koj slu~aj ne zna~i: ‘Pojak od Boga’ i ~udo kako se toa moèlo da se tolkuva, no toa ponovo e uzrok ne razbirawe na tie tn. ‘temni zborovi’. Biblijata e taka prosta kniga, odgovara verno na ono prostoto, nekoga{niot ìvot; ama ba{ zatoa e edna od najzanimlivite knigi. Vo toa patuvawe Jakovovo Rahila rodila u{te eden sin: Vani-ami, Veni-amiia ili kako vo prevodot stoi: Ben-ami i taa na poroduvaweto umrela.- Sohraneta vo Vitleem. Na pa-tot Jakov so svoeto semejstvo i stada do{ol pod eden grad i tuka na izvorot kralskiot sin t.e. zapovenik na gradot i okolinata, ja vide prekrasnata Jakova }erka Diwa i ja odvede vo svojot dom. (Od sekoga{ vo na{iot narod izvorot ili ~e{mata bil izlez za devojkite, kade izleguvale na voda so mladite svoi snai ili inaku mladi maèni ro|akiwi). Ama vo toa od poleto stignale nejzinite bra}a i ja barale svojata sestra nazad oti- rekle- kaj nas ne e obi-~aj, taka da se maàt devojkite, tuku neka ja baraat od roditelite i bra}ata. Devojkata se vr-ati a kralot i doglavicata odat kaj Jakov, da ja zaprosat, naveduvaj}i, deka mom~eto smrtno vo nea se zaqubil. Bra}ata odgovorile, deka ne moàt da ja dadat devojkata, dodeka site ma-{ki vo gradot, ne izvr{at obrezuvawe. A koga site toa go napravile i dodeka leèle bole-sni, bra}ata so slugite napadnale na gradot, site bolesnici gi pobijat, se sotrat, opla~kaat i toga{ brzo se soberat i pobegnat od toj kraj.84

81 Avtorkata go pi{i na dene{en makedonski, brigiski=brzja~ki govor: ‘}e gleda{e Gospod na nas’. 82 Kako {to Ednobo`cite izroile=pobegnale, isparile=iz~eznale, od Egipet, toa go napravil Jakov. 83 Bidej}i sum objavil kniga “Evreite-tn.Sloveni”, jas interveniram retko, a samo na poedini mesta. 84 Vidlivo e deka so ednoboèstvenata crne~ka vera se doveduva i crne~ko obreùvawa,i zlostorstva.

36

Kaùvaat, deka Jakov go stignal svojot tatko I-{ak vo Ma-mr ili Kirjat-arba a vo tekstot se pi{i Kri-tarba a toa e Hev-ron (H-evron). No toa sretnuvawe nigde ne se opi{u-va. (Ma-mr=Mamr=ma mr=mre, premre, umre, zamre, odvaj stignal i premrel, R.I.) Sega morame malku da pogledame, kade za toa vreme ìveel I-sav i negovoto poto-mstvo, koe za nas sodrì golemi zanimlivosti i soznanija. I-sav, E-sav ne ìveel kaj svoite roditeli, bilo tie brzo da pomrli ili {to àlel na majkata, {to taa ja udesila so Jakov onaa prevara. (Pomrli=pomr li: pomr=po mr, R.I.) Toj se naselil na planinata i okolnite brda Seir, Seїr, Sir i toa se vikalo E-dom- E-domea, I-dumea, taka tolkuvaat. Planinata Seir sega se vika Djebel [era (brdo [era-Sira) ili Ha-sma. Opi{uvaj}i ja ovaa planina velat: Na istok e ravnica povisoka od Ghor i e poseana so kamewa. Vo imiwata na decata,ènite,vnu~inata I-savovi isto taka najduvame na{i zborovi. Taka: Teman (temno, tamno. Vo Makedonija- Temko, Temistokilo, temnik-tunel), Omar, Ze-fo ili Zevo, Gata, Kenas. Vo tekstot ne stoi Kenas, tuku knez וקנז -I-kn’z, i knez. Ovoj prv znki glas, slovo oooo ednakvo e so iiii n. pr., ‘So onoj pat oti{le na stranata svoja’. So onoj pat oti-{le i t.n. Ponatamu stoi ‘Timna, nezakonita (katura) èna na Isavoviot sin Er-sa (ili Or-sa). Vo tekstot pi{i ותמנע -I-T’mna, koja go rodi A-malek A-malekovci, A-likovci. an m t i Ponatamu pi{i: Tie se, t.e. E-doma}ini imale varo{i ‘Sela’ t.e. sela Petra, Bozra, Temna, vo blizinata na brdoto Ghor. Srbinot, koj pro~ita, mora da bide iznenaden, otkolku i potresen, kako popoleka mu se podignuva veo od toa pradavano minato vo koj vladeel na{iot jazik a koga bil na{ jazik, zna~i deka toj bil i na{ narod.85

Zborot ‘Sela’ go pi{at pod znakot navodnici, ne razbiraj}i {to zna~i, dodeka toj zbor za nas e jasen. ‘Ovaa zemja- prodolùva Sv. Pismo- prvo ja drèle Koriti. So niv i so drugite plemiwa I-savovo potomstvo se stopilo i vo sebe pretopilo. Deka toa bile Koriti svedo~i i tolkuvaweto na str. 190. I. kn. Mo{e vo prevod: Indem die Höhlen bewohnenden Koriti. Zna~i vo pe{terata- so koritite toga{ vikani, ìveele pe{terski lu|e- Koriti (izdlabna-ta zemjina. Kako {to vikame izdlabeno drvo i kamen za prawe, poewe na stoka- korito). Po-natamu stoi: Vo E-dom vladeel Bela sin Beora, mo`da Viora, oti i taka moè da se ~ita .od varo{ot Din-Kabah. Posle Bela dojde Jobab od Bozre בעורroeb roiv Imiwata na potomcite E-savovi: Hu{am, U{am חשם . Bedadov sin Ha-dad, koj Mi}a- m{ u nite gi pobedil, Ha-dadoviot sin Sam-la od Mas-reka. Vo tekstot pi{e ~isto regah. Okolu imeto Bozre dosta tolkuva~i se znimavale. Imeto Bozra, kaùvaat, izgleda, deka pripa|alo na dva varo{i i deka e sli~no i kako E-domsko i kako Mo-avsko (toa bil eden jazik). Toa ime doa|a podocna vo dobata rimska kako Bostra, Bosora, Besejra, koja i sega vo edomskata zemja postoi kako selo na edna vozvi{ica so znameniti razuranatini. Varo{ot Teman be{e u{te vo rimsko doba vojni~ka stanica i sega se vika Maon, stanica e na siriskite karavani. Za varo{ot A-vit koja vo Biblijata se spomenuva ne se znae, kade bila. Za varo{ot Mas-Reka se drì, deka bila ju`no od seloto Petra, kade imaat razurnatina vikana: Ain-Maf-rak. Varo-{ot Rehovot, Hanahar, Kona~ar (kona~ar) na Eufrat ne se Edonski. Moè da bide kaùvaat komentatorite, deka toa be{e poznat del vikan Rehabot-Malik-Ibn-Tank. Bil i varo{ot Pau(n) ili Pao, ama sega nepoznata. Zanimlivo e tolkuvaweto na str. 193. I. kn.,kako Anah ja na{ol vo pustiwata ‘Jemim’. Toj zbor trojca najva`ni komentatori go tolkuvaat razno, koi potpolno se sprotivni eden na drug. Edni dràt, deka toa se mazgi (i nie taka sme u~ele). Drugi toa go pobivaat, bidej}i vo toa vreme tamu ne se drèle kowi. Edni dràt, deka toa bilo nekoe pleme divovi, koi

85 Belcite (Pelazgite) bile eden narod.Srpski jazik na V.Karaxi} bil makedonski, tn.staroslovenski. Belcite govorele so pelazgiski=varvarski=tn.slovenski, koj bil venetski=ilirski kako vo Italija...

37

ovie E-domci gi pokorile a edni dràt- a na ovie im se pridruùvaat novi tolkuvawa, deka toj na{ol ‘topli izvori’, no velat- za toa nemaat to~ni dokazi. Zborot Je-mim (i-mim, u-mim, a-mam) ponajverojatno deka e topla voda za izmivawe Mim e najstar naziv na voda i so toa vo prvata re~enica na Biblijata: Ho{-mim, gorna voda t.e. nebo. Ispred zborot mim, i-mim, je-mim, stoi hhhh, {to }e bide deka taa voda, kako topla iz-biva na gore, visoko- vodoskok. No sega nam ni doa|a ponovo golemo iznenaduvawe: ‘ûdno-vato e, se veli ponatamu na str. 194., deka tradicijata Magdiel drì, deka Rim be{e Edomit-ska naselba, vo koja tradicijata na imeto E-dom e preneseno na I-talija, I-dalija, na dale-~na zemja i na Rim. ‘Muhamedanite istovremeno gi dràt Grcite i Rimjanite za potomci na edniot I-savov sin, so imeto Roum’. Ama toga{ Rim bi bil daleku pred toa osnovan, otkolku {to isto-rijata na{a ne u~i. I za ~as nam ni se napravi jasno, koi bile onie Si-bili, Sabi-wanki (Sarbiwanki, Sirbiwanki). Imeto na varo{ot Kume, kade Sibile prore~uvale, nosej}i ja taa ve{tina od Kaldejskata zemja. Imeto êlo, pa Feli~e ili Veli~e. Imiwata na rekite: Po, Pad, Arno. Varo{ot Pavija, Milano, Bre{~ija, otkade po~nuvaat bregovite, Napoli, kade vo stariot del na varo{ot se i denes na poleto se raboti: {ijat, kujat, kuvaat, perat kako nekoga{. Odej}i na Vezuv, Vessuv, na kogo ve}e od drugata stanica na elektri~nata is-ka~uvalnica- nema voda, tuku vo sadovite na taa mala èleznica se donesuva od dolinata. I mnogu, mnogu ostatoci na na{iot jazik. Sibilite u{te se spomenuvaat vo ma|arskite knigi: ‘Ma|.- Avstr. Monarhija vo sli-ki i zborovi’, vo oddelot za Korutanska- Koru{ka, kade se veli, deka Si-bilite bile beli Korutanci (site-beli, po makedonski si, site-sve, sosem vo bela obleka, kako i Al-bali vo sosema belo, so balom odelo Ti-bali, Tribali) za koi, Slovenci dene{ni, Ra~ki iznesuva, deka tie nekoga{ gi vikale Srbi. Mo`da do skoro, oti mnogu tamu se spomenuva Kralevi} Marko, koj posle so me{alo so Karlo Matija, za kogo isto taka tvrdat, deka bil od na{e po-teklo (za {to moàm podocna da pi{am). Tuka zaprimetuvame, deka posle isto~noto nare~je, koe e najstaro, doa|a po malku zapadno (se sozdava). Mesto beli, bali, se kaùva bili Si-bi-li. Imeto Korutanci, Körnten mo{ne e sli~no so ona na nazivot Koriti- pe{terski (vo pla-ninata) lu|e.86 Sega ponovo da prodolìme za Jakov. Toj se naseli na edno mesto tamu, kade podocna bil varo{ot [ehem, Si-hem. Tuka sebesi si sogradil ku}a ‘bit’ בית obitel, za obituvawe, t i b stanuvawe. (Arapski toj zbor zna~i soba, zna~i yidano odelewe za obituvawe). I za stokata sogradi koliba vikana ‘sukot’ סכות Na str. 177, izri~ito stoi, deka ova e posledno za stoka t o k s ili skot, a taka vo tesktot i pi{i. (Stoka=dobitok=skot, R.I.) Na sega{nite evrejski hramovi pi{i Bet-Izrail, {to e pogre{no. Moè da bide Bit-Izrail-Dom-Izrailev(ba{ i da e napi{ano so slovoto א ת אפ, mora toa slovo da se ~ita t i b kako iiii, bidej}i toa zna~i (site pet samoglsa) ili Vit-Izrail, vrata Izraileva. Jakov tuka kaj Sihem kupil del zemja za 100 ‘kese-ti’. Komentatorite, koi- se razbi-ra-ne go znaele na{iot jazik, se pra{uvaat: [to toa bi moèlo da bide i {to toj zbor ozna-~uva ? Toa kesi-ti, kesi-te zna~i, deka za 100 kesi pari kupil zemja. Se gleda, deka ve}e vo toa vreme imalo svoina na zemja, oku}nica i nivi i ako poliwata, pasi{tata i {umite seka-ko, bile op{ti. Tuka se naveduva edna latinska re~enica koja glasi: ‘Ante Jovem nulli subiga-bent arva coloni etc.’. Pred Jupiter ni eden zemjodelec ne be{e u{te prisvoil zemja, nitu bilo dopu{teno da im se odredat na poliwata me|i.U~enite lu|e neka istraùvaat koga toa bilo. Zborot kesi-te ima na krajot ~len ènski rod vo mnoìna, po makedonski dijalekt. Varo{ot podocna [e-hem, Si-hem leèle vo edno mo{ne tesna dolina, izme|u goloto kame-no brdo E-bal i zeleniot Garizim. Brdoto Ebal ili zna~elo obal breg ili zna~elo bek breg od e-bal, belo, balo a i napi{ano, deka e brdoto golo, kade kamewata vaqda se belele. Zbor-

86 Se govori deka po isto~noto nare~je, koe bilo najstaro, doa|alo malku pozapadnoto, koe se sozdava. Ova e istovetno, kako {to bile preselbite: najprvo naju`niot Balkan, potoa isto~no,sledelo zapadno. Pa ova se sovpa|a i so genetsko-geografskata oddale~enost, potvrduvaj}i kontinentot ne bil naselen.

38

ot Si-hem i [e-hem, bi moèlo da bide koga bi se ~italo Se-hum: ‘Ovaa e dolina’ ili ona { { { { (s)(s)(s)(s) ako se ~ita kako zzzz bi bilo, bi moèlo da se ~ita Za-hum ‘Za dolinata’. Tuka,kade Jakov se naselil, zna~i vo podocniot Si-hem i kade e podignat bit i sukot, tuka toj gi zakopal tu|ite Bogovi. Sega, dali toa bile Bogovi, koi od Lavana gi ponele, ili koi tuka kaj nekoi plemiwa se zateknale (mo`da gi iznele od onoj razru{en grad) ne se spo-menuva. So ova moème da go dovedeme i sega{niot na{ obi~aj: Koga koja ikona se iskini, ili inaku rasipi, ja zakopuvame vo zemjata na sklonito mesto ili naloìme ~isto ognence i ja spalime. Tuka Jakov mu~ki go napadnale negovite sinovi: Simeun i Levi. Bez sumlivost se borele i gi grabnuvale tie Bogovi od tatkoto.87 Ovde podocna se sohraneti koskite Josifovi od Egipet. Tuka Isus Nevin (Jo-{ua, Je-suh) podignal oltar i go drèl svojot posleden govor. Ovde, za doba careva, se odvoile de-sette plemiwa izraelski i go krunisale Abi-Meleha, tatko na Me-leka za car i im sluèle na ‘Bogovite’.88 Ovie ‘Samari}ani’ nare~eni mo`da po svojot zanaet,pravewe na samari za magariwa, na koi isklu~ivo se vr{el prevozot. Ovie Samari}ani podocna spre~uvale, da se obnovi vo Erusalim drugiot hram. Po Mojesejovite naredbi bil eden Bog i eden hram, na koj od site strani morale da doa|aat, bar eden pat vo godinata. A kaj Samari}anite i site plemiwa vo sekoj ‘lug’ bil hram (i sega na{ite hramovi vo lug, vo portite me|u lipite i hrastovite:) i ona Mojseovo ne go po~ituvale. Jakov tuka pred oltarot, {to zna~i, deka i toj vo domot imal ‘doma{en Bog-Slava ili mu sluèl na Ilija, tuka toj vo molitvite izviknuval: Il’Ilijam, Izrail. Se gleda, deka Ilija ostanal i ponatamu Bog.89 Jakov tuka svoeto ime go zamenil so Izrael. Sekako, deka i ostanatite taka go vika-le, kako i dojdencite od Ra-ila (Nahor-Raima). Vo I. kn. Mo{e str. 200. se opi{uva eden semeem nastan. Tuka se iznesuva u{te i ona pradavno doba, deka znaele, da spre~at, da nemaat deca, ako sakale. Se opi{uva, onaa èna, koja sakala, da bide bludnica, kako sednuva na krajot na patot so raspletena kosa i se pokri-va so velo, da nea ne i se vidi lice. Vaqda, da ne go sramoti semejstvoto. I taka so pokrieno lice ostanuva i so tie lu|e nepoznati. @enite vo toa vreme a i kaj nas i Evrei do skoro, bar onie od narodot morale da ja vrzuvaat glavata, da ne im se vidi kosata. Toa sum go videla vo edna evrejska ku}a na golema slika, so masna boja rabotena, kako gospo|ica ima povrzana gla-va so crna svilena marama- xega, za kosata da ne i se vidi. A preku toa ozgora ima ubav {e-{ir, vrzan ispod brada so svilena, {iroka traka. Taka bilo i kaj nas, so~uvano vo narodot do skoro. Vo Makedonija onie èni, koi nosat tamo{na nosija, se povrzuva i se zabraduvaat taka da ne im se vidat vlasite. A kako morame da se nasmeeme koga vidime negde n. pr. vo pra-voslavata crkva vo Pan~evo a kaj katolicite sekade- naslikana Majka Bo`ja so zaba~en po-vrzuva~ na glavata, za nea kosata da i se vidi a ~esto so raspletena kosa. I koga ne{to Maj-kata Bo`ja bi slegla i videla takvi svoi sliki, bi morala da se uàsni, bidej}i samo blu-dnicite èni dozvoluvaat, vlasite da im se gledaat i gi raspletile. Na str. 207. se opi{uva kako edna èna, koja izlegla na pat, kako bludnica rodila posle bliznaci. Tuka se opi{uva kako prvoto dete sakalo da se rodi so ra~ica, babicata mu privrzala crven konec na rakata. No posle toa dete od ona drugoto bilo turnato i prvorode-nec bil onoj drugiot. Lutito posle babicata mu re~e, ova vo prevodot glasi: Was reisest du ? Über dich Riss i go narekuva Perec, vo tekstot Porez, germanski Riss. Drugiot go narekla Se-rah, no vo tekstot (evrejski) pi{i Zra a i vo pismoto so to~kite koga zborot e napi{ana, ne

pi{i Serah tuku Zorah "ר Т ז Vo prevodot toj zbor se tolkuva: ‘Ili toa ime mu go dale

za h a r z o

87 Pove}ebo`cite ne sakale da go prifatat ednoboèstvoto,koe nemalo vrska so Belcite od Levantot. Ova se potvrduva so Ehnaton, h=g, koj bil gonat, gonadi od nagon, {to bilo i podocna za Mojsej i potoa. 88 SE POTVRDI, IZGUBENITE TN.EDNOBO@NI PLEMIWA OSTANALE POVE]EBO@NI. 89 Vidlivo e deka nikoj ne sakal da bide Ednoboèc=Evrein.Pak, Samari}anite za se bile nasamareni.

39

toa, {to vsu{nost toj prv se pojavil- hervorgegangen wie von Sonne. Kako sonce koga se pojavi, zna~i toa ponovo vo vistina e zora. Poradi tie imiwa go spomenav cel nastan. Na str. 247. se veli: ‘Nie zaprimetuvame razen na~in na pi{ewe po nekade. Taka Nemuel-Jemuel, Serah mesto Zoar i t.n., {to moèlo vo prepi{uvaweto za 400 god. od Jakov do Mo{e ili vo izgovoruvaweto da se izmeni’.90 Jakov ìveel so svoeto semejstvo tuka, kade posle bil vo Sihem. Sinovite Josif i Veniamin, kaùva Biblijata mnogu gi sakal. E mo`no, {to rano ostanale bez majka i sinot Josif poubavo go oblekuval. I toa e mo`no, ako negovata majka prekrasna Rahila imala i ostavila za svoite deca dosta tkaenina, sekako, deka nejzinite deca i nosele i imale dovol-no da preoble~at, mo`da, nejzinata verna robinka gi spremila i pazela na nejzinite deca. Koga Jakov go ispratil Josif, da gi najde i poseti, bra}ata, toj gi na{ol vo mestoto Dotan. Dali toa treba da se dva zbora: Dol-tan ili kako {to vo tekstot pi{i Do-tinah ? Tu-ka bra}ata go prodale vo Egipet, kako {to e poznato.91 Jakov od àlost za izgubeniot sin se oblekol vo `k- שק àk, xak. Vistina e zna~i, deka tie dva zbora se na{i: xak i vre}a, vre{ta. Samo {to àkot se pravi od konop, prteno a vre}ata od kozji vlakna, kostreti. Na slikata vo istata kniga, se gleda gruba tkaenina sosem ednostavna, kako xak. Odovde sega }e spomenime po nekoj temni zborovi, no za nas ponovo razbirlivi, koe i vo Egipet se slu{ale- {to se najduva vo Sv. Pismo.92 Kako {to e poznato Josif, vikan ‘Prekrasen Josif’ dospeal vo temnica, bidej}i go oblagala Pantefrievata èna. Se gleda, deka lu|eto i ènite od iskona bile isti. Temni-cata se vikala vor (za tolkuva~ite nepoznat zbor)a toa e drugiot del na na{iot zboro: za(t)-vor, koj mo`da skrateno se izgovoruval ili verojatno skrateno se pi{el. Velat, deka vo Egipet bile odli~ni zakoni. Vo istata temnica e robot Josif i dva carski dvoglavnici. Se kaùva, deka Josif prvo se pro~ul po svoeto mudro tolkuvawe na so-novi. Toa vaqda go nau~il od svojata majka ili nejzinata robinka vo Kaldejskata zemja, kako i mudri zborovi i poslovici. Kako Rahila nemala drugi deca, e prirodno, da gi raspra{uva-la sve{tenicite za sekoj svoj son, na koj obra}ala vnimanie so svojata robinka. Se te{ila so mudri zborovi na sve{tenicite vo denovite na osamenost i toa se posle gi prenela i u~e-la svoeto dete, makar preku vernata robinka, koja maj~inite zborovi i znaewa na detetu mu gi tolkuvala. Vo toj otsek za osnovite i Josifovoto tolkuvawe, okolu eden nerazbirliv i ‘temen’ zbor, u~enite tolkuva~i mnogu se bavele. Zborovi se dva ili bar napi{ani kako dva zbora

vaka: םלי חרו . U~enite Ra{i tolkuvaat, deka toj zbor po tradicija zna~i ‘plitka korpa’ so irh il s k ograda, lesna, da se nosi na glava. Drugite mislat, deka toj zbor zna~i bela t.e. bela korpa od olu{teni pru}a a treti tolkuvaat, deka toj doglavnik sonuval, da nosi tri korpi na belo te-sto. Ne moè da bide i vaka: Ako se odvoi prviot glas, prvoto slovo s s s s kako predlog, a ovie ostanati slova se ~itaat zaedno. Bidej}i vo ova vreme ne moèlo da se vnimava, zborot da ne bi se rastavil bez potreba. Ili vo edna kniga moral da se rastavi, ako do{ol na krajot na redot a drugite prepi{uva~i podocna toa stalno go rastavuvale. I toga{ bi moèlo da se ~itat, deka toj doglavnik vleguval so s’likori na glavata. Lesno e mo`no, deka taka se vi-kala lesnata korpa od jaki liki opletena, plitka za nosewe na testo i ovo{je vo nea na gla-vata. (Kako {to opletenata boca ‘balon’ se vika ‘pletara’, taka od liki ‘likora’.). Okolu ‘temniot’ zbor jar ponovo mnogu si ja lupale glavata, da toj zbor ne go razbi-raat. Jar ozna~uvala rekata Nil, koja u{te ja imenuvale Nei-Alni, poradi redovnoto diga-we na vodata. (Vo Afrika u{te ima reki~ki ili izvori, koi se vikaat taka Nei-Alni, Nali (ti) ? ) (Alni=alni, R.I.)

90 Ne od A-vram ili Jakov do Mojsej,tuku samo od Ehnaton do Mojsej.Mojsej samo si doteral mitologija. 91 Josif=osif=osip,osipa=osipale stignal dotamu:Dotan=dotam,kako Mesopotam=meso potam, potamu. 92 Egiptjanite bile Belci, ~ij koptski jazik bil pelazgiski=tn.slovenski, razbirliv za tn.Sloveni.

40

Zborot jar doa|a i se spomenuva ~esto vo Mojsej, na semejstvata: Jeremija, Amosu, Na-umu i dr. (mo`da i vo prenosniot smisol vo pesnata nekakva). Na komentatorite toj zbor im e nejasen; ama vo glavno se sloùvaat, deka toj zbor zna~i prokop, kanali, koi samite Egip-}ani marlivo gi kopale poradi navodnuvaweto i zna~i po egipetski: jaro, reka. No drugi to-lkuva~i od samori}anskiot zbor, deka e jar, -svetlost. Dvata zbora se na{i. Jar, jarak se vi-ka i sega prokop, kako i vo Egipet a jar-jara zna~i jara od sonce ili ogan n. pr. jarko sonce, razjaren ogan. (j=`, àrko, R.I.) Koga Josif, bidej}i gi protolkuval sonovite na faraonot, kako }e nastapat sedum rodni godini i sedum gladni godini bil naskoro postaven za carski doglavnik, po~nal kako {to se znae, da sobira ìto vo ìtnicite. (Kaj nas i sega ostanalo dosta toa znaewe, da se ‘prorekne’ kakva }e bide godinata, kako i kakva i kolkava }e bide zimata. Taka samo malku primeri. Ako na \ur|ev den padne do`d- }e bide su{na godina i pove}eto posevi propadnat. Ako na Todorova sabota e ru`no vreme, }e bide rodna godina. Ako sonceto na Sretewe, se po stariot ‘Kaldejski’ kalendar, -toga{ }e bide dolga zima i t.n. i t.n. A ima isto taka po {to da se poznava, koj }e bide so dolg ili kratok vek, koj edna{ ili dva pati }e se èni i t.n.e.). Koga nastapil glad, lu|eto mu ja ostapuvale i svojata stoka, samo da dobie hrana, da se ishrani a najposle i svoite nivi govorej}i: [to }e ni se, koga nemame leb ! I taka Josif zemjata ja otkupuval za faraonot i mo`da za sve{tenicite, oti toj samiot zel }erka na pr-vosve{tenik po imet A-snat, no vo tekst so to~ki se pi{i A-senat ili O-senat (koj znae koj e popravilno !) od varo{ot On, kade bile silni sve{tenicite i prvosve{tenicite. A toa zna~i, deka toa bil najgolemiot hram Bo`ji i toa eden, vistinski Bog so imeto On, od Am-on. Toa am }e bide kako vo Kanan i Kaldejskata zemja, {to e hahahaha, hhhh, isto zna~elo vi{ni (ili hhhh, duh, nevidliv ?) Zborot on, onoj, kako vo slovenskiot sisisisi, koi esi. A se nametnuva nehotica na pra{awe, dali imale nekoja Boìca so imet ona ? I se ~ini, deka mater ja vikale ana, ka-ko mama, nana, taka i ana, anka. Bi moèlo da se dovede vo vrska pradavnoto osnovawe na An-kona vo Italija na Jadranskoto More (jedra, po makedonski jadro), kade sve{tenicite pro-poveduvaat, kako angelite go prenele domot na Majka Bo`ja, sv. Deva Marija tuka sega vo Lo-reto blizu Ankona. Toj zbor ona bi moèlo da bide nekoja Boìca a Anka, majka. No bi mo-èlo da bide ~esto re~enoto Ank-Ona, Majka-Ona t.e. Majka Bo`ja, na {to se nastavilo vo hristijanstvoto so Bogorodica (majka Bo`ja).

Moè da bide i ime na ènata na Tutan-kamen, vikana Anka, da ozna~uva ime majka na norodot ? Imeto na nejziniot ma` na kov~egot ili grobnicata napi{ano, da ne zna~i: tu tan (dan) kamen, tu (leì) dragi kamen ? Isto taka moè da se ras~leni i tolkuva imeto Se-miraramida.

Carevoto ime, nazivot Fara-On go sodrì imeto na Boàstva, edniot On. A fara, dali zna~ilo Polu-Bog, dali Sin-Bog, dali Varqiv-Bog, Vara-On ? Vo Makedonija se vika mama,mamiti-laìti,Mam’On, la`liv Bog ili Bog laì.Se toa moàt popoleka u~enite lu-|e da protolkuvaat, drèj}i se na tie zborovi i trudej}i se, da prodrat vo nivnoto zna~ewe.

Josif zna~i otkupuval zemja i taa od taa doba im pripadnala na velika{ite a doto-ga{ bila i vo racete na zemjodelcite kako nivna svoina.

Vo Egipet bile odli~ni zakonite. Odlika na Misircite e mirnotija, umerenost i ednoli~nost. Kralot bil sloboden, si biral sebesi dvoglavnici od redot sve{teni~ki.

Gladot, kako vo Sv. Pismo stoj, go obfa}al i Palestina, Pelu{im,otkade mnogu ode-le za hrana vo Egipet. Pat vo Makedonskoto nare~je zna~i- put a Egi-Jegi, Jegejski put ? Mi-sir, Mi-siri, nekoi istori~ari (polski) tvrdat, deka i tamu bil narod Sirski. Vo Biblija-ta se narekuvaat Miz-raim (Niz-raim ?) a podruglivo go vikaat [ur ({uruj, tajanstveni ?, ili sur, surovi, nebole}ivi ili po surovoto odelo ?).

Vo Egipet se patuvalo so karavani od najstarite vremiwa, pa i sega. Egip}anite ni-koga{ ne vodele nadvore{na trgovija, nim im ja donesuvale potrebnata roba. I denes, veli Dr Filipsohn, ni{to ne se promenalo. Taka nam, ni veli toj, Sv. Pismo ovde ve}e go pokaùva patot, koga i sega{niot svet pominuva. Samo li~nostite se menuvale, pozornicata i obi~ai-te ostanale isti.

Mora da se dodade: do èleznicata i elektricitetot vo vistina mnogu iljadi godini taka bilo. Josif gi poznaval svoite bra}a, koga doa|ale, da kupat ìto, dodeka tie nego ne

41

go poznavale i velat, deka so nim govorel preku tolkuva~i.93 Moè da se misli, deka vo toa e uzrokot {to jazikot na Misircite bil znatno drug~ij od kananskiot. A moè da se i veruva, da dvata jazika bile bliski sli~ni; ama, u~enite lu|e imale nekoj svoj naro~it- jazik, na na-u~nicite, so koj me|usebno se sporazumevale a so narodot govorele preku tolkuva~i vo zva-ni~nite priliki ili so strancite ma i so sli~ni jazici.94

Koga bra}ata do{le vtoriot pat, nam ni e poznato, Josif toga{ im se zakolnal vo ìvotot na Faraonot,deka ottamu nema da izlezat so ovie zborovi:‘@iv mi Faraon, vie odo-vde ne }e izlezete’. Toa bila golema zakletva. Takva zakletva bila vo obi~ajna vo Persija a i kaj nas. Vo Makedonija u{te i denes, kade se zakolnuvaat: ‘@iv mi Gospod’ ! ‘@iv mi ti, gospodine’ ! (Samo tie go isfrluvaat vvvv i velat @i’ mi ti’).

Koga Josif im se pokaàl na svoite bra}a, od prilika so ovie zborovi: Jas sum va{ brat, koga ste go prodale vo Egipet, ama ne pla{ete se, mo`da toa e volja Bo`ja, jas denes da vi pomognam. Toj gi te{el i hrabrel, koga go videl nivniot strav, sram i kaewe. Te{ej}i gi otprilika rekol: deka vo sekoe zlo ima i dobro !

Faraonot koga slu{nal za toj nastan i doznal, deka Josif saka, da mu dojde i tatko-to i celoto semejstvo,odredi za niv mesto vo Gosen blizu Del-ta. Zborot del-ta, razdelena reka ima na krajot nastavak ta kako site imenki ènski rod na makedonskoto nare~je (~len na rodot). A Go-sen pokaùva ponovo sosem razbirlivo, deka potvrduva, kade tie svoite sta-da gi napasuvale.

Sv. Pismo dirlivo go opi{uva sostanokot na Jakov so miliot sin Josif. Izrailcite vo Go-sen soyidale dva varo{i Pitom i Ramze. Tie ìveele izme{ani so

Egip}anite vo Gosen, vo varo{ite Pitom i Ramze. Ova be{e ili Faraonot Ramze-Sesture II, ili toj zbor moè da se podeli na dva dela i toga{ da se protolkuva.

Misircite se pastiri, parije izbegavale. Mo`da, ovie bile ne~isti, vo{livi i {u-gavi, oti morale so stadoto i da no}vaat poradi bliskata pustiwa, preku koja divite yverovi moèle da ja napadnat stokata. Josif imal dva sinovi Menaha i Efraim. Imeto na prviot, velat gi sodrì ovie zborovi Josifovi: ‘Mene Bogot me pogledal vo zemjata na mojata beda’. Se razbira deka vo imeto od dva sloga, moè da se kaè samo po~etokot na glavniot zbor zad kogo se ona ponatamu usmeno, nenapi{ano- podrazbira. Polovinata zbor men ili mena, mene a vtorata polovina ah ili ha ime e na vi{niot Bog, koj go vidovme porano. Zna~i razbirli-vo i toa vo na{iot jazik: Men’ Bog (pogleda vo nevolja...). Imeto na drugiot sin Ef-raim, Of-raim este uzdah, se}avawe na miliot Raim,kade Josif go videl svetot i imal svoja majka. (Vo Makedonija ef, of e uzdah: Of, majko; of lele !).

Jakov pred smrtta na sekoj sin mu izgovoril ubava re~enica. (I sega, bar do vojnata, takov e obi~ajot vo Makedonija. Roditelot gi povikuva decata, potoa srodnicite i prijate-lite. Decata, a posle drugite metani{at, mu ja baknuvaat roditelovata raka i ovoj gi blago-slovi i se prostuva so niv. Vo crkvata, koga se vr{i opeloto site metani{at pred kov~egot, go molat mrtviot za oprostuvawe i mu oprostuvaat). Taka Jakov gi povikal svoite deca, da se oprostat so nego i gi blagoslovi. Na sekoj sin mu izgovoril pri toa ubava re~enica n. pr. ‘Dan e mlad lav, koj skoknuva od Vasan’, i dr. A i na samiot Ruvim, Ruben takva re~enica mu izgovoril i ako na nego mnogu se àlel, {to ovoj zel za èna nekoja Jakovova vonbra~na è-na- robinka.

Site tie re~enici, sekoe pleme so ponovuvawe gi so~uvalo i nekolku (i pove}e ?) iljadi godini podocna, prema tie re~enici si napravilo sebe grb.

Jakov na smrtta go povikal i Josif, da go blagoslovi i mislej}i, naravno, deka tie site eden den }e se povratat vo Palestina, mu rekol: ‘I }e ti dadam t.e. na tvoite sinovi, del na zemjata, koja sum ja zel od Emori}anite (pomorci ?) so mojot me~ i lak. Vo tekstot me-sto so mojot me~ i lak stoi: ‘Vadni (kafni ?) 100 kesiti’ בהרני ונ קשתי {to komentatorite it s k 100 in da v i e onaka go tolkuvale,svrtuvaj}i da pogodat, {to toa moè da bide a nie ve}e toa go razbirame.

93 Avtorkata veli tuma~i=tokuva~i, zatoa{to jazikot bil ist,so govorni razliki,ne preveduva~i drug. 94 Zvani~ni jazici bile aramejski i staroegipetski, dvorasni jazici. A tie bile samo vo ponovo vreme.

42

Evrejskiot prevod (posle Hristo) e raboten po septuaginti najpove}e, potoa po Mi-dra{, Talmud. Brojkite se pi{ele so slova, kako i vo slovenskiot i gr~kiot jazik. Jakovovoto telo go prenele so najgolema sve~enost vo Kanan i go sohranile vo pe-{tera, kaj negovite predci. Potomstvoto negovo, koe so nego do{lo i imalo 70 ~lenovi, za 400 godini kolku vo Egipet ostanale, se namnoìlo do blizu 600.000 du{i. Pri krajot na toa ~etvrto stoletie, se rodil pro~ueniot zakonodavec Mo{a, koj gi izvel lu|eto svoi od Misiri i gi odvel vo zemjata, koja im ja obe}al. Sozdal za niv zakoni i novo bogosluèwe. Za toj pro~uen zakonodavec, golemiot rodoqub }e govoram idniot otsek, idnata glava. Pregleduvaj}i gi vo kratko nastanite od prvite li~nosti Adam i Eva do sega vido-vme, deka se nam ni idi vo prilog. I toj del na Sv. Pismo nam ni dal neoboriv dokaz za po-stoewe na na{iot jazik vo pradavnoto minato. Ne samo vo imiwata na decata i li~nostite, za koi nau~nicite rekle, deka tie imi-wa se zadràle i deka od tie imiwa imame mnogu {to da nau~ime; no ne samo od imiwata na decata i li~nostite, da moème da vidime i razbereme na{iot jazik, tuku imiwa na mnogu mesta, reki, planini i poliwa, imiwa na Bogovi, proslaveni Doma{ni Bogovi- dene{ni Slavi, koi jako se ~uvale, sveto go utvrduva srpskiot zbor i postoeweto na na{iot narod vo toa pradavno minato.95 A nie Srbite, i ako sega mal narod, potcenuvan i gonet i premnogu nosime vo na{i-ot ubav jazik, se razbira ako e ~ist, nerasipan, vo na{ite fini pesmi i melodii, vo poslovi-cite i prikaznite, ja nosime dene{nata na{a prosveta, gi nosime na{ite pradavni obi~ai, na{ata stara vera, vnesena vo Hristijanstvoto; gi nosime na{ite stari Bogovi, koi so nas zaedno mo`da skoro }e umrat ! TRETA GLAVA Zavr{niot otsek, glavata, prodolùvawe na Sv. Pismo, ovoj pat go po~nuvane od Mo-jseja ili Mo{a, kako {to vo Bibijata stoi. Vo toa vreme, pred krajot na IV. stoletie, od koga Izrailcite do{le vo Egipet, se rodil pro~ueniot zakonodavec i pisatel, znamenitiot ~ovek Mo-{a, sin-Amrama (Dali ovde po~etnata Am ne pretstavuva ‘vozvi{en’ kako hhhh vo imeto Avramovo ? i Johebeda god. 2413. od sozdavawe na svetot. Vo Misir i ako vo Biblijata ne se spomenuva, mora da bilo ograni~eno roduvawe na deca, {to se davat da se zaklu~i od toa, {to Egip}anite od svojata zemja ne se iseluvale, ni-ti naseluvale tu|i krai{ta. Taa pretpostavka moè da se izvede u{te i ottuka, {to Evre-ite, ne sakaj}i vaqda da go ograni~at brojot na deca, silno se namnoìle, da izlegla ~udna naredba, nivnite ma{ki deca da se frlaat vo rekata, mo`da koga preku odreden broj. (Josif imal samo dva sina, Mojsej isto taka). Taka Mo-{a ‘od voda e izvaden’ od carskaa }erka. Zborot Mo-{a e sostaven od dva zbora, Mo, {to zna~i odododod, i od zborot {a{a{a{a, koja treba da zna~i voda, no pred zna~i ki{a.96 Vo nekoj kraj (na Egipet ?) zborot mo zna~el od, iz; no vo drugiot se upotrebuval predlog kako i denes kaj nas: iz n. pr. vo zborot Iz-rail- Iz raja, Iz Koriotski- Iz varo{ Kari-ota. Ta zbor vo zborot ovoj se slu{a (kade se odnesuva na voda. Vlaga, ki{a) מלקוש -Ml- a{o klm i ko{ ili ml-ki{, {to se tolkuva, deka zborot zna~i: rana ki{a. Vo Targumot, na prevodot Jon, pi{i ! לקוש -L-ki{(a). { i kl (me zaprepastuva deka ne znaela za na{ata boìca i vla`nata zemja Moko{) Velat, deka toj zbor bil sostaven od dva zbora מלא -Mla- קש k{, {to moè da se ~i-

95 Prv narod e francuskiot od krajot na 18 vek, pa sledel ruskiot,a srpskiot so Vuk Karaxi} vo 19 vek. 96 Do`d=ki{a=ki {a. Me|utoa, koga carskata }erka najduvaj}i ja ko{nicata so smola, kako {to bilo i so Sargon, taa mom~eto go krenala,i rekla: moj si, Mojsi. Taka stoi vo Biblijata. Mo-{a e ne{to novo.

43

a l m { k ta mala (mla) ki{a. Drugi dràt, deka mla-k{, e toj zbor, do{ol od lk{ לקש podocna (la- { k l k{a?) ki{a, kako {to i podocna (poslaba ?) treva, otava, se vika taka. I tie zborovi se na na{iot jazik. Zna~i se gleda, deka vlagata, odnosno ki{ata taka se vikala, so toa {to ona {a{a{a{a zna~elo mo`da voda, ki{a najpove}e. No zborot Mo-{a, bi moèlo da se ~ita mo~a (ש-~~~~ vo zborot pe~at i drugde), {to u{te podobro bi odgovaralo na toa, deka bil ‘mo~en‘ vo voda. Mo-{a e vospitan vo carskiot dvor, kako posinok na carskata }erka, kade kaj car-skite magioni~ari, gi nau~il silnata misirska mudrost i magiskite ve{tini. Nekoi spomenuvaat, deka toj bil i dobar vojskovoditel. Koga velat, edna{ ispraten na Egipjanite, koi egipetskata vojska ja o~ekuvale od Nil, toj trgnal preku pustiwata, kade bile mnogu zmii. No Mo-{a vo kavezite ponel dosta ptici Ibisi, koi vo pustiwata gi pu-{til a ovie silno gi tamanat zmiite i najlutite otrovnici, te tie go raz~istile patot i Mo-{a im za{ol na Egip}anite zad grb i gi pobedil. Koga edna{ toj mu ponognal na svoi dvajca Evreji, da go ubijat eden Misirec i da go zatrpaat vo pesok, ve}e moral, da bide na oprez. A koga sakal da razvadi dva Evreina, koi se tepale-ovie mu rekle: ‘Zar si ubil Mizrimi, pa saka{ sega i nas Ibri, vaqda, da ubie{ ? Toga{ toj ve}e videl, deka ona ubistvo po malku se otkriva i prebegnal vo Kanan vo zemjata Mi|anska. Tuka se pogodi kaj Jotora, da ~uva ovci. Vo tekstot ne stoi Jotor, tuku Jitro- Jutro, koj bil sve{tenik. Ovde Mo{a se oènil so negovata }erka Ziporom-Seporom, koja mu rodila dva sina. Na postariot sin mu dal ime Ger{om, vo tekstot Gr{om, kako gr-k, gorak, oti, kaùvaat, bil gorak ìvot vo taa zemja- se razbira posle carskata palata. Ovde gledame, deka i Mo{a govorel so na{iot jazik, dodeka na sinot mu dal ime, koe e zbor na na{iot narod. (Gre{, gr{, oporo, posledno grozje. Gr{om, opor, gorak). Najgolema taga, koja nego go ti{tela, be{e taa, {to negoviot narod, negovoto pleme, nema svoja dràva.I ~uvaj}i stado po poliwata, sklopuval plan, kako da gi izvede od Misira i da se naseli vo srodni~kiot Kanan, kade u{te imalo potomstvo A-vramovo od vnukot I-sava, i da vo ovaa zemja mu osnovaat na svoeto pleme dràva. Toa be{e negoviot son, negova najgolema èlba.97 Re{en najposle, da bide pratenik Bo`ji, toa delo i toj go izvede sam li~no, se opro-sti od svoeto semejstvo i se vrati vo Egipet. Izlegol so odva`nost i lukavstvo pred Fara-onot i pobara, ovoj da go pu{ti negoviot narod, da odi i prinese `rtva vo onaa zemja, oti ovde toa ne go pravele Evreite i zatoa moè Bogot da gi kazni. Faraonot ne sakal da gi pu{ti Evreite, koi ve}e pokraj svojot pastirski ìvot na-u~ile da rabotat mnogu zanaeti vo zemjata a zanaetite vo Egipet bile na visok stepen.

Mo{a toaga{ pred Faraonot pravel ~udesa: Svojot stap go pu{til i toj postanal zmija. No toa go znaele i Faraonovite magi da go pravat, kako i drugi ve{tini. Se drì, de-ka toj pro~uen Mojsejev stap be{e navistina zmija, koja Mo-{e ja hipnotizral i znael kako treba da ja fati, da obamre i izgleda kako stap a koga ja pu{ti, da se povrati i plazi po ze-mjata. (Ova mi go raskaùvala edna gospo|ica, }erka na stariot rabiner).

Najsposle Mo-{a rekol, deka }e pomrat site deca prvenci pa i pomor vo stokata }e nastapi. (Pomor=pomr, pomre, abamre..., R.I.)

Kolku odmaknala medicinata, hemijata vo Misir (Kanan, Aram ?), koga izvesni na-u~nici- od koi bil i Mo{a- ve}e toga{ znale, deka moàt da se ‘bacat bakcile’ za nekoja bo-lest, tie ve}e znaele vo {to i kako. A da bi se znaelo vo koja ku}a ne treba, da se bacat tie bakcili, Mo{a im naredil na Izrailcite, svoite ku}i nave~er jasno gi obeleàt so krv na jagne a pokraj toa gi nau~i, koga nastapi taa morija, toga{ tie ni{to denski da ne jadat, tuku no}ta i toa ni{to vareno, tuku samo pe~eno meso na àr so ‘gor~liva treva’ i vaqda so ne-kvasen leb. (bacat=frlat, R.I.)

Vo kolerata i denes toa isto se prepora~uva. Bidej}i morijata gi pokosila mnogu Egip}ani, toga{ tie i samite go zamolile Faraonot, da gi pu{ti Izrailcite, da odat i pri-nesat `rtva- a Faronot odobri.

97 Stoi naslednici na poedinec, so svoi ~lenovi. No toj ne bil narod, na kogo bi mu trebalo dràva.

44

Toga{, pred poa|aweto, Mo-{a gi nau~i Izrailcite, deka sekoj od poznatite Egip-}ani gi izmoli za zlatni i srebreni stvari, zlatno i srebreni sadovi. Dali tie na Egip}a-nite im obe}ale, deka }e im gi donesat nazad tie stvari, po{to se vratat- ne se znae, tek tie silno blago sobrale.98

Vo edna Biblija vaka se pi{i za toj slu~aj: ‘I taka nie go obravme Egipet,Mizraim’. Moè da bide, deka i stoka dobile na poklon, osven svojata i toga{ site trgnale, me|u niv bile i Egip}ani.

Mo-{a, patuvaj}i i preminuvaj}i vo Kanan i nazad vo Misir, gi znael odli~no pati-{tata. Pominuvaj}i go Crveno More, mo`da za vreme na osekata na nekoi sprudoviti mesta, go izvel svojot narod od Misira. Ama Sv. Pismo spomenuva, deka Faraonot se pokajal, {to gi pu{til. Deka toa ne }e bide poradi ona silno zlato i srebro ili tablici i va`ni knigi na zakoni, ili nekoi spravi, {to lesno e mo`no, deka od Misirskite hramovi gi ponele ? No faraonovata vojska se vtopila vo moreto, veli Biblijata, koga trgnala po Izrailcite.

Koga Mo{a so narodot go pominal ili poverojatno go obi{ol Crvenoto More, gi povel so sebe niz pustiwata tri dena i dojdi do ‘marah’, ama tuka bila voda gorko-slana, ne moèla da se pie. Toa zna~i, deka toa toga{ e morska voda gorko- slana. Moreto se vikalo Marah, kako i sega mora, (smrt ?) more, marah, samo na aaaa izgvoreno na makedonski dijalekt.

Vo pustiwata Sinajska, kade i ako se veli pustiwa, se opi{uva, deka bila bogata so vegetacija i dosta voda. Po pisatelkata Burkhad tuka se podignuva brdoto Djebel Mu{a, Muà, Djebel Katarin vikan po eden hristijanski manastir. Arabite sekoga{ toj breg go vikaat Djebel Serbal. Toj e visok 8168 stopa. Na toj najvisok vrv ima u{te pet {ilci. Cela pak planina se vika Korab- (Gorab ?) vo septuginti Horiv. Najisto~niot vis se misli deka e Sinaj, Sina, sino, toa e plavo. Sino more-plavo more, Sinaj-plava planina ili plav breg (Vo Makedonija na Kolede peat: sina, sina golubica).

Koga stignal Mo-{a so narodot pod Sinaj, toj se iska~i na visot vo samo}a, da napi-{i zakoni. Toj, koj kako posinok na carskata }erka vo Egipet, prou~il mnogu zakoni kaj sve-{tenicite a mo`da i ponesol nekoi nivni zakoni, se sklonil na brdoto Sinaj, da tuka vo ti-{ina i samo}a da raboti. Vo ~etiriesetiot den narodot na povik na Mojsejeviot brat Aron, se sobral pod brdoto Sinaj, kade Mo-{a vo kratko im gi pro~ita 10 zapovedi Bo`ji, kako osnov na site drugi zakoni, koi toj gi napi{al za seto vreme bavewe so nim.

No narodot, ~im Mojsej se uklonil, prvo sebe si napravil idoli od zlato vo vid na tele i se raduvale okolu nego. (Ili takvo tele go ponele od egipetski nekoj hram, bidej}i pod Sinaj ne moèlo da bide takov ogan, ni sprava za topewe i liewe na zlato). Toa Mo{a mnogu go nalutilo, te tabliicite zakonite gi razbil i moral da izraboti drugi. Tie plo~i, so mo`da u{te nekoi va`ni stvari, se zatvoreni vo eden kov~eg, kogo go nosele naizmeni~no po celiot pat na nosila.99 (Bidej}i desni~arite klesaat od desno, se pi{elo od desno, R.I.)

Tuka pod Korab dojde tastot Mojsejev vo gosti so }erkata a Mo-{evata èna i deca. Narod po cel den stoel okolu {atorot Mojsejev i ~ekal, {to }e mu se naredi da ra-

boti i kade da pojde. Toga{ tastot negov re~e: Ne e dobro toa {to pravi{, cel narod stoi od utro do mrak okolu tvojot stan, tuku izberi sna`ni lu|e od narodot, bogoboja`livi, lu|e od vistina,onie koi mrazat dobit.Niv postavi gi kako stare{ini nad iljada,nad stotina, na pe-deset i deset lu|e. Nim soop{tuvaj im gi tvoite naredbi a tie }e na narodot. U{te ona pra-staro vreme se videlo, kakvi stare{ini treba da bidat: lu|e od vistina i po{teni, koi mra-zat dobit. Izgleda, deka mnogu ubavo mislel, sudej}i po ova, mu go dal na Mo{e negov tast.100

Moè da se veruva, deka Mo{eviot tast vo mnogu e podviùva~ na ovoj golem del, koj Mo{e so izvedeniot narod od Misir go napravil.

98 Avtorkata govori za dva narodi: Egiptjani i Evrei. Tie bile samo dva verski narodi, ni{to drugo. Prvite bile pove}ebo`ci, so Ehnaton del go prifatile Ednoboèstvoto, a Evreite samo Ednobo`ci. 99 Zna~i, teleto, bikot bil Zevs, koj bil biten vo Palestina so Fenikija, sprotivno na oven Amon: dve razli~ni genetsko- geografski podra~ja na Balkanot so bikot, prenesen vo Azija, i ovenot vo Egipet. Ova govori,so ukradenoto od Egipet,a me|u niv imalo i Egip}ani, ednoboèstvoto ne bilo prifateno. 100 Ona {to doovde stoi za Evreite, koi se opla~kale od pove}ebocite, a i denes, e samo za edno: dobit.

45

Proslavuvawe na Bogot Sava, kako i Pervoga Boga Ilija sekako deka bilo mnogu vo Kanan i ostanatite zemji; ama zapovesta ‘Nemoj da ima{ drugi Bogovi, osven mene edniot’, narodot ne go slu{al i stalno proslavuval i drugi Bogovi a osobeno doma{niot Bog.101

Sve{tenicite od toj hram mora od kolena na kolena da go prenesuvaat predanieto za A-vram i negovata revnost vo {irewe na verata vo eden Bog. Ama negovoto potomstvo vo na-golemo se razoti{lo. Edni vo Meka-A-rabi a Jakovoto potomstvo vo Misir. Isavoto pleme bilo vo vera, kako i ostanatite Kananci.

Mojsej vaqda rado go do~ekale pokraj (tastot mu) Jitra i ostanale bliski sve{teni-ci na hramot na Bogot Sava i negovata golema èlba, plemeto da mu stekne dràva svoja vo Palestina, se spoile so svojata èlba, taa golema masa na nivnite privrzanici da dojde i pomogne, vo verskiot pogled da dobie nadmo}nost i vera vo eden Bog da pobedi.

Mo`da ne bilo te{ko da se odu{eveni Mojsej da poku{a da go izvede toa delo, èl-bata na samiot Savaot.

Ama toa delo ba{ ne bilo taka lesno. Onolkava masa sama ubedi, deka celokupna tr-eba da trgne, ne poedine~no vo Palestina, trebala i golema maka i golema ve{tina. Od edna strana masata morala da se odu{evi, da odi da prinesuva `rtva vo onaa zemja a od druga stra-na, trebalo da se zadobie Faraonot, da gi pu{ti, da samo pominat vo Kanan, da po nivniot obi~aj prinesat `rtva, oti tolku godini toa ne go pravele vo Misir. I koga ve}e trgnale, toga{ im ja osladil onaa zemja, koja Bog- preku Mo{e im ja obe}ava. Kako {to gi ~eka isto taka da bidat gospodari vo svojata rodena dràva, kako {to i se Misircite vo Misir. Kako tie ne }e bidat siroma{ni robovi i tu|inci, ve}e svoi gospodari i kako vo zemja, kade A-vram go izrodil potomstvoto, te~e med i mleko.102

A da se drì tolkava masa vo poslu{nost za niz godini, bila i golema te{kotija i golema umetnost i ako sve{tenstvoto na Boga Sava, nema sumwa, sekade im bilo na raka, ka-ko na svoite prvrzenici.

Koga narodot pod gromot na Sinaj postanal nestrpliv i zasakal, da se kreni vo taa zemja, koja Mo{a im ja obe}al, toga{ mo{evata èna so decata ne sakala na toj pat da pojdi, ma da Mo{a gi vikal i nejzinite bra}a i rodbina, da pojdat so niv, pa toj i nim }e im odredi zemja, kade }e se naselat. Ama ovie, mo`da predviduvaj}i, deka sega }e nastani borba izme|u ovie dojdenci i starosedelci, ne sakale da pojdat. Verojatno, da samiot Jitro ne mu ja dal }e-rkata so decata da pojdat so Mojseja, kako semejniot ìvot ne bi mu go ometal, celiot da se predade na izvr{uvawe na svoeto delo, {to za sekoj voda~ e potrebno.103

Kako {to e poznato, moralo da bide i borba, oti nikoj dragovolno ne go pu{til toj narod, so negovite koli, stadata, da pominuva niz negovata zemja.

Bile sudiri. Nekade pobedile Izrailcite a negde starosedelcite. No narodot lutaj}i taka od edno mesto na drugo, bil nezadovolen. âs vikal, {to ne-

ma voda, ~as {to nema leb i ostanati hrani i ta`no go spomenuvale bogatiot Misir, kade, se veli, imale se dosta.

Mo{a so bratot A-ron gi vodel i toga{ se do nenaselenite krai{ta- na pustinite, kade tie, nekoj pat, ìveele podolgo na edno mesto a toga{ ponovo se premestuvale na drug kraj.

101Da ne povtoruvam:EVREJSTVOTO NE BILO ETNI^KI NAROD,TUKU SAMO EDNOBO@NOST 102 Tie bez imotni da ne bidat “siroma{ni robovi i tu|inci”, tuku “gospodari vo svojata rodena drà-va”, go prifatile ednoboèstvoto=evrejstvoto, opla~kuvaj}i go imotot i bogatstvoto na pove}ebo`-cite. Ovie za niv bile nevernici, kako pravoslavnite za muhamedanite. Toa prodolìlo i vo 19 vek, koga Skiptarite, spored skiptar=èzlo, koj e samo stap, kako Mojsejeviot i na drugite verski voda~i i vladeteli, so pravoslaven dvoglavorel, go primile islamot vo nivnata najbedna Skiptarija, po~nale da pla~kaat von nivnite prostori na istok, {to opstoilo se do 1913 godina, bez imotni tapi na isla-mskiot verski pravec i nivnite ~eda. Islamskite zlostori prodolìle i po toa, po 1941, 1945, 1991 i 2001 godina. Zad niv stojat nivnite podrùva~i, kako Egiptjanite kaj Mojseja, za tie tamo{nite pro-stori polesno da gi vladeaat. Za Egipet bil biten interesot. No domorodcite ednobo`ci si pobedile. 103 Se govori za Evrei,Ednobo`ci,kako dojdenci,so koi imalo i pove}ebo`ci, tn.Neevrei.Site tie bi-le dojdenci, koi kako pla~ka{i i ubijci se borele so “starosedelcite”. Koga ènata so decata na Moj-sej, {to vaì i za nejziniot tatko kako pove}ebo`ci ne sekale da se priklu~at, Mojsej tek po~nuval.

46

Koga god patuvale, napred e nosen ‘Kov~egot na zavetot’, na zakonite, od koga denski se digal bel dim a no}ta plamenski stolb. Vo toj kov~eg sekako deka bila nekoja naprava za spravuvawe na otroven gas, od kogo pticite vo vozduhot pa|ale onesvesteni na zemjata. Vo silnite koli, oprezniot i mudar Mo{a moral da nosi prekrupena p~enica i drugi hrani za prvo vreme, koja, koga narodot nema{e leb, na narodot mu sipa{e kako ma-na. Vo Ju`na Ma-kedonija (okolu Voden) za p~eni~niot leb se kaùva ‘kormana’ (kormiti, hraniti). Da ne bide toa mana, osu{ena, sitna ‘tarana’ (kako sitni makaroni), poneseno od Misir ili dobie-no od sve{tenstvoto na Bogot Sava, koja na narodot ja sipa{e mesto leb, dar na Savaota od neboto. Vo tekstot skrateno e napi{ano (kor)mana ? No ipak se trpelo mnogu.

Kade god narod podolgo se zadrùval, moral i zemjata da ja obrabotuva, da se hrani a rabotel i zanaeti. Od site pismeni sostavi se primetuvalo, deka Mo{a najpove}e pi{el i se trudel za verata i ureduvaweto na bogosluèweto. Verata ne trebalo da bide ni kako ni-vnata stara vera so vistinskiot Bog gromovnikot Ilijam i so pove}e Bogovi, naro~ito do-ma{nite Bogovi, koi narodot vo Egipet i ne moèl da gi zaboravi. A ne trebalo da bide ni kako bogosluèwe i vera vo Egipet, koi sve{tenicite na prostiot narod ~udno mu go pre-stavuvale. So toa, kako A-vram, sakal da ja poja~a verata vo eden Bog, koja i inaku vo naro-dot postoela a bogosluèweto da go zavede so silno spaluvawe na `rtvi na toj Bog,kako {to go pravel A-vram a koe vo starata vera izgleda da ne bilo ili mo{ne neznatno. Se paleni vaqda sve}i i miris na smola a mu se donesuval Il-dar (desetok ?).

Od svoeto pleme levitsko, e biran sve{tenik, kako najodan na sebe. A-ron go po-stavil za prvosve{tenik i negovite sinovi. Bila buna protiv Mo-{a i A-ron. Narodot mno-gu pati zahteval, da se vrati nazad vo Misir. Od najva`nite buni, bila vo po~etokot na pat-ot,buna na negoviot brat A-ron i sestra mu Mirjan, koi poradi vonbra~na èna Mo-{ina ro-ptale na nego. Toga{ Mirjan pa|a vo te{ka nesvest,bliska na smrt a Mo{a se pomoli na Bog, pa|aj}i so lice na zemja, te taa se povrati.

Vtora buna be{e predvodena od Kora. Toj i negovite privrzanici roptale na Mo{a i Aron, {to se tie so niv zapoveduvaat a vamu- velat- tie nas ni vikaat: ‘izbran narod’ i ka-ko sme ‘nie na Bogot po volja’ i ‘prvi pred Niv’. Pa koga e taka, {to toj ima so nas da zapove-da, koga site sme izbrani od Boga ?

Koga taka se diga bunata, Mo{a naredi, da dojdat vo odreden den site tie pobunenici i stojat na ozna~enite im mesta, pa }e se vidi, na ~ija strana Gospod }e bide. No naedenred pod tie pobunetici pukna zemjata i site gi progolta i zatrpa. Zar toa toga{ ve}e na nau~ni-cite ne im bil poznat barut, dinamit ili sli~no na toa, koe moèlo da se namesti, kade bi-lo potrebno ?

Bilo pomor po {atorite, te od se narodot uvide deka Mo{a e mo}en i da ima sila Bo`ja zad se i popoleka se predaval na svojata sudbina.

Na edno mesto na patot, kade dolgo se zadrùva{e, napravile cel hram vo koj go sklonile ‘Kov~egot na zavetot’ i drugite va`ni stvari. Tuka smeel da vleguva Mo{a i Aron so svoite kadilnici. Bilo zabraneto, so drug ogan nikoj ne smee da vlezi tamu. No dva Aro-novi sinovi, ponesuvaat na svoite kadilnici àr. Ama tek {to vlegle vo hramot, nivniot àr se zapali i tie dvajcata mrtvi padnat na zemja. A-ron, velat, deka samo mol~el, koga gi videl mrtvi svoite deca i gi ukloni od hramot. Da toa ne bil nekoj sve{lej}i gas, praven tuka vo hramot ?

Mo{a potoa naredil, na hramot da mu se donesat pokloni, od koi ne{to }e bide za `rtvata, ne{to ostane vo hramot a ne{to na Levitite.

Taka se spomenuva, koga se osvetil stanot za svetiwata, da knezovite, prestavnici na plemiwata, donele kako zaedni~ki dar {est pokrieni koli i dvanaeset volovi. A posle se-koj za sebe edna srebrena ~inija od 130 {ekeli te{ka.- [ekel, bil srebrena para, ({to na {aka se broi ?). Eden sad od 70 {ekeli za fa}awe krv, pri `rtvite, dvata sadovi da bidat napolneti so belo bra{no, natopeno so maslo. Edna zdelica od 10 {ekela zlato, polna so miomiris. Na se ova se gleda, kako knezovite bile dol`ni od narodot da kupat srebro i zla-to, se toa da se najde, kako dar na hramot, vo racete na Mo{a i Levitite a {to }e treba, pri osvojuvawe na zemji. Mirisi, kako mirisni trevki i smoli, temjan sluèle za dezinfekcija ili mo`da za nekoi lekovi. Na onakvi zemji{ta mora da bilo mnogu mirisni trevki. (Taka

47

nedaleku od Korinta, na pese~noto kameno zemji{te, kako vo Palestina, se najduva sitna ne-koja trevki~ka so mo{ne neobi~en fin miris).

Sekoj knez donel, pri prilika na osvetuvawe, u{te po eden mlad vol, eden oven i ednogodi{na ovca za zaedni~ka `rtva; eden jarec za `rtva na grevovi. Za `rtva na mirot dve goveda, pet ovna, pet jarci i pet godi{ni ovci.

Od tie darovi se izdrùvale sve{tenicite- Leviti, za koi Mo{a ne sakal, da im od-redi posed, koga ja osvojat taa obe}ana zemja.

Narodot rado ne gi gledal Levitite, poradi tie golemi `rtvi, koi moral da gi pri-nesuva. (Kako i vo site podocni vremiwa ne vovedenata ravnoteà izme|u onie {to davaat- narod i onie {to primaat- blagorodni{tvo, velikani, podocna ‘gospodi’).

Od najgolemite pomoga~i Mojsejevi, bil Je-ho-{u, Jo-{u, suv (Je-suh), kaj nas preve-den kako I-sus Navin. Vo tekstot ne stoi Navin, tuku Nun, Ben-Nun, {to zna~i Sin-Nunov, Nun, nunko vo ju`na Makedonija este: kum. Toa ben e napi{ano so to~ki בן נון i bi se ~italo nun nib kako Bin-Nun. Ako toa prvo slovo, koe se ~ita kako iiii i ffff, kako bbbb i kkkk, ako negde se ~italo i kako ssss, {to e mo`no, toga{ bi bilo Sin Nun-ov, {to odgovara na toa. Izrailci vo svojot pat izrabotuvale mnogu stvari od koà, drvo, zlato, ubavi tka-enini, koe go nau~ile vo Misir. Narodot mnogu pati stradal od zmii. I Mo{a naredi, da se napravi edna bakarna zmija, okolu povisokiot stolb, da sekoj, koj vo nea pogleda, ako e kasnat mora da ozdravi. Da-li mo`da bakarot upotrebuvan kako protiv otrov, bi vredelo da se znae !?

Izrailcite se zadrùvale na poedini stanici, da se odmorat. Takvi mesta imalo, ka-ko i denes na{iot naziv Logor. Se pi{i לגור -L’gor, ponovo onaka, da posle llll do{lo tenko rog l o er. Taka skratenoto pi{ewe sekako vo mnogu ako ne sekoga{, odgovara i na takov govor. Kaj nas i denes vo Makedonija i vo Jugoisto~na Srbija taka govorat n. pr. g’sa-gusa, guska, l’g-lag, lug k’lne-kune, k’ln-klen i t.n.104 I sega koga nekoj samo toj zbor kln bi go pro~ital a ne bi znael, deka se govori za nekoe drvo, bi mislel da e klin i tek od okolnite zborovi bi se soznaelo, da se misli nekoe drvo i bi pogodil, deka e klen, se razbira, ako jazikot mu e po-znat. Taka i zborot l’gor-logor. Tuka sega ponovo nao|ame dosta na{i izrazi. Zna~i logori bile Rit-mah, Kade~, Perec, Libna ili Livna, Risah (Rizah ?), Kelata (]ela-ta), brdoto [efer (Sever ?). Potoa Karada, Makel-ot, Tarah, Mitka, Jakan, Hor Hagid-gad. Abrona, planinata Seir-Sir.105 Vo ~etvrtata kniga pi{i: Ju`nata strana od Orakaraje: Tarfuje, Govejthe, zna~i go-vedo. Potoa stanicata karavanska: katrane. Tuka e Jjim, mesto Sared ili Karek. Vo tekstot se pi{i Zred ili Sred. Potoa Mudèb. Izme|u El-Belke i Kareka se najduva Jah-zah.

Tri potoci gi vikaat: Vadi-Ahsa-Voda-Ahsa, Vadi Beni Hamad, Vadi Ka-rek, se mi-sli, deka se vikalo Zared ili Sred. Nedaleku se razru{evinite Dibon-Gad.

Vo germanskiot prevod stoi na str. 782, ba{ zborot Brunnen da se spomnenuva. No ne e, oti vo tekstot stoi barha i bar באר בארה -bara. No moè da bide vo nekoi knigi da se spo- a r a b r a b menuva ve}e toga{ ‘bunar’, oti okolu vodata vo tie predeli, bile buni i tepawe. Kako u~e-nite komentatori ne go znaele na{iot jazik, mo{ne lesno moèle da zemat i mislat, deka e sli~en zbor Brunnen. Ima i mesto Jazva (jaz prokop ? ili jazva, rana, bol ?). Mo{a pokraj trudot, da ustanovi nov vid bogosluèwe, koj naro~ito se istaknuva so mnogu `rtvi i mnogu kadewe, sekoj donesuval svoja kadilnica i kadel, i go ustanovil povi-kuvaweto na narodot so srebreni trubi, da se soberat okolu svetiwata, dodeka se izvr{i `rtva. No svirki za nekoi bogoslu`bi ne bile ni toga{, ni pred, ni posle. Vo III. kniga se najduva uàsna kletva i zapla{uvawe na ovoj narod, bez koi kletvi i zakani, narod lesno ne bi gi ostavil svoite doma{ni i drugi Bogovi, pokraj se {to se govo-relo, od Avrama da drèl vera samo vo eden Bog. 104 Avtorkata objasnuva, do kade govorno bil makedonski. Toa opstoilo i denes do severno od Ni{... 105 Makedonski Seir=seir=se ir=il=Il, so Il,...slonce=sonce... Ama i vair=v air a i bair=ba ir=Il.

48

Taka na str. 668. III. kn. stojat ovie zborovi, deka Gospod kaàl: ‘I taka vas }e ve ka-zni sedmostruko za va{ite grevovi- a toa bile poradi veruvaweto vo drugi Bogovi...Toga{ }e jadate, meso na va{ite sinovi i meso na va{ite }erki, da jadete’. Nehotica nam ni izlegu-va ona stra{na slika na gladot od Rusija, kade ma~enicite go jadele svoeto mrtvo detence. ... Da sollt ihr essen das Fleisch eurer Söhne und das Fleisch eurer Töchter sollt ihr essen...‘I jas, se kaù-va, }e gi razoram va{ite dvorovi i uni{tam va{ite sliki na sonceto106 i frlam va{ite le-{evi na razru{enite va{i idoli i }e ja razoram va{ata zemja i va{ite neprijateli, koi vo niv stanuvaat. I vas }e ve raselam me|u narodite i }e izvle~am me~ i za vas. Toga{ }e po-stane pustiwa va{ata zemja a va{ite varo{i razurnatini. A taka i postanala, posle silni vojni i borbi taa ubava zemja vo koja od cvetnite li-vadi i brda sobirale p~elite med i kade se ispra}ale nebrojni stada ovci, te so pravo se ka-àlo: vo zemja, kade te~e med i mleko. Sega da spomeneme od toa doba od Mojsejevata kniga u{te edno sredstvo vo sudewe- nekoj vid otrov, koj nas i denes ni ostanuva nepoznato. (Otrovot za Alaksandar: stiks, R.I.)

Koga trebalo da se dokaè, dali koja èna e neverna, maòt ja doveduva ènata pred sve{tenicite. Ovie napi{uvaat na pergament nekoi zborovi; ama ne se kaùva so kakvo ma-stilo. Toa pismo go potopat vo sad so voda i ja nateruvaat ènata da go popie. îm ova ja po-pie taa voda, prevrti o~i, prebledi, i udruva pena na usta i padne na zemja vo nesvest. I to-ga{ ènata e kriva. (Se gleda od ova, deka so taa voda ja napoile Mirjam, da se dokaè, deka taa nemala pravo, {to go napadnala Mo{a). Dokaz na krivica, zna~i, e zavisno od sve{te-nikot. Ako sve{tenikot sakal da ja osudi, ja beleèl so ona ubistvenoto (go znaele i pr-otivotrovot). Ova zna~ewe verojatno go znael i A-vram. Dali go nau~il od sve{tenicite misirski ili na drugo mesto ? Toj napitok vaqda Sara im go davala na onie, koi od A-vram gi odvele za èna, da bi se razbolile, posle {to obi~no mu se vra}ale na A-vram uz prebo-gati i pregolemi pokloni. (Stiks=s tik s: pot-tik, stig-na, stih-o, stiv-na, so zagovor, R.I.)

E tajna, kako toa se spravuvalo. Se gleda i vo toa znaewe i nau~enost Mojsejeva. Pri osvojuvaweto na edna po edna varo{, se umeelo ve{to da se zapla{i tamo{niot

narod: kako nivniot Bog nim }e im ja pokori celata zemja. I kananskite sve{tenici El-dad (ded) i Mi-dad, zna~i dedo na stare{inite sve{teni~ki, (kako kaj nas vo Makedonija {to vi-kaat: Dedo Vladika), mesto da go hrabrat svojot kral, go ostavile ovoj i narod bez sovet. Mo-`da toa bile prvosve{tenici na Bogot Sava ili Ilija (Il-dad), koi u{te im odele na raka na Izrailcite. A mo`da bile i podplateni.

Jasno se primetuva, deka pri osvojuvawata se sluèle so podmituvawe, za{to imale dovolno srebro i zlato. Taka se spomenuva, kako èna edna gi sokrila uhodite na raven krov pod konopot107 i po nivniot sovet obe}ala, deka }e im dade povolen znak so obesuvawe na cr-veno predivo od krovot uz yid.

No u{te e pointeresno samo osvojuvaweto na Erihon (Boìca ?), kade najprvo doa|a-le uhodite i potplatuvaj}i, vaqda, nekoi lu|e vo gradot, im pora~ale na stare{inite, deka jakite yidovi na nivniot grad sami }e gi sru{at, koga tie so svetiwata zastanat so opkolu-vawe okolu nego i koga zasviraat nivnite trubi. Kakov strav nastapil kaj opkolenoto nase-lenie, moè da se misli, koga se znaelo, {to ~esto neprijatelot pravel od pokorenite.

106 Egiptjanite i Brigite imale zaedni~ko govedo, koe bilo odoma{eno vo Levantot, ju`no od 35-ta pa-ralela, a ju`no od ostrovot Krit. Toga{ Belcite prestojuvale vo ledenoto doba. Poradi ~umata na go-vedoto sledi mala sipanica i grip od gripot na sviwata i sozdavawe krvna grupa A na Belci, koja e ve-geterijanska. Spored Adamo, taa bila stara od 15.000-25.000 godini. Verojatnosta taa da e postara i od 36.000 godini, koga se odgleduvale doma{ni ìvotni. Po Bibliskiot Potop Belcite stignale vo cen-tralna Azija..., pa Japonija so pismenost, a Temnite nemale pismo. Sledi niv da im bide simbol So-nceto, {to se gleda i kaj Japoncite, pred Mojsej kaj Sargon, a i kaj Makedoncite. Toj bil pelazgiski Bog, a pelazgiski bogovi imale Fenikijcite, {to vaèlo i za Pelazgite vo Palestina. Tokmu kaj niv kowot, {to vaì i kaj Egiptjanite, bil brigiski=brzja~ki. Za Stefan Vizantiski Brigite bile make-donsko pleme. I sledi jazikot da bide samo pelazgiski=tn.slovenski. Tokmu toa go opi{uva avtorkata. 107 Konopot go imalo severno od Crno More, vo Azija...Toj kaj Belcite ne postoel, tuku lenot. Kon ko-nopot da se dodade: temnata p~ela, crniot ~aj, istiot grav vo Ind i Nil, krokodil i slon, kamila i ma-gare itn.Vidlivo e deka Belcite vo Levantot se povlekle,koj im pripa|al na Temnite:RASA=NAROD. Kako {to konopot bil donesen na prostorite na Belcite, se slu~ilo i so svilata. Istoto so bivolot...

49

Dodeka Izrailcite obilazele okolu gradot, tropaj}i vo tapani i svirej}i vo trubi, dotamu,verojatno, potplatenite lu|e gi provaluvale yidovite na svojot grad na razni strani, za cena mo`da {aka zlato il’ srebro i obe}awa, kako u{te od niv }e bidat nagradeni. (A le-sno e mo`no, deka e podmetnat barut i na toa sli~no- kako pri bunata Kora). I dodeka toa se rabotelo, potkopuvaj}i gi lagumite, svirkite zaglu{no duvale. Upla{enoto gra|anstvo za-tvoreno po ku}ite, samo ~ekalo, da vidi, dali navistina }e popadnat yidovite, koga so sveti-wata neprijatelot pomine pokraj niv uz svirka na trubite. Ama na àlost, yidovite popa-dnale mo`da ba{ od rodenite sinovi !

Mo{a odredil, kade koe pleme }e se nastani na zavzemenata zemja i naredil, koi va-ro{i }e bidat slobodni. Toa zna~elo, ako krivecot se sokrie vo koj od tie gradovi- da e slo-boden. No toa lesno moè da bilo vo Kanan i pred Mo{a, da postoele slobodni varo{i, pa toj, kako poran poznava~ na taa zemja- toa go utvrdil i primil. Taka od edna strana na Jor-dan bea ovie varo{i: Kede{ ({to bilo i ime na nekoj Bog), [e-hem, Sihem i Hevron. Od dr-uga strana: Golan, Ram-ot i Bezer ili Vezer. Tie varo{i ne smeele da bidat mnogu oddale-~eni edni od drugi i pati{tata do niv morale da bidat dobri.

Vo Palestina bile potoci so ovie imiwa: Ki{on, Belus, Kora~e, Zerka, Kanah, Na-slauxe, Rubin, A-skalon, So-rek, Besor, Egipetski potok, Jar-den, ili Jor-dan. Site ovie imiwa ni se razbirlivi. Jar zna~i reka a den ili dan (Reka-dan), no vo Mojsej dan se vika: jom, {to posle ostanalo. Dali toj izraz e od Egipet ili dijalekt od Kanan ?

Ezera se: Merom, Genizaretsko ezero vikano i Kinaret (Gineret ?) i Mrtvo More. Vo ova vtekuva poto~eto Kidron. Potoa Jarmuk, Jakob, Zerka-main, Vadi Mocev i Arnon.

Mo{a napi{al zakoni crkovni i gra|anski. Pro~uenite ‘Zapovesti Bo`ji’, koi se vo 10 to~ki na dve plo~i napi{ani, pretstavuvaat osnov na Mojsejevata vera. Moè da se ve-ruva, deka Mo-{a ponel knigi na zakoni od Egipet, kako i 10 Bo`ji zapovesti od hramot na Bogot On vo Misir. Ama u{te pove}e mora da se veruva, deka site ovie zapovesti se od hra-mot na Bogot Sava-ot, severno od Mrtvo More ili nedaleku od Jerusalim, nekoga{ vikan Je-vus, Je-vis. Mo`da negov tast Jitro pripa|al na redot na tie sve{tenici, koi mu sluèle na Bogot Sava, te lesno moèlo da gi ima i toj tie zapovesti napi{ano. Pouzdano moè da se tvrdi zna~i, deka tie zapovesti postoele vo hramot na Bogot Sava, oti vo niv vidno mesto zavzema toj edin Bog, car nebeski- Sava. Taka se veli: ‘Pomni den Savatni, jako svjatiti je-go’.Seti se na denot Savatov, da go svetkuva{. Koga toj den e nazvan Sabat ? Verojatno pono-vo pri prevodite razni, kade vvvv e prevedeno so bbbb a kaj nas toga{ vikan subota (sabota). Mo-{a najstrogo nastojuval, toj den da se svetkuva. Vo op{to, toj edini (Adoni, Adini), Bog, otec, nebeski (Je-h-ova) ~ij den strogo svetkovski be{e Sava. I site onie divni pesmi vo slava negova, koja so vekovite gi peime, se preneseni vo Mojsejeva, kako i hristijanskata vera.

Gra|anskite zakoni isto taka bile strogi. êsto lu|eto se tuèle na nivni govore-~ki: ‘Zakonot nam ni zabranuva, da vo plugot go fatime volot i magareto i se odreduva kazna za toa. Potoa ponovo druga i treta kazna poradi rabota i na krajot kraji{ta ostaneme i bez nivi i bez vol i magare.108

Vo zakonot vleglo i ova: ‘Krv od ìvotni ne smee da se jade, prosipa na zemja, toa e nivna du{a’.109 Znaeme, deka krvta najbrzo se rasipuva i neispravno meso vo topite predeli brzo bi se rasipalo, te ne bi moèlo da se jade ili ako bi se jadelo samo bi navleklo bolest. Potoa pi{i i ova vo zakonot: Strvinata, t.e. od crknato ili bolesno ìvotno- rasipano me-so ne smeete da jadete. Moète da go dadete na tu|inec, koja e vo va{iot tor (mesto) ili pro-

108 Bidej}i kowot bil poznat mnogu pred Mojsej, a se govori samo za volovi i magariwa, se potvrduva, predanijata bile mnogu postari od vremeto koga i Mojsej ìveel. Isto taka, se govori za volovi. Ova objasnuva, deka kastriraweto, od kastrewe, bilo mnogu i pred Mojsej. Bidej}i Bikot bil Zevs, Belcite nego go {troele, za toj kako vol da se koristi vo rabota. Me|utoa, Belcite nikoga{ ne jadele kravsko mleko, nitu kravsko meso, {to do denes ostanalo so kowskoto, a ~ie mleko i meso go koristat Mongo-lite. A vakvi bile Gotite, ~ii tradicii denes ostanale evropski, no ne brigiski=brzja~ki. Sledi vo Indija do denes govedoto e sveto, koe bilo Zebu=Zevs, b=v, u=dativ so s=genetiv, {to bilo i so Kowot =Posejdon. Bidej}i Vedite vo Indija do{le pred vtoriot milenium p.n.e., tradiciite za koi se govori bile od tretiot milenium, preku eden milenium od vremeto koga ìveel Mojsej.Tokmu toj se prisvoil. 109 Krvta ja pijat Mongolite i jadat meso od toplo ìvotno, {to bilo so Gotite. Denes vo Evropa se ja-di krvta, se pravat krvavici, a se jade nedope~eno meso, Tatarbivstek, samo gotsko=tatarsko=bugarsko.

50

dadete go na stranec, Dem Ausländer. Svinskoto meso isto taka e zabraneto, moè da bide {to e pomasno i te{ko za onie potopli krai{ta.110 Ne moè da bide drug uzrok. Primer }e nave-dam od Makedonija, kade bev o~evidec. Vo predelite kade slabo se roduva p~enka (vo Pale-stina mo`da i sega da ne rodi a pred toa ne bila)111 vo tie predeli mo{ne e skapo da se hrani svin~e. Edno svin~e go izel cel ja~men od nivata na mojot gazda, koj me{an so p~enica, kako vo tie predeli se raboti, preku zimata bi moèl da go nahrani celo semejstvo od 3-4 ~leno-vi.112 Svin~eto ostanalo divja~ko, samo rastelo do svojata golemina, oti taa za nego e lesna hrana, koja ne go obara za mast brzo, kako {to e slu~aj koga se hrani so p~enka i ìr. I to-ga{, gledaj}i, ja celata propast na toj doma}in, mu govorev: Za va{a zemja ne e svin~e, toa za vas e propast, da poradi eden brav ostane ku}ata bez leb, imate vie maslo, koe go me{ate so loj i toa e podobro, otkolku da se bide bez leb vo srede zima. (Vo Makedonija po staro go vi-kaat mesecot januar-koloèg. Toj mesec, ne smee da se ostane bez kola drva i vre}a bra{no, oti i vodenicata se smrznuva). Lebot e najpotreben, i zakonodavecot Mo{a ocenil, deka e najopasno i po zdravje i po mir vo ku}ata pa i po mir vo dràvata ako se nema leb i toj mo-ral da se ~uva. I sekako deka na Sava-ot, otec nebeski mu e ispra}ana i toga{ ovaa ista mo-litva: Leb na{ nasu{en, daj nam !

Vo zakonite Mo{e, jako se istaknuva bratot Ebris n.pr. ‘Nemoj da se stvrdne srceto tvoe prema bratot tvoj Ibris. Nemoj da go oberi{ celiot vinograd, ostavi i tvoj brat siro-ma{en da dojde i beri vo nego i se obraduva. Ako `nie{ niva, ostavi na bra}ata svoj klasja i t.n. Najstrogi naredbi vo toj pogled se pi{ani. Bratot Ebris stoi kako vidna celina. Prvo mora na svojot brat (svojot narod) da mu se napravi dobro, pa toga{ na drugiot kolku se sti-gne. [irokogradnosta na starata vera, stesneta e na svoite bra}a.

Pokraj toa Mo{a nareduva, osvojuvaj}i sebe zemja, gradovi i drugo, da bidat drski. Vo prevodot stoi: ‘Bidete maèstveni, bidete maèstveni. Nigde ne prepora~uval skromno-st, koga se odnesuvalo, ne{to da se zadobie za sebe i svoite bra}a.113

Vo zakonite se e obfateno: Dol`nost prema Bogot, semejniot ìvot, odnosot na ro-ditelite i decata, me|usebni bratski odnosi, telesna rabota i odmor, ~uvawe na zdravje, ~u-vawe na ìvotni, koi za ìvotot im bile neophodno potrebni i t.n.

Za nas ponovo od golema zanimlivost e zavoduvaweto na golemiot praznik ‘Pasha’-Pesah. U~enite komentatori tvrdat, deka Evreite ne ja praznuvale pasha pred ìveeweto vo Palestina i u{te nekoi praznici ovde zavedeni a {to bez sumwa e primeno od starosedel-cite. Tie praznici bile: Pasha, [ebuot ili Sevuot i Sukot.

Pasha bila praznik na ètvata. Vaka stoi na str. 913., V. kn. Mahre den Ühren Manat114 und berreite ein Bessach dem Ewigen. ûvaj mesec ètva, klasje i spremi ‘posek’ na Bogot. A vo drugiot stih stoi: Und schlachte ein Bessach dem Ewigen. Zna~i: Zakoli posek na Bogot. I sa-miot zbor פסח -Pesah pi{i posek. Vidovme, deka slovoto gggg se ~ita i kako kkkk.

k s p e o Prviot den se zakoli jagne t.e. ‘posek’ i proslavi ja dozrelata hrana i po~etokot na

ètvata, vo molitva i ~astewe. Utre den navistina po~nuva ètvata, `neewe. (I godinata moè da se ~ita kako `na, `neewe).Prvi עמר omer {to zna~elo mera a i snop (ja~men) se no-

110 Zna~i,sviwata ne bila od genetsko-geografsko podra~je na Temnite. Koga taa se naselila vo mongo-lsko-indiskata Azija teloto i stanalo kratko,kako {to bile kusi lu|eto na Temnite, bojata crna kako na Temnite (na{ata sviwa roduva prasiwa so crno beli prugi, osnova za bela i crna sviwa), so pove}e mast, kako {to se slu~ilo so ovcite masnotrtni i dolgi opa{ki, Zebu so grbna mast: pa tie bile na{i. 111 Se govori,vo Palestina nemalo p~enka. Bidej}i taa im pripa|ala na Temnite, a takva bila Afrika, koja bila spoena so Ju`na Amerika, p~enkata ne moèla da poteknuva od Amerika: vrednostite dadeni so jaglenorod ne se to~ni...Anti~kite avtori, koi pi{at za Filip i negoviot sin Aleksandar, velat za p~enkovni poliwa.P~enkata e poznata vo Italija pred Fenikijcite=Vikinzite da ja otkrijat Ameri-ka.Nea ja otkrila izgubenata flota na Aleksandar Makedonski,koja vo Amerika gi odnela kulturite,a denes se veli, tie bile amerikanski.Se ona {to nemalo ju`no od Sahara,ne moèlo da ima vo Amerika. 112 Koga isto~na Gorna Makedonija ne bila za p~enka,zaludno e da se govori, toa bila Ju`na...Amerika. 113 Avtorkata zabeleìla, deka Mojsej gi sovetuval svoite tie da bidat arami{ta, da pla~kaat se {to bilo tu|o.Pa tie ne gi po~ituvale Bo`jite Zapovedi. Onoj ova {to na Mojsej mu go vetuval ne bil Bog. 114 Monat=Manat,manat=menat=menot,promeni,meni, mese~na mena=promena,i menopauza=promenapauza.

51

r mo e si na `rtva so vino i jagne. Dotoga{ ne se jade ni{to od nova hrana. Kolku ima u{te i sega ostatok od toa kaj nas ! Od prvoto bra{no se vmesuva za `rtva leb-kola~, vikan halah, kako hvalah a se pi{i הלח. No kako slovoto hhhh se ~ita i kako kkkk, toa bi bilo kolak. Kola~ e hvalah, h l h a a zahvala na Bogot. Posle ètvata a vo pedesetiot den nastanuva praznikot [ebuot ili Sevuot, zna~i seewe, setva, posle onaa prva ètva, oti tamu se ra|aat dva posevi. Toga{ se nosi na `rtvata dva leba, dve jagnina, mo`da kako èlba idnata hrana od ovaa setva da bide dvostruka u{te podobra otkolku prvata. Taa `rtva se vikala i sla-mim. Da ne e toa molitva za slatka-blaga ki{a, voda (mim) ili na toa sli~no: po-sla-ta ki{a od Boga. Dali prviot posev samo bil ìto a drugiot mo`da le}a, lukovi, konopi, len ili ponovo ìto, toa ne pi{i.

Kako posledni praznik vo godina este Sukot. Kako {to znaeme, sukot e sprotivno od bit za obitovawe na lu|eto בית.Pravewe na kolibi i ìveewe vo nim e ustaonoveno, se veli, ti b {to Jakov gradel sukot (kolibi) za stokata. Ama toa ìveewe 7 dena vo esenta vo kolibite bilo vostanoveno od davnina vo Palestina. Vo toa vreme se seelo vaqda ozimno ìto, se be-relo grozje, smokvi, maslinki, i kolibite tamo se vikale s’nk. Pi{i i ova: Davidovite slu-gi logoruvaat vo s’nk i komentatorite go tolkuvaat, deka toj zbor zna~i zaklon od ki{a, ko-libi vo vinograd, lavovo legali{te. Toa zna~i se senki (sjeni), kako i denes za kolibi vo Makedonija vika, dodeka vo Egipet se kaùvalo vaka, kako kaj nas:115 koliba a kaj Jakov, mo-`da vo Aram, se vikalo sukot. Za vreme na David se vikale senki. Imeto pesah-pesok, sevu-ot-seewe i sukot se na{i imiwa. Tie tri praznici se svrzani za nastanite vo prirodata. Na tie praznicite im se dodava naro~ito ime: Ho-ga הג a toa, kaùva zna~elo hod, odewe kon g h svetiwata. Prviot den na sekoj od tie praznici, moralo da se posveti na molitva-odi kon svetiwata, hramot. Ve}e samo od ova se gleda, deka tie praznicite bile vo Palestina pred doa|aweto na Mo{a, oti po nego bil eden Bog, eden hram i toga{ na narodot ne bi bilo le-sno da stigne na toj hram i na taa svetiwa. Toj zbor: hoga se dodavala ispred zborot pasha: koga p’sek; ispred zborot sevuot: hoga sevuot i hoga sukot. Koga od ovo ג bi se isfrlila dol- g na crtica so to~ka, toa bi bilo slovo dddd, {to mo`da nekoga{ i bilo i bi se ~italo: hoda. No u{te moè da bide i drugo re{enie: Vo Makedonija se kaùva za ime na vesnik Bo`jiot (an-|el) Van-ga (Angelina, E-van-gelina, koja odi po naredba Bo`ja po svetot van i ja objavuva vesta na svetot). Toj zbor ga zna~i hod, kako ga, skrateno: gazi, odi, patuva. I toga{ toa hohohoho bi zna~elo vozvi{en, a gagagaga bi zna~elo gazewe, hod-sveti hod. I imeto: Sinogoga, sinohoga, mo-`da bi se moèlo da se raz~leni: svi-na-hoda. Site na hod kon svetiwata ? Site na hoda, sa-na-ho-ga. Mesto svi, site, se veli, vvvv se izostanuva. Praznicite ovie se posveteni vo pradavno doba so najva`nite zemjodelski raboti: ètva, seewe i berba. No doa|aj}i narodot od Misir mnogu podocna mu se pridalo drugo zna-~ewe na tie golemi sve~enosti. Pesah, p’sek posle svetkuvale kako spomen na izleguvaweto od Misir, sevuot kako primawe na zakonite pod Sinaj, sukot za se}avaweto na svoeto ìve-ewe po pustiwite vo {atorite. Godinite se vikale `na, `neewe (taka moè da se ~ita). Zemjinata godina imala 11 dena pove}e od mese~evata. Meseci bile 13. Sekoja ~etvrtina na mesecot e svetkuvan t.e. se-dmi den, koj bil posveten na Bogot Sava-Sava(o)t. ‘Sekoja sedma godina, kako i pedeseta se posveteni na Bogot Sava-ot. Na sedmata godina im e davan odmor na nivite, kako do skoro kaj nas {to na edna strana na seloto ostavale nivite za odmor-ugari ne se zasejuvani. A pe-deseta godina se vikala radosna i opro{tajna godina, oti toga{ se vra}al posedot, koj za do-lg go zele i toga{ go vra}ale. Za mladiot mesec bile naro~iti molitvi i nekoi sve~enosti.

115 Manat=menat bil Menes, za mesec bilo vo Egipet,ovde koliba e kako kaj nas: koptski=tn.slovenski.

52

Vo molitvenicite evrejski ima naro~iti molitvi za sekakov mlad mesec, kako i kaj nas za mladata nedela i mlatiot petok {to sve{tenikot sveti vodica i odi na nekoja svetiwa.

Novata Godina pa|ala za esenskata ravnodevnica, samo ne bil stalen den, sekoga{ zaviselo od mladiot mesec. I nie do denes go zadràvme toj den vo crkvata vo starata vera 1. septemvri na Nova Godina. Podocna se sakalo svetkuvaweto na Nova Godina da se prenese na proletnata ravnodevnica vo mart. I toj den se svetkuva kaj nas sega, se ispra}aat poslastici edni na drugi. I Turcite toga{ ja slavat Nova Godina, novo leto.(Turcite bile Brigi, R.I.)

Vo nekoi knigi (Ro{ha{am) pi{i: êtiri pati vo godinata se drì sud nad svetot: Na pasha- za rodot na ìtoto, na nedelata svetkovna (sabota), za plodot na ovo{kite. Na se-vuot za do`dot ({to e potreben za seewe. Ona sla-mim zna~i }e bide za ki{a-voda.). Na Nova -Godina koga pominuvaat site narodi ispred tronot Bo`ji (se svrtivme site vo krug i do{le na isto mesto, kade sme bile pred godina dena-pominavme ispred tronot Bo`ji. Zar toa ne se potvrduva Sv. Pismo, deka nau~nicite znaele u{te toga{, deka nie se vrtime okolu sonceto- Pominuvaat site ispred tronot Bo`ji ?

U{te sega imaat Evreite: den na o~istuvawe od grevovi: Jom-Kipur, koga ednoudi, ednoni~i, cel den ne jadat i ne pijat, kako {to nie imame isto taka denovi. Cel den se pro-vodi vo pokojni molitvi. Negde sve{tenicite po nekoj odredat vo portata, da se moli, ne vo hramot (go gledav toa vo Solun). Na toj praznik e zaveden sosema podocna, kako i kaj nas {to vo ponovo vreme zaveduvaat ~itawe pove}e o~ena{ i drugi molitvi a {to go ima na golemo kaj katolicite- ‘za oprostuvawe na grevovi’. Vo glavno toa kaj nas go nema, oti pri moli-tvite vo crkvite, za vreme na slu`bata, se se spomenuva: za zdravje i spasewe, za plodnost na zemjata, za vremiwa mirni; za dobro i pomo{ na stradalnicite i bolnite i za oprostuvawe na grevovite.

Gospod, po Sv. Pismo odredil Mo{a da umre pred {to se izvr{i celoto osvojuvawe na Palestina116 (Bale-stana), oti ne go poslu{al Gospoda, od stenata na edno mesto vo pusti-wata da predizvika voda samo so zborovi, tuku po stenata ~ukal so stapot. Taa voda se vikala Vadi-Faran, Vadi-varan (varliva ?) Tuka e i varo{ po toa ime. (Faran=paran-o, R.I.)

Mo{eev brat Aron, negoviot iskren sorabotnik vo golemiot del, umrel na planina-ta Seir i tuka sohranet. A-rabi go vikaat negoviot grob: Xebi n’abi Harun t.e. grob na tat-ko Aron.

Mo{a imal svoj najgolem i najveren pomognuva~ Jo-suh, Je-suh ben Nun, sinot Nunov, koj vo del gi sproveduval Mojsejevite nameri i so niv sekakojako deka rabotel i zakoni.

Pred krajot na svojot pat, pred kraj na svojata rabota, Mo{a napi{a edno najstro-`no nareduvawe, kako da drì vera vo eden Bog. I tuka vo petata kniga ima grozno raspalu-vawe na omraza protiv drugite veri i ovakva naredba: ‘Da se uni{tat tu|ite Bogovi po vrvo-vite na ridovite; da se spalat lugovite vo koi se nivnite hramovi ili i celi gradovi so qu-dstvoto i site ìvi, ako vo nim e idoli~ki hram.117

Potoa doa|a: ‘Posledna pesma na Mo{a’. Tuka se najduvaat ovie zna~ajni stihovi: ‘Gospod dojde od Sinaj i se javil od Sira i zasijal od Paran. (Faran=paran, R.I.)

Paran se vikala padina na pustinskata visoravnina vikana Tih so planinata Ghor. Toj e zna~i Paran: Tih-visoraven, Gor vrv na brdoto, Paran-padina. (Taa bila parana, R.I.)

Najposledno mu re~e Gospod na Mo{a, onoj den koga umre ova:Hajde, iska~i se na pla-ninata A-bari-m, na brdo Nebo,118 koja e vo zemja Mo-ab, koja e pred Jerihon i posmatraj ja ze-mjata Kanan, koja }e im ja dadam na sinovite Izrailevi vo posed.119 Vo germanskiot prevod vaka stoi: Und der Ewige redete zu Moschach an eben demselben Tage sprechend: Besteige dieses Gebir-ge Ubarim, den Berg Nebo, der im Lande Moab, der vor Jericho und beschaue das Land Kanan, das ich den Göhnen Israel gebe zum Eigentum.

116 Se potvrduva, Ednoboèstvoto=Evrejstvoto bilo egipetsko, “sklepana” istorija na Mojsej: zlo~in. 117 Pa toj bil du{evnorastroena li~nost, ubiec, pla~ka{ na tu|o...Tokmu toj do denes e nositel na zlo. 118 Visokiot rid bil do neboto, kako {to bila i Vavilonskata Kula. Taa se vikala: Nebokatnica=nebo katnica.Na nea imalo plo~a,so naslov: ziguret,osiguret od potop...Zna~i,Belcite eden narod, Pelazgi. 119 Pa ne bilo mo`no nekakov Bog da se zalagal za kradewe, ovde toj e aramija. Zatoa do denes se kradi.

53

Evo taa re~enica prepi{ana od Biblijata na kaldejski, evrejski slova i kako nie moème da ja ~itame. No moraat nekoi zborovi da se objasnat. Taka zborot nazivati, vikawe se pi{i קרו kri, kritk ? Negoviot zbor, t.e. Bo`ji-Ilijan vo Biblijata moè da se ~ita i ja- i rk mor יאמר � .Ima ponovo na edno mesto, glas Ilijin grmewe da se kaè kako rika-jom t.e .ו rm o j i rik-dnevno. Zborot, kaì, govori, se pi{i kako jomor-i (kako kaj nas sega: nit’ romori, nit’ govori), jorvor-govori. Zna~i ovaa re~enica vaka napi{ana moè da se ~ita. Zborovite samo so crta sum gi odvoila:

ו ירבר יחדח אל משה כעצ ם ח ידם m o j u m azak a{ m la av h j r vr j i o a e o o חוח ל אמר עלח אל חר חעברים m ir bak r hg l aj a l e ermu l iz i a h o s חוח חר נבו אשר בארץ מדאב b a o m g ra p irzu ob n r hg a zi a e o אשר אל בני ירהן יראח אל"ארע i r a t a akeri oh r J in v l a irz u i e a קנען אשר אני נ סן ל בני ישראל l azri in b l n s an ina i rzu nan k i e a d a in s ni~ i Vo ovaa re~enica malku se zborovi koi ne se razbirlivi vo na{iot jazik. I taka zna~i Mo{a se iska~il na brdo Nebo, ja videl zemjata, koja toj vaqda ve}e po-rano ja znael; ama toj ne go vnel narodot vo nea. Toa go napravil Je-suh sin Nun a Mo{a na brdo Nebo umrel i grob ne mu se znae. Dali toj taku taka potpolno sam umrel, bidej}i imal snaga u{te, samiot da se iska~i na brdo, ne moè da se znae, no moè da se pretpostavi, deka tuka go dovel ili mrtov donel negoviot veren Jo-sua i go sohranil. A moè da se pretpo-stavi i toa, deka se vratil tajno, po svr{enata rabota, da go najde svoeto semejstvo i vo nego mirno da gi zavr{i svoite posledni denovi. Toa sega ne e tolku va`no, kolku e va`no negovoto delo. Vo knigata: Israelitische Religionslehre od Dr. Filipsohn od god. 1861. str. 74 stoi za Mo{a ova: ‘Toj imal pred sebe edna masa lu|e vo koja samo ìveele stari tradicii na tatkovcite. Na toa vrzuvaj}i treba{e od masata da obrazuva ‘~vrst sloèn narod’. I toj navistina po-stavil temel zatoa. Drèj}i se niz vekovite edni, isti zakoni, sozdale narodna zednica i rasa. êsto to-pej}i vo sebe drugi narodi, naro~ito vo doba na verskite meteì, toa postana navistina- ce-lina i kako {to veli Filpson: ~vrsto sloèn narod. I tie narodi, koi saka da gi provede mudro i korisno od iljada godini vikan Iz-railski. Kaj niv postrogite zakoni nema pijanstvo, psovki i nepristojni zborovi a toa go nema ni vo makedonskiot del na na{iot narod a ne bilo pred vo pove}e na na{eto pleme. ô-vekot vnimaval na svoeto dostoinstvo. Postarite jako se po~ituvaat isto odràno vo Ma-kedonija a be{e nekoga{ kaj nas sekade (Pesma ‘Oj, ~ove~e pravedni~e’... ...‘Po~ituvaj go br-atot postariot i tebe }e mladite tvoi’). Rabota, {tedewe, molitva- be{e ‘ìvot na Bo`jata volja’. I sega kaj nas: ‘Moli se na Bog i raboti’. Nivnata mlade`, {to upa|a vo o~i, ne podrùva {tetni i dengubni sportovi. Razbi-rale tie deka me~ot pove}e ne vladee, deka boreweto izgubilo va`nost, brzinata na nogata ne zna~i sega mnogu, duri ni brzinata na kowot, kowskite trki, pove}e nemaat nikakva smi-sla. Sega koga rabotat avtomobilite, aeroplanite, brzometnite topovi, zagu{livi gasovi.

54

No}niot, kafanski ìvot go izbegnuvaat. Umereno se hranat i mnogu doma}instva so lekovi se le~at. So tu|inki ne se ènat ili sosem retko.120 Samoubistva ne vr{at, ìvotot jako go cenat. Vo Makedonija koga i starata se bori za ìvot velat: ‘Du{ata e mila’. Seka-kva opasnost izbegnuvaat i so pari, prijatelstvo, molba i umilkuvawe se izbavuvaat sebe si i svoite ottamu, kade e ìvotot vo pra{awe. Kaj svojot sekoga{ pazarat: ‘na{i’. I vo Makedonija za svojata narodnost velat: ‘zla-tni na{i’. [tedat pari za sebe i svoi. U~at nauka, jazik, trgovija a i zanaeti, umetnost re-tko. Ako ku}ata ili rabotilnicata dojde vo evrejski race, gotovo nikoga{ pove}e ne }e bide prodadena na nekogo drug, osven ‘na bratot Evrein’. Me|u sebe sami se sudat kaj hramot so iz-boren sudija (i kaj nas toa dolgo se zadràlo).

Pri sekoe bogosluèwe se dava prilog za razni fondovi, koi se ogromni. Sekoj po-zna~aen nastan vo semejstvoto e odbeleèn so prilog na op{to dobro. Od tie fondovi se po-mognuva materijalno onie, koi se vo potreba, -i toga{ koga nema bedni, (pro~itaj Rai}ova istorija, kako kaj starite ‘Sloveni’121 nemale bedni). Tu|inec od tie fondovi ne moè da dobie pomo{.

I drugite narodi, koi sakaat, da se odràt, se sluàt so isti metodi, kako tie. Taka toa isto go gledame kaj Grcite, Romancite, -Italijani, êsi i dr. a za Angli~ani i da ne go-vorime, za koi Germancite velat, deka ja ‘dràt Biblijata vo xepot’. Site slo`no rabotat za sebe i svoite i nikoj ne moè da im sugerira ni od koja strana, da rabotat ona, {to niv ne }e mu bide korisno. Bidej}i se zadobile najgolemi delovi na zemjata i moriwata, toa go ~u-vaat gri`livo i silni propagatori za mir se razoti{le po svetot, i so verata, -verskite se-kti (nazaretanstvo, razni ‘zaednici’) kako i razni konferencii, da go utvrdat mirot za site mo}ni. Se vladeat po prakti~nite Mo{evi zakoni, dodeka drugite stalno propovedaat i po nivnata volja ja tolkuvaat Hristovata nauka, vozvi{ena, idalna, daleku od zemjata, te{ko ostvarliva vo dene{noto neiskreno, sebi~eno i lukavo op{testvo. Zakonodavecot Mo{a pred sebe imal korisen, prakti~en ìvot, golemo rodoqubie me|usebno i drèwe sekoga{ edni, isto zakoni vo verata, koi zakoni bile voedno i zakoni gra|anski i vrska narodna, {to i samiot zbor religia zna~i. (Moè da bide i zborot ve-ra, ve-rit nekoga{ zna~e{e vrska. Vr-ska na lu|eto so Bogot i me|u sebe.

Posle Mo{a Izrailci so svojata ve{tina ja zavzele zemjata obe}ana. E poznata bor-bata na starosedelcite za odrùvawe na svetkuvawe na ‘Bogot Bal’, kako Izrailskite sve-{tenici pred svojot Bog Jehova metnuvale `rtva a Balovi na svojot oltar. Jehavini sve{-tenici govorele, deka toj e vistinski Bog, na ~ij oltar padne ogan od nebo i ja zapali `r-tvata. Se razbira, deka na nivniot oltar padnal ogan, oti tie od Mo{a go nau~ile ognot i ovoj pat vo Misir, koj ‘samiot se pali’, {to vidovme, koga dva sina Aronovi poginale.

Izrailcite posle se stopile so starosedelcte, koi vsu{nost bile ist narod kako i onie, so ist jazik, samo ja drèle starata vera so pove}e Bogovi a praznuvale i svoi doma-{ni Bogovi (David sluèl na doma{niot Bog Trpim-Terapim), kako i site ostanati plem-iwa a po~ituvale i eden vi{ni do`dov Bog Sava, pokraj Sv. Ilija, perviot (-Perun).122

Koga Da-vid, ~ie ime nas ni pokaùva, na koj narod mu pripa|ale a koi bi bil od okolinata na hramot na Bogot Sava vo dolinata carska- postanal vladetel, u{te Izrailci-te ne ja zadobile vlasta vo Jerusalim, niti Kov~egot na Zevetot bil donesen od okolinata na mestoto pila, -Sila vo Jerusalim.

Da bi gi poja~al svoite privrzanici, re{i David, ‘Kov~egot na Zavetot’ da go done-si vo svojat prestolniski grad i da izleze so golema pridru`ba, vaqda so kimpani i liri, da go dopratat kov~egot vo gradot. Toj za seto vreme igral pred kov~egot, da pokaì radost. Go frlil od sebe se gorno odelo svoe i ostanal vo dolna ruba. Negovata èna Mihaila (ha vo sredina na imeto mo`da ponovo kako na carskata }erka i na èna pripa|alo ?)- }erka na ca- 120 Makedoncite ne se ènele so drugi, {to bilo i od porano, so Ungarci. Niti Skiptari so Arnauti. 121 Za tn. Sloveni imalo ~etiri poimi: Anti i Veneti, koi bile so poteklo od Balkanot so Mala Azi-ja, Sklavini od sklava=oblast, a takvi imalo vo Evropa, Azija i Afrika, i Sloveni, spored Slovo, a imalo i Bo`jo Slovo. Rusite bile Reckari od recki, pa od slovo Sloveni, {to vaèlo i za Etrurcite, sozdava~i na Rim. Sekoj onoj koja najde dokaz za preselbi na Belci preku Dunav e za Nobelova nagrada. 122 Tokmu so Perun se potvrduva deka Belcite bile samo eden narod. Toj bil ruski, etrurski i evrej-ski. Isto taka avtorite govorat deka Vedite, Persijcite i Egiptjanite imale slovenska mitologija.

55

rot Saul, gledaj}i od prozorot, kako toj neobuzdano skoknuva, mnogu mu zamerile, se lutele i stramele.

David go pobedil Golijat- i ova ime e od na{iot jazik, kako pobednik dospeal vo ca-rskiot dvor, kade ja zadobil qubovta carska, mu postanat na carot Saul zet. Posle se zdobil so mnogu privrzanici, koi go izbrale za vladetel. Vo borbata so Saul toj ostanal pobednik, no na site svoi privrzanici mnogi ne im veruval so toa so tu|ite dojdenci (tu|i, strani doj-denci) po~nal da sklopuva prijatelstvo.

Izrailcite ne moèle svojata vlast mnogu da ja utvrdat i ako se vovlekle me|u Ka-nancite a Erusalim bil sloboden.

David od politi~ki razlozi pristana sve~eno da go vnese ‘Kov~egot na Zavetot’ vo Erusalim a so niv vovede i prvaci Izraelski, sekoejako i mno{tvo narod. Silnoto zlato i srebro, dragi kamewa i ostanati dragocenosti, koi Izrailcite od Misir gi ponele, bez su-mwa go predale na David, ovoj da bide za{titnik nivni i za nivna svetiwa, da soyida hram, {to ovoj, vaqda, go obe}al, dodeka sobiral ogromen materijal za {to poubava bogomolja. A vojskata izrailska verno go ~uvala i {titela na prestolot, i so pofalbi vo istorijata go obasula negovoto ime zaedno so sve{tenstvoto na Bogot Sava. I taka Izrailci kone~no ja zavladeale Palestina izme{ano so Kananskoto istovetno pleme, {to vidovme po jazik, koj edni i drugi go govorele.

Davidovi ubavi Psalmi-Salim, se pi{at: תהלים Moàt da se ~itaat i te-halim. Te- m i l a s mil h t a e be Boga hvalim. (Slovoto ת dali vo Kaldejska pove}e se ~italo kako ssss a vo Kananska pove}e kako tttt ?). Vsu{nost tie pesmi i este pohvala na Bogot i tie pesmi se zemeni ili prepi{ano odneseni vo hramot. Deka tie pesmi od hramot na Bogot Sava, se poznati po davno skopeni stihovi, potpolno sli~ni so onie, koi Malki Sedek mu gi izgovoril na A-vram i po ubavata himna na toa Boànstvo: Svjat, svjat, svjat Gospod Sava-ot...! David, od taa okolina: Dolina carska, moèl ~esto da bide vo hramot toj i so sve{tenicite da e pee slavata na Bogot i tie psalmi i vo svojot dom da gi pee. Pokajnite stihovi mo`da se negovi sopstveni a mo`da toa se od toj hram, pesmi za onie, koi se kajat. Kako {to se primetuva, deka gi ima tie pofalni pesmi mnogu porano sostaveni, se zaprimetuva, deka prodolìle i podocnite sve{tenici n.pr.: ‘Dome Izrailev, blagoslovite Gospoda. Dome Aron, blagoslovite Gospoda. Dome Levin, blagoslovite Gospoda. Blagoslo-ven Gospod od Siona, ìvi vo Jerusalimje. Aliluja ! Toa Al-iluja (slava na Bogot, go tolku-va crkvata) se pee i denes vo site prosveteni narodi i veri. I zar ne zna~i toa Hvala-Ilija, Hal’iluja !?

I On ne se zaboravil nikoga{. On prvi, pervi, od kogo po~nalo veruvaweto, deka On e dobrotvor na lu|eto, koj go lie sekoe dobro i gromovnik, strog sudija- bez milost ! On bil pervi (Pervun) a }e bide mo`da i posledno Boàstvo, so ~ie ime posledniot ~ovek }e gi za-klopi o~ite. Mo`da toj }e go re~i, posledniot zbor: Hal’Iluja !

Posle David go zavzel prestolot Solomon. Negovoto ime se pi{i Slmo a iiii se dodava kako na mnogu zborovi n.pr. Jeriho, Jerihon, Farao-Faraon, Solomo, Solomon.

Nego go rodila mudrata Virsavija. No kako toa da ne be{e nejzino ime na ra|awe da-deno. Virsavija zna~i, deka i taa, kako i David bila od Dolinata carska, kade e Izvor-car-ski, Vir-Sava. Taka ènsko ime moè da bide kako i: Galilejka, Jerusalimka, bidej}i David imal pove}e èni od razni krai{ta. Solomon go soyidal pro~ueniot evrejski hram na brdo Sijon (Cijon sega vikan). Dali navistina blistal i sijal od ukrasi kako {to velat, ili bil obasjan so utrinskoto sonce- svrten na istok, kako i site na{i hramovi se svrteni a toa e prodolèno i vo Mo{evata vera.

Koga hramot bil gotov vo nego bil smesten ‘Kov~egot na Zavetot’, ama i site doma{-ni Bogovi, poradi Kananejcite i Evreite- Ebris koi ne do{le od Misir. Toa im se pripi-{uvalo na ènite Solomovi, deka tie toa go sakale, no toa bilo od politi~ki razlozi; car-ot ne smeel svoite domorodci, starosedelci da gi uvredi i gi slavele Bogovite kako i pred, kako i za vreme na David.

56

Prva molitva vo hramot so podignati race ja izrekol Solomon rekuvaj}i: ‘Gospode, koj gode bi se molel vo ovoj hram, koja bilo vera-usli{i go !

Vo knigata ‘Mudrost Solomonova’ se sobrani site poslovici, mudri pouki, verojat-no od hramot na Bogot Sava. Taa kniga se pi{i משלי M’sli, zna~i toe edno isto:Misli mudri, il s m sobrani niz mnogu vekovi od po~esti prema carot, koj diven hram podignal, nare~en: Mudro-st Solomonova. ‘Pesmi nad pesmite’- Visoki pesmi, koi mu se pripi{uvaat na Solomon se pi{at: שיר ח שיריס. Nie glasovite moème da gi ~itame Sir-h-(visoka)-siris a moè toa hhhh da si ris h ri s a a k se ~ita kako kkkk i toga{ bi bilo sirka-sirisa, kako svirka siriska. Koga taa pesma se ~ita, moè da se veruva, deka toa bil po~etok na pozori{nata pr-etstava uz svirka i pesma. Kako {to Sulamka ne`no govori: Meti me kako pe~at (koj stare-{inite go nosele za gajtanot okolu vratot na gradite) meti me na pe~at na srce svoe, kako prsten na raka tvoja t.e. na mi{ica, okolu se nosi isto taka prsten. Zaqubqeni odgovori na carot, grupa na lu|e, koi ja presretnuvaat mladata devojka i ja pra{uvaat: Kade odi po no} ? Se toa izgleda kako ubavo pozori{no par~e, vo kogo e izne-sena qubovta na mo}niot car, prema svojata najmila èna. A pisatelite nea da bi ja oveko-ve~ila ubavinata, opi{ale dosta delovi na nejzinoto telo umetni~ki. Nejzinoto ime e kako i carevo, samo poslednoto hhhh, koe se ~ita i kako oooo ovde se ~ita kako kkkk-Sulamka a moè i So-loma i S’lmka, lomka, ‘zalag’ (leb). Grbot Solomonov ili Solomonovo slovo מגן אבומ M’gon ab-ot, odbran tatko ? se so- t o b a ngm staveni dva troagolnici. Vo crkvata okolu glava ‘Bog-otec’ e naslikan troagolnik, {to pr-etstavuva kako i samiot troagolnik so oko vo sredina, prestavuva svevidenie, mudro okolu okoto Bo`jo. Toa isto zna~i i dva sostaveni troagolnici, kako svevidenie na dvete o~i Bo-`ji ili dvete o~i na mudriot Solomon, koj vo dràvata se videl i znael.(Gr~ki ‘diplo-mati’ dvostruki o~i). Kaùvaat, deka toj vo sonot od Bogot baral, da mu dade mudrosti, pametno da upravu-va so narodot. Bogot mu odgovoril, deka se }e mu dade i {to ne i{te. Bil najubav, najmudar, najsilen i najbogat me|u okolnite vladeteli. Po sebe vaqan i pameten, opkruèn so najpa-metnite i kananski i izrailski sovetnici, koi bile i nemu i na narodot prijateli, bil ~uen i so svojata pravedna uprava i so svojot mudar zbor. Za vreme na Solomon se sti{ale krvavi verski borbi, koi ogor~eno se vodele po svojata Palestina. Knigata na Sudija i Careva este niz ubistva, ru{ewe i meteì koi koga vo pogolema, koga vo pomala mera trael a se prenesuval na sosednite dràvi. A verskata ‘misija’, verskite ‘propagandi’ i vo site podocne`ni vremiwa, bile povod na mnogu krvavi vojni i nemiri me|u narodite. Posle Solomona se podelile Izrailcite na dve carstva: Desete plemiwa gi slavele Bogovite a dve go priznavale Mo{eviot zakon i bea sekoga{ vo borba i so okolnite dràvi, ~ii vladeteli ne moèle da ja gledaat napredna, slavna Solomonovata carevina i rabotele na toa, da ja potresat i oslabat, {to i bilo posle Solomon. I vo tie borbi, razedinosti, Mo{in zakon bi se izgubil, da eden od prvosve{tenicite vo nevolja na narodot ne go iznel i go zakolnal narodot, da se pridrùva.123 Vo doba roduvawe na Isus-Je-ho-suh, Je-suh, vikan Ris-to (moè da bide, {to bil pr-venec, dobil u{te edno ime. Kaj nas vo mnogu kraevi posle krsteweto se promeni imeto za podolgo da ìveat). Zna~i vo doba na roduvawe na Isus-Hristo be{e Mo{iniot zakon zafa-til koreni.Ama za boànsko-idealna, vozvi{ena du{a na Hristo be{e toj zakon i premnogu zemski i premnogu sirov.(Kreuz=kri`=krst=hrst,krstosan=hristosan,razpapnat na krst,RI) So u~eweto na Mo{a: ‘Da se spalat lu|eto i ìvotnite so se ìvo vo gradot’, ako tie lu|e imaat drugi Bogovi. So u~eweto na Mo{a, samo na bratot Evrein da mu bide dobar, ne moèlo negovoto boànsko dobro srce da se sloì i toj sakal mnogu drugo, poidealno,

123 ZNAÎ, EVREJSTVOTO BILO EDNOBO@ESTVO, SMRTONOSNO ZA POVE]EBO@CITE.

57

mo`da ne{to potrpelivo od starata vera, da vnesi vo toj zakon i da go popravi. (Zborovi ne-govi: Jas ne sum do{ol, da poru{am zakon, tuku da go utvrdam-popravam).124 (Isus=Isis,R.I.). Be{e Galileec. Ve}e toa samo ime nam ni kaùva mnogu. Kako prvenec (i rodi sina svojega prvenca) pred svoite bra}a Juda i Jakova ‘bra}a Gospodni’, kako pi{i vo kalendarot, roden vo Vit-lejem t.e. Vrata-Lehomova. Velat, deka toa mesto porano vikalo E-vrat, zna~i navistina Vrata. Crkvata go narekuva i E-man-u-Il t.e. Je-~ovek-u-Bog t.e. Ilija. Man, mano se vikal ~ovek (me-targu-man ~ovek koj preva|a). Dali vo po~etokot se kaùvalo ma`-~ovek (mu`), kako sega vo Makedonija ? Svezata i pred zborot, koja po~nuvala so iiii se izgovoruvala kako oooo ili uuuu. Je-~ovek-i-Ilija, E-man-u.Il’(skrateno). (Man=Mon=Min, denes min=mina=lu|e,R.I.) Do trieset godini go izu~uval zakonot i se spremal za u~itel, propovednik, {to i postanal, da bide Ra-bi ili poto~no kako {to vo gr~kite i na{ite knigi stoi: Ra-vi. Zar toa ne zna~i: Stani{te videla, nauka ?125 Na{iot istori~ar Rai} re~e: Be{e edno pleme srpsko, koe ‘vedalo’ t.e. videlo, u~e-no bilo t.e. znaelo da ~ita i pi{i. Skrateno: Ra-vi(dela) (Srpsko samo od 19 vek n.e., R.I.) I podocna, vo dobata na hristijanstvoto, za site lu|e prosvetiteli, u~iteli i do-brotvori narodi se upotrebuvale taka kitkovni imiwa, polno priznanija i poeti~nosti. Taka tie se narekuvale: ‘Pravilo na verata’, ‘Obrza na kratosta’, ‘Uzdràwa na u~itelot’, ‘Vselenija svjetilnik’ i dr.

Hristos se krstil vo rekata, Jor-dan na den 6. januari (kolo-èka) na Bogojavuvawe. Toj den e vikan vo na{iot narod negde vodici, no toa e poretko, najpove}e Bogoja-

vuvawe, este ponovo eden od starite predhristijanski na{i praznici, koi nie ba{ za toa gr-i`livo gi ~uvame.

Toj den se gleda i denes a go primetile na{ite pratatkovci-prvosve{tenici vo pr-adavno doba, deka toj den vodata e destilirana (ne moè da se rasipi) vo rekite, izvorite, bunarite. Na toj den sve{tenicite na polno} gi iznesuvale Bogovite- idolite, a doma}ini-te doma{nite Bogovi, da gi isperat vo voda. I taka toga{ navistina Bogovite se javuvale nad rekite. (Denot drug po~nuval od 6 ~asot nave~er. E pointeresno da se prisustvuva vo Ba-nat na ve~er vo o~i na Bogojavuvaweto: Krstoven-den, koga sve{tenicite dolgo ja ~itaat mo-litvata i to~no navreme, na po~etokot na no}ta go vturnuvaat krstot i ‘ja osvetuvaat voda-ta’ zna~i taa voda po~nuva da e sveta od 6 ~asot ve~erta).

Deka taka moralo da bide, slu~ajno doznav vo Makedonija vo Resn (Resen), kaj onie (selani), koi u{te verno gi dràt starite obi~ai, kade na polno} od ku}ata se iznesuva, ikonata i ja operat na reka, bunar, izvor.

Od toa se dava da se zaklu~i, deka vo staro doba se perelo vo o~i na Bogojavuvawe na polno}- Bogovite, idolite vo rekata, izvorot. Ottuka ostanalo vo narodot veruvaweto, deka vo polno} toga{ se otvoruva neboto, Bogot se javi i {to ~ovekot zasaka to~no vo polno}, }e dobie od Bogovite.

Vo Resen ‘badnik’, glamjata, bidej}i gorela cela Badna no} i se do~ekala zorata- se ugasni i skloni a vo o~i na Bogojavuvaweto se metne na ogan-badnik (budnik) da se bdi i taa no} (ûla od trgovecot g. Qap~eva bratot na bugarskiot minister). (Badna=vodna, R.I.)

Verojatno, utredenta vo zorata ili pred podne i narodot sleguva vo rekata. Denes toa u{te vo nekoi krai{ta perat rubinite vo o~i na toj den i na Bogojavuvawe se provle~at niz vodata (rekata). Toa vo Banat i Isto~na Srbija dosta e odràno. (Mo`da celiot narod na toj narod preminuva niz vodata). (Vodica, vadic=vadit, vadina, vadni=badni, R.I.)

Toa na{e Bogojavuvawe bilo vo Kanan-Palestina (Bale-stan) i drugite krai{ta, Hristos mislej}i mo`da na boànski svoj poziv slegol toj den vo rekata- se krstil.

Site onie koi se borat za odrùvawe na toj star kalendar, u{te od kaldejskata zemja -a koi nekoga{ na site im bil zaedni~ki, znaat zo{to toa go pravat, gledadaj}i ja taa slu`ba i toa proslavuvawe da go vidat i svoeto nekoga{no praznuvawe. Prema toa Bogojavuvaweto ne moè da se prenese na drug den, oti samo toj den vodata vo prirodata e destilirana.

124 Isus Hristos i apostolite,apostol=a po stol,imale normalni o~i.Tie bile od makedonska kolonija 125 Isus oti{ol vo makedonskata Aleksandrija, kade imalo makedonska kolonija, kade go izu~uval sto-icizmot.Vo nego nemalo robovi, bez koi ne moèle Evreite, koi od pove}ebo`nite se opla~kal/ubile.

58

Tajnata ve~era Hristova, se potvrduva so ‘podignuvawe’, kr{ewe na lebot so vinoto, kako pri slaveweto na Doma{nite Bogovi.

Deka na{iot jazik i toga{ bil vo taa zemja i ako mo`da ve}e ne{to pove}e izmenet, izme{an, svedo~i i ovoj zbor: Iz-Kariotski. Juda bil od Kariot- kako i Iz-Rail. Predlogot iziziziz ovde se upotrebuval.

No u{te podobro nam ni svedo~i samo zborovite Hristovi na krstot izgovoreni: Ili, Ili, lima zavahtani ? Moè moj, Boè moj zo{to si me ostavil ? To~no e vaka Ilija, Ilija li mja zabvahta ? Ilija, Ilija, zaboravi li me ?

Da se setime na knigata na istori~arot Rai}, koga veli, deka nie sme Srbi ‘zabveni-zaboraveni. Od toj zbor sekoga{ se upotrebuvalo, i ovde glagolskoto pre|a{no vreme. A imeto Ilija i ovde, kako i na drugite mesta, se upotrebuva skrateno: Ili, Ili, li mja zabvahta ? ! (So Il, Soil=SÄl + n = SÄln + t=c ce, SÄlnce bez l SÄnce=Sonce, R.I.)

A koga boànskiot zbor i nauka na Isus Je-suh- Hristo, koj e od na{iot narod, koj so nas zaedno go svetkuval perviot, Pervun Bog Ilija, koga negovata nauka- no ne izvrtopere-na- bi go obfatila cel svet, bi bil raj na zemjata.

Ama koga god bi go pogledala vo hramot na vrvot na ikonostasot negoviot razapnat lik- osamen, divej}i se i klanaj}i se vo du{ata na ‘sinot Bo`ji’ bi rekla: Ti si taka visoko i zatoa si taka usamen, do taa visina te{ko ~ove{tvoto }e se podigni.

I sega vo duhot gi gledam tie dva golemi maà na na{iot narod. Na kogo pove}e da se divam i poklonam ? Go gledam Mo{a kako ostava se, kako se dovija denot, no}ta. Vo negovite o~i gori plamen na pregolema qubov za svoite dragi Ebris, Iz-Raila. Negovite noze se umorni, teloto se svitkuva, vetrovite go opalile negovoto ~elo. Me~ negov ~ist se ispred negovite deca a strogo gi pogoduva i samo negovite deca, negovoto pleme, negovite najgolema qubov. Na taa qubov i sluì i on i Bog, negovi Ibris da ne bidat robovi, siromasi, bedni, neuki i neve{ti.

Me~ot negov se zaboduva vo zemjata a zakonite negovi opori velat tuka i vaka. A sega vo duhot gledam blaga, polna qubov, ozbilen lik na Isus Hristos. Negovata

ubava kosa spu{tena vo kadrici na ramenata, kako na deteto, na koi ramewa bi sakal da po-nesat grev site lu|e. O~ite negovi blagi i krotki govori za golemata dobrota me|u lu|eto. Negovoto ~elo den, no} misli za taa pregolema bratska qubov, koja treba qu|eto edni prema drugi da se ose}aat. I toj ostava se, da toj na negovata najgolema qubov-na bednoto ~ove{tvo, koe samo po sebe go zagor~il ovoj kratok ìvot- nego da mu vlie qubov edna prema druga.

I pred negoviot lik mislam pogruèno vo du{ata za negovata nauka: Golemeta Bogo-~ove~ka, da ne si kaàl pred tvojata maèni~ka smrt, vo tvojot kratok ìvot, ni{to pove}e, samo onie ‘devet blaèstva’ dosta e za seto ~ove{tvo.

So ovaa mojata rasprava bi bila vo glavno zavr{ena, no u{te }e spomenam nekoi zbo-rovi, koi porano ne gi iznesov a koi isto taka se na{i. Taka: mi{-pat, mog-dol, {apti-Ke-nan, usne (koe {epotat) kananski t.e. jazik kananski, {apti -j’enim, usne zaspalog, usnulog. M-{a lot-{oa, lis, {ala-so-lisom (basna), zoroa svetlost, zohar, zar, svetlost, izb, izba-Zelt. Vratara se negde vikala evit, negde e-vrat, a negde {ar, {aris, kako {arke(gradska vr-ata). Reka Prat126 ili Perat. Zakonita èna se vikala na{i-s, kako s-na{a i atis; kade iiii se izgubilo a na krajot drug~ie se pi{i. Mesto [opot. Mesto Vitezda, mo`da Videzda za vide-we,le~ewe rani. Baba-batra,baba-kama,go tolkuvaat kako tatkovo nareduvawe (babovo ?). Te-mniot zbor עבד obed,go tolkuvaat kako molitva,no za ra~ka, obed, sekoga{ se ~ita molitva. d b o Zborot To-ra zna~i: toa e stanica, po-lazna to~ka-zakon. Kako {to slogot (zborot) rararara zna-~e{e stani{te isto taka zna~i slog ro izdlabnuvawe. Ostanalo u{te vo zborot ropa. Koga e malo vdlabnuvawe koga decata se igraat igra: ‘klikeri’ (Evropa ?) U{te toj zbor, slog, se slu{a vo ro-av, ro{, ro{av-hrapav. Ne{to u{te da se dopolni: Vo 2 tih na Biblijata stoi: I (p)harag hi to tov al vani thaum i duh (dddd i rrrr sli~no) Ilijam, sega doa|a nerazbir-iviot zbor, no moè da se ~ita kako od (i)- duvot h-mim (iznad voda). Treba da bide: I zemja sva (tov) be{e pusta, tamna i duh Ilijni duva{e iznad voda.

126 Eufrat=e u frat: u=v, frat=prat, ovde Prat; Tigar=tigar=ti gar=àr, ognen, ognen=àrov skoka~.

59

Ponatamo{nata re~enica za sozdavawe na svetot 3. stih: I jomor Ilijam jej air ! i jej air. I re~e Ilija, da bide svetlost i bi svetlost, zrak. Mene mi se ~ini, deka vo Makedonija postoi izraz air za svetlost, zrak, no sega ne moàm da tvrdam pouzdano. Zborot neka bide i bi ednakvi se. I ne e, vaqda, ni moèlo vo ona vreme da bidat razni oblici ili bar pismeno ne bile so malku slova ? (Bair=b air, R.I.) Ponatamu stoi 10 stih: za sozdavawe na svetot: I kri (oj kri ?) Ilijam l-vsu v-suhu: arh, i la mk-ou h-mim kri: jemim (more) t.e. i ja nazva Ilija svu suvotu: zemja i za mokrotu (skrateno mk-ou), seto golema voda, re~e more. Vo ovaa re~enica zemja e napi{ana skrateno (arg pharag). Vo mnogu pak re~enici podocna se pi-{i zemjata arza ({to izgleda, deka zna~i dole a ne zemja). Ponatamu u{te vo re~enicata: I re~e Bog, da zemjata se trsi (potrudi) da ra{e (ra-stiwe), usev rodi i ono {to zri. (zrno). Tuka pi{i agagagag drvo a na drugo mesto pi{i בל עץ

g a l v v-lag, lug vkupno drva. Zna~i, deka ag e polovina zbor lag, lugi. Da bi u{te podobro potvrdila, deka slovata razno se ~itaat, t.e. isto slovo na razni na~ini i posle voveduvaweto na to~kite i akcentite, sluì i ovoj samo eden primer: ‘Vo II

kniga za Carevite: <I trgna carot vo dom Gospodov...Toa dom se pi{i פית . A vo istata re- t i b ~enica na krajot stoi...na{le vo domot Gospodni. Toa vo dom se pi{i v-bit פבית.[to e vo prviot zbor bbbb toa e vo drugiot vvvv, a b, se pi{i t i b v so slovo, koe se ~ita i kako kkkk (Kanan) i kako aaaa i kako hhhh. Ili na drugo mesto dve bbbb, od koi pr-vo se ~ita kako vvvv a drugo bbbb. Ovaa re~enica: I bi ve~er i bi utro, den prvi. Vo tekstot vaka pi{i: I jej edev (koga toa vvvv bi bila samo potesno, toga{ bi bilo iiii i bi se ~italo e-den) i jej vkr, vekerj’om a. Toa j’om prvobitno vaqda zna~elo spoeno utro i ve~er kako je-om (otano), germansko um.

Vo ovaa re~enica isto taka moè da se najdat na{i zborovi: I do{le dva angeli so ve~era, koga Lot se|a{e (i|a{e ?) na vratite na Sodom i gi vide (ih) Lot, se pokloni so li-ce do zemja (do dolu). Vo tekstot vaka: Ujehav (u{av) { (dva) h (nebeski) m-lakim. t.e. ulaka Sodom v-edev(n) a Lo{. i{.av k {ar Sodom (na vratite na gradot Sodom) i zra Lo{ i s’sav(i) a-vim (vid, lice) ar-za(k), dole ~ak.

Nebeski vlez zna~i angel. Slovoto mmmm ovde navistina se ~ita kako uuuu. a e-dev, e-den i ovde e ve~er i ako bi bilo obratno, po malku pred navedenata re~enica ‘I bi e-den (v) i bi veker, jom a’. No denot po~nuval od 6 ~asot na ve~er i vaqda poradi toa taka se reklo. [ar se vikala golema vrata okovana so {arki-porta (rasporen otvor).

Lot ‘nebeska ulaka’ u~tivo go povikal vo svojot dom rekav: anana arni, da svrati vo negovata ku}a so k’rab i raci (kraci, noze) i ragol, mo`da rakol (race) da gi izmija i da bi no}ile (skrateno ila). Koga tie ne sakale, nego sakala negde na krajot, na kraj na patot, da no}evaat, Lot gi predupredi, na mor t.e. da ima lo{i lu|e, koi }e gi umorat. Tie vlegle i lam (lam-kati, zalogajiti) i meso-t(o) i mazot opek. Jadele meso i mazot im ispekle. Tuka ima dosta na{i zborovi.

Ona: anani arni (han-gospodar ?), gospodari dobri, na drugo mesto ne se kaùva taka. N.pr. koga A-vram kupuval pe{tera za grob na Sara stoi: {-mani, (ho{-man, vozvi{en ~o-vek, nor-man mo`da severen ~ovek. Na nekoe mesto vaqda se govorelo sever a na drugo nor, gor). Zna~i, deka e (ho){-man-hospodin, gospodar. Nekoga{ slovoto iiii da ne zna~elo `-ma` ?

Isto taka na nekoi mesta zborot: car, se pi{i h-moloh a na mnogu kako i imeto kral, samo moloh (ili lav ?). Potoa zborot אשר... moè razno da se ~ita, oti toa posledno slovo rrrr mo`da e i slovo dddd bidej}i se sli~ni bi se ~italo n.pr. u`di, i-zde (zdje, ovde) ili izide a i so slovoto rrrr na mnogu razni na~ini.

Slovoto ה -koe sega se pi{i na krajot na zborot Mo{a i go ~itaat Mo-{a se razli- e kuva od slovoto hhhh samo vo tolku, {to ne e sosem, od leva strana na vrvot sostaveno. No toa slovo se ~ita i kako aaaa i kako oooo. Prema se izgleda, deka toa slovo e isto slovo hhhh, koe se ~ita i kako pet samoglasa i soglasnici: hhhh, kkkk, gggg.

60

Od knigata ‘Za carevite’ ovaa re~enica: Sina Tikva, koja ìvee vo Jerusalim. בן תקוח ו חיא י שבת פ ירושלמ mlsurj v t v ` i a j k i e v k t n b i a e i i o i i Najinteresno vo ovaa ~ista na{a re~enica e toa, {to predlogot uuuu se pi{i so vvvv, vo Erusalim (isto taka n.pr. ‘u Be~u’ se pi{i kaj niv ‘vo Vieni’. Toa slovo moe zna~i, da se ~i-ta na mnogu mesta kako vvvv i nemu sli~no, koe sega se ~itaat i kako ffff, a vo prvata re~enica na Sv. Pismo (prvo slovo) se ~ita kako bbbb i so drugi zborovi. A moè i kako glas i da se ~ita. Vo zborot Milka se ~ita kako kkkk i t.n. Pri ~itaweto na prevodite, na mnogu mesta vo tekstot ne moàt da se pronajdat od-govoruva~ki zborovi i obratno, a na mnogu mesta vo tekstot ne se pi{i Ilijam, tuku Ilij-a. Imeto na Bogot Sava slabo se upotrebuvalo: ‘Ne go zemam imeto Bo`jo zaludno’. ‘Stra{en e Gospod i ~udni dela negovi’. Gradot ili hramot na Bogot Sava se vikal Salim ili Salem. (Da toa ne bea vo eden zbor spoeni: Sava, Ilijam ?). I prema toa salim (te-halim) ‘psalmi’ navistina se pesmi od toj hram preneseni posle vo Je-vus, Je-vis, Davidov grad, nare~en so isto ime: Je-ru-Salim, vo veleubaviot hram Solomonov, kade u{te so novi, pofalni pesmi na Bogot, se dopolnuvani i pro{iruvani.

U{te mora da se re~e, deka mnogu prevodi na Sv. Pismo ne se dobri. Taka vo ruskata Biblija }e se najde n.pr. zborot Oldo הלרה prevedeno kako Oldamo a taka i drugi imiwa. o d l o Zborot Go-sen e preveden kako Ge-sem i ako toj zbor go ima na krajot slovoto nnnn. Vet-Il, a vo tekstot Vit-Il. Toa se samo mali primeri. Od dobriot prevod, kade od druga strana e evrejskiot tekst a uz komentarite na u~e-nite evrejski pisateli, koi gi navedov na po~etokot (na germanski jazik), moè se ova da se proveri.

Dene{nite pe~ateni evrejski slova, na mnogu mesta se mo{ne kitnasti, kako i na{i-te staroslovenski, bosan~ica i glagolica {to ~esto se i{areni, da od {arata vistinskoto slovo te{ko razbira.

Edino isto slovo se upotrebuva za pove}e glasovi, oti bil eden jazik na site poznat, i toga{ u~enite lu|e, koi zapravo znaele da ~itaat, toa go razbirale, bidej}i gi znaele zbo-rovite. Isto taka gi razbirale i skratenite zborovi {to zna~at n.pr. Il’-Ilija, B, B, Bal-Bal, Vavilon. Slovoto hhhh, kako se odnesuva na Bogot, zna~i: Vi{ni, sega go ~itaat kako: Adonaj, Adoni, Edini. Ako se odnesuvalo na golem ma`, vladetel, toga{ e: vozvi{en. Negde toa slovo zna~elo: gorno, iznad, visoko i t.n.

Sudej}i po toa {to starite slova se vikale: "Batab Ibris" a sega{ni "Batab Ezris" i {to se reàle pe~ati so znaci, mo`da so slova ili ime, koe go umakale vaqda, vo boja i ze-male otisok, koga se pravele poraki, moè da se zamisli, deka i knigite (listinite) taka gi pravele- pe~atele, i ba{ poradi toa moralo zborovite da se skratuvaat. Ako navistina kni-gi pe~atele, toa gi izrezuvale vo drvoto so zborovi. No toa e pretpostavka. A deka prepi{u-vale, pi{ele, gotovo crtale slova Ä~ertami i rezamiÄ toa go znaeme i ovoj drug zbor rezi ja podupira onaa pretpostavka. (Slovo rezano vo buka, sledi bukava, bukva, R.I.)

Dijalektot na na{iot jazik so pomalku oblici, ne samo da se najduva po celiot Ba-lkan, okolu Belgrad, Banat, tuku se pro{iruva daleku na sever i drugata strana a uz nego na-poredo na onoj so bogati izrazi i pravilni oblici.

Jas sekade upotrebuvam ‘makedonski dijalekt’ oti u{te tamu se zadràni na{ite naj-stari izrazi vo jazikot a i mnogu stari obi~ai. Ama tie stari izrazi se slu{ale se do u{te pred pedeset godini i vo severnite delovi na Srbija a bez sumwa i po ostanatite krai{ta. N.pr. koga za pokladite se obesi olu{teno jajce, za konec, koj e utvrden za greda na tavani-cata ili na prut, pri ni{aweto na konecot, koj prviot vo ustata go dofati jajceto, go zagri-ze, se kaùva: lamka. Isto taka be{e i kaj nas bea nazivite za cepka na drvo (su{eni na gre-dite, malku na ~ad), ~iraluci, vikani sega zadràno samo vo Makedonija (koja narodot na{ po~esto ja narekuva: Macedonija, danija). Po Srem i ostanatite poseverni krai{ta slu{na-me ~esto od na{ite majki zborot: ‘Taka si ne-arna’. Zborot izbugariti, prometnuti, se slu-{a i po drugi krai{ta osven Makedonija (naro~ito vo Gr~ka Makedonija se slu{a toj zbor: se izbugarilo cve}eto, se izbugarila p~enkata). Taka se slu{a vo Crna Gora ‘bugariti’ t.e.

61

svrti ja pesmata na àlost, bugar-kabanica, svrtena kabanica natra{ke (so koàta postave-na), bugar Morava,127 koja se vrti, go menuva svojot tek i t.n. Nazivot Ma~va zna~i Mo~va(r) i t.n. Vo Pocerini i Ma~va se zadràl nazivot za zmija: lazarica (plaza) i ist e obi~aj, da tie vo o~i na \ur|evi se pla{at po ku}ite so lupawe vo èlezarija uz govor stihovi, kako vo Makedonija, samo so nekoja razlika. (Bugari=svrti, ja zemjata, koja se ugari=bugari, R.I.)

Vo na{ite stari knigi }e najdete i dosta stari izrazi, koi sega kaj nas poretko se upotrebuvaat a vo posledno vreme se gubat i na{ite nazivi, ubavi izrazi na srpskiot jazik i se zamenuvaat so drugi, bez ikakva potreba. A na{ite {kolovani lu|e ne go zemaat vo odbr-ana svojot jazik, tuku u{te im odat na raka na drugi, da go izrasipat, te toj navistina }e se ‘izbugari’,128 prometni i nestani. Nie ne sme taka vospitani, da se svoe branime i ~uvame. Duri i site dene{ni Sloveni nemaat razvieno ~ustvo makar na duhovnite zaednici me|u sebe. Se gleda ottuka, {to ostavile, mnogu od niv, starata vera vo koja nivni Apostoli Sv. Kiril i Metodija go utvrdile hristijanstvoto i zaedni~kata azbuka (koja i na{ite bra}a Vlasi imale, kako i me{ovit jazik so na{iot), koja bi trebalo site Sloveni ponovo da ja prigrlat. Vo delovi na na{iot srpski narod, vo tekot na vekovi, bile razni azbuki. Kalu|er Hrabri spomenuva nekoi pisma i znaci, so koi Srbite (evropski ?) vo davnina, pred Hristo se sluèle. Toj, izme|u ostanatoto veli: ‘Srbi, Slavjani,129 ~rtami i rjezami ~rtjehu i gata-hu (~itale) pogani su{~e (kako idolopoklonenici)’. A eden nau~nik od XVI. vek beleì, de-ka Srbite vo Bojemija imale svoi pisari i deka knegiwata Qubu{a 720. god. na nivnite (sr-pski) pismeni zabeleìla nekoi prorekuvawa. Vo Qubu{inoviot sud se najduvaat zborovi: ‘Deskipravdodatne’ (tabulae legum), ispisani znakovi na daska. Vo na{iot narod od najstari vremiwa jako e ~uvana i ravda i pravo a do najnovo vreme se ~uvale neobi~ni i op{ti, za-edni~ki dobra. (Prvi od tn.staroslovenski se otkaàle Rusite, a Srbite, bez kukawe, R.I.)

Sv. Kiril i Metodij u{te edna{ gi sobrale vo duhovna zaednica slovenskite plemi-wa, davaj}i im edna hristijanska vera i dobra azbuka. I na{iot jazik (na nau~nici so bogati izrazi i pravilni oblici, prema dijalektot, jazikot ‘aramejski, jazikot na selanite, ora~i-te,rabotnicite,-jazik na narodot),130so taa kirilsko-glagolska,toj na{ jazik bil na Sv. Pis-mo,Texte du sacre,oti na na{e takvo Evangelie se zakolnuvale francuskite kralevi vo Rems131

Dodeka sum ìveela vo Makedonija mi upadnalo v o~i mnogu ubavi- duri i postari- ènski (Kako vo Srem {to ima mo{ne ubavi selanki). Vistinski se, nemaat golemi gradi, vitki, {to doa|a od raznovrsnata rabota vo ku}ata i poleto, toa sekoj del na teloto, sekoj muskul, harmonski sloèn. Imale obi~aj, ustata malku da ja soberat- poozbilen lik a musku-lite, koi gi obeleùvaat nozdrvite malku gi stegnat, te nosot im e so poubav oblik a o~ite dojdat pogolemi, ~elo glatko. Ve{ta~ko nekoe belilo imale, da niz nego probie rumenot na liceto a bori ne pravat. Vo crkvite vo polatemnica pri svetlosta na sve}ici, ~esto sum gi posmatrala ènite naro~ioto povrzani. (sekoga{ so crna marama, kako vo Srem, Banat, Ba-~ka, ~im ènata e malku postara).132 Maramata e sosem prilepena povisoko na obrvite uz ~e-loto i zaka~ena za u{i i preku u{ite drugiot del na maramata pu{tena pravo. Pozadi kraj maramata ‘pe{’ vovle~ena vo bundata. Neprestalno mislev gledaj}i gi: kade sum gi videla tie likovi ? I najedared rekov: Egip}anki ! Isti tie, kako od kamewa isklesani, likovi, a iskrena pobo`nost (ne od fanatika od ma~ewe na svoeto telo) na tie likovi im davala na-

127 Arban ozna~uval zemjodelec,a Bulgar bez l Bugar bil selanec: bugar=b ugar, b=v, do ugarit=Ugarit. Sledi ridovite da se ugarat,kaj Fasmer ridovite se vikale Bulgar.Pak,Srbin=srb in,srb=srp=ètvar. 128 Gustav Vajgand za tn.staroslovenski veli starobugarski jazik. Toj bil starovulgaren, staronaroden, kako {to bil vulgarenlatinski,bulgarenlatinski,narodenlatinski:volgar=volg ar,volg=Volk=polk-a. 129 Nikoga{ ne se govori za Sloveni, Slavjani, tuku samo Sklavini. Stari Sklavini bile Germancite. 130 Aramejski nikoga{ ne bil naroden, tuku slu`ben, {to vaèlo i za drugite dvorasni jazici, a vakov bil starogeiptskiot. Od aramejski proizlegol novopersiski, a od staroegipetski koine. Od koine sle-del latinski, gotski i kone~no nivnata me{avina Luteroviot tn.germanski jazik. Kako {to vo Ptolo-mejovo vreme od staroegipetski proizlegol koptskiot, bez crne~ki=semitski zborovi, istoto go napr-avil i Kiril Solunski od koine tn.staroslovenski. Toa {to avtorkata veli aramejskiot bil za sela-nite..., toj bil beden.Samo Ptolomejci,koi bile Brigi i Makedonci, koine go sozdale da e dativen itn. 131 Frankite preveduvale od latinski na sklavinski, Oton so Samoil i eden negov brat razgovarale na sklavinski, a na vakov sklavinski=oblasen jazik tvorele Solunskite Bra}a. Zna~i, samo tn.slovenski. 132 Po Karpo{ovoto vostanie...od Makedonija preselbite bile na navedenite prostori: isti obi~ai...

62

ro~ita ubavina. @ivot pak na onoj umren, kade neizmeni~no se menuval mrsok i post (za vre-me na proleten, uskrsniot post, koga ribata frla ikri, robata ne se jadela, nito lovela), takov ìvot im go odrùval zdravjeto, trezvenosta i dolg vek. A se toa do pred edno stole-tie vo na{ite plemiwa se odràlo.

A vo selata kaj crkvata Sv. Spas, nedaleku od Ohrid sum gledala selanka mlada so prefrlena povrzuva~a na glavata- boja ‘trula vi{na’, ist na~in na povrzuvawe kako na sli-kata ‘Majka Bo`ja’. Likovite ubavi, malku dolguglasti obrazi, o~i bademasti, izrazi polni i ozbilnost i milost, polna mirnost. So gologlavo detence na levata raka za mene be{e, ne-koja od niv, samata slika na ‘Majka Bo`ja’.133(O~i bademlii vo...Palestina..., ne kaj nas,R.I.)

‘Anti~kite ubavini’ mora da se od tie krai{ta. Govorot im poslovica, {alata du-hovita, pred o~ite sekoga{ e vistinski i prakti~no.134

Kako {to spomenav, deka toj del na na{iot narod, koj ima divni oso-bini, koi gi ~uvalo svoite stari duhovni tekovini so iljadi godini, so svoj-ot ~esto te{ki ìvot upateno najpove}e da go gleda ona, {to }e mu bide od korist, ba{ poradi toa ako go fanatizira preo|a vo druga krajnost, kako i bra}ata Iz-raili.

Sega da gi spomeneme ostatocite na na{ite imiwa, so na{iot jazik vo najbliska okolina. Zar Olimp ne }e bide Ilimp, so svojot vo blizina grad Srbica ? Nekoga{niot gr-ad Ilion i se {to e so nego vo vrska. Varo{ot El-basan zna~i Bo`ji grad. Zar toa ne e isto Il -vasan ? (Srbica i Elbasan se samo od novata era, R.I.)

Vo hrvatskata kniga: ‘Prirodni zemjopis na Hrvatska’, kako Grcite nigde ne spome-nuvaat, kako se vikale starosedelcite, koi tie gi pokorile. (Ili ovie mirno gi pu{tile vo svojata zemja, pa tie gi prisilile i podjaremile). Ama mo{ne zamotano ipak se najduva, oti, pokraj bregot na sprudovite na ostrovata, ènite gi narekuvale sireni (lu|eto se naseluva-le i ìveele pokraj bregot na moreto, na ravnicite pokraj rekite, na ostrovite).

Mi upadna vo o~i vo Volos, koga se kapat ènite vo moreto vo sukwi (sukwite bile dolgi), kako okolu teloto taa sukwa se vitka, pa izgleda kako ribji trup a nozete ne se gle-daat. Kosata spadne i se leluva po vodata. Koga so laktovite se naslonat na nekoj ~vrtst pr-edmet (~un) a teloto im e vo vodata, izgledaat potpolno kako ‘sireni’- pola ribi.

Sirenite i lu|eto Siri, Sirvi, (kade bbbb ili vvvv se izostanuva), peele na sprudovite di-vni pesmi, kako {to i denes pee na{ narod (i kako {to vo tie tihi no}i, so polna mese~ina peele na{ite vojnici za vreme na vojnata vo Voden i drugde, divni pesmi, prisakuvaj}i, do-zivuvaj}i gi ~e`nuva~ko svoite mili, ispra}aj}i im pozdrav).

So svoite divni pesmi sirenite gi dozivale bogatite trgovci od brodovite, da im ostane mo`da hrana i druga riba, na nivnite siroma{ni ostrovi. A ostrovite tamo nosat i sega pove}e na{i imiwa.

îtaweto be{e evrejsko i sega e, kako tursko-arapski od desno na levo.135No izgleda, deka u{te i toga{, {to se sakalo mo`da da se skrie ili da mu se dade va`nost, deka se ~ita-lo od levo na desno. Mo`da onoj zbor kri, קרי a koj se pi{el na mnogu mesta na ivicite na i r k Biblijata kako {to vo prvata glava spomenav, mo`da toa ozna~uva{e koi zborovi trebale, da se ~itaat od levo na desno. N.pr. zborot את koja e napi{ana pokraj imeto Kain i A-bel, s e A-vel, komentatorite velat, deka zna~i ‘sestra’. Koga se pro~ita od levo na desno este ‘se’ t.e. skrateno sestra. Deka toa e to~no svedo~i u{te eden primer I. Kn. careva, kade na prorokot Ilija mu se nareduva, da mu pomogne na jelejem carot na Sirija. Pi{i על"ארס a, l- s r i - l a

133 Makedoncite imale svoja kolonija vo Palestina.Tokmu zatoa Hristovata majka bila kako od Ohrid. 134 ANTI^KI=ETNI^KI MAKEDONCI.AVTORKATA KAKO MNOGU DRUGI GO POTVRDILE 135 Evrejskiot bil tn.slovenska, a avtorkata govori za siriskiot aramejski jazik. Vulgaren=bulgaren= naroden aramejski govorat i tri siriska sela so 18.000 ìteli, koi ne gi razbiraat Evreite od dijas-porata. Turskiot, Osmanoviot, bil na Mehmed Karaman, koj vo 13 vek vo persiskit jazik vnesol turski =mongolski zborovi,koj opstoil do so 19...vek.Arapskiot jazik bil vulgaren aramejski, islamski jazik.

63

irs, i tek koga se odvoi aaaa, llll toga{ e drug zbor, pro~itano od levo na desno moè da se odgo-netni, deka S’ri- Siri, car na Sirija. Zborot Eber, Ebar, {to velat, deka e ime na ‘sinot [alahov’ toa e sumlivo, oti A-vram i Jakov so toa go ozna~uvale svojot rob. Koga toj zbor se ~ita od levo na desno este rab, rabi, {to moè da zna~i, rob, zarobenik i sluga. Ama sluga vo smisol na najamnik toa ne zna~elo, bidej}i i A-vram veli za toj roba, deka e stare{ina na imaweto. (Za ènsko skrateno ime kat, mo`da katura a na drugo drug~ij izraz, zna~e{e ro-binka, sluàvka.) Koga imeto rab bi zna~elo ‘sluga’, od isto ime bi se izvelo i ènsko ime, podocna naziv: ~eqad. I samite srodnici, koi go rabotat imaweto mo`da taka se vikale. A-rabi, da ne zna~i srodnici, bra}a ? Vo edna re~enica vo evrejskiot tekst Biblijata pi{i: ìto, koe so brahom (sabrahom, sega doa|a nekoi zborovi, koi bi zna~ele ili stupi ili `r-nali) site rabi i t.n. Toa rabi izgleda deka ozna~uvalo: site bra}a.136 Izu~uvawe na ova e mo{ne sporo i te{ka rabota koja zahteva rabota so godini. Po-kraj toa moraat da gi znaat site mnogubrojni na{i izrazi n.pr. Zerica, Zerka, tro{ka, troja, tro{ica, mrvica, Trsim, trsiti, teìti, potruditi. Lik, oblik (forma), slika, peva~ki hor (likuva) i t.n. i t.n. U~enite lu|e, koi dobro go poznavaat na{iot jazik a uz klu~ot, koj go iznesov vo ovoj spis, moàt da najdat u{te vo Biblijata dosta na{i zborovi, pa i re~enici i ako nas od pr-apo~etok na taa na{a pismenost i kultura ne delat mnogu iljadi godini. Pa na evrejskata presmetka sega sme vo {estata iljada godina a po slovenskata vo osmata iljada. Mo`da na toa moè da bide i pove}e, koj taa starina sega da ja proveri ? Vo na{ata srpska-pravoslavna vera ja nosime nie Srbite starata tradicija, pret-hristijanska na{a divna vera so dadatok na hristijanstvoto. Na~inot na bogosluèwe, vikano jektenie, se gleda, deka e od starata vera, koga sve-{tenikot, stoej}i pred slikata na Bogot ìv-idol (koj e na nebesata, neznajno kade, I-dol-e e so slika prestaven) mu govori na narodot za {to da se moli n.pr. za onie koi plovat po vo-dite, patuvaj}i, bolni i porobeni- Gospodi da se pomolime. Narodot vo vrska so toa se moli: Gospod pomiluj, -smiluj se. Ili koga go povikuva vo najsvetiot ~as, da se odade blagodarnost na Sava-ot. Koga nesravneta ubava taa himna na nevidlivoto Boàstvo: Svet, svet, svet Gospod Sava-ot, e ispolneto neboto i zemjata na slavata Tvoja ! Ili zar ne se gleda vo onaa molitva ~inot na prinesuvawe darovi u{te vo pradavno doba, koga sve{tenikot postava dar na Ol-tar, Il-dar i kaùva: Tvoe e, od tvoite darovi, tebe ti prenesuvame od site i za site. Narodot ponovo vo vrska so toa pee divni stihovi: Tebe ti peam, tebe blagoslovuvam, tebe blagodaram Gospodi i ti se molam ! U{te ne{to od starata vera. Sve{tenikot kaùva: da postanime dobro, da postani-me od strav, svetiot prinos vo mir da go prinesime. Toa pokaùva, deka nie sme od iskona, kako i denes stoej}i na Bogot da se molime a toa go pravat i Evreite, koga na golemo se mo-lat (n.pr. na dolg den). Kle~ewe i kaj nas i niv ima samo pri naro~iti molitvi i pregolemi nevolji. Gledame, deka Evreite se molat pod kapa. Toj e star obi~aj a tie ja ~uvaat starinata. Nekoga{ site ma{ki a tie i bile ~uvari na verata, nekoga{ se molele so pokriena glava, oti na istok poradi toplota a na sever poradi stud se vrzuvalo ~eloto, ~elma, ~alma, {to te{ko bilo da se vadi i ponovo da se vrzuva. Toa bil sostaven del na oblekata. Velikodo-stojnicite, vladetelite, sve{tenicite nosele brada (kako i denes na{eto sve{tenstvo, na primer Hristo i Apostol), ostanatite ma{ki ne. Eden lekar od Bejrut, so muhamedanska vera, vo vreme na Balkanskata vojna, raskaù-va{e, deka Evreite, nivniot ravin Ba{ija, napi{al Muhamed, kako nepismen trgovec verata i bogosluèweto i se od Mo{inata vera, so mali promeni gi prenel kaj niv. Kako kaj nas ve}e se naglo gubi: na{e ime, na{a vera so prastara bogolslu`ba, na-{ite fini raznoliki melodii, koi pove}e ne se peat i ne se svirat ni po ku}ite; ni po ka-fanite, ni po bawite, niti vo pozori{te. Na{eto srpsko pozori{no komadi e mo{ni re-tko, na{ite igri isto taka.

136 Brahom=brakom; Abraham=a braham; Abrakam=a brakam; Abrakom=a brakom so Sara: Slovo=Slava.

64

Stariot obi~aj, eden ~as nedelno da se posveti na Bogot vo hramot za zdravje i na-predok svoj i da se manififestira zaednicata so svoite bra}a- se izgubilo, osven vo Make-donija i ne{to vo Ba~ka i Banat.137 (Vo Makedonija kako i kaj Evreite se sprema seto jadewe vo o~i na praznikot a praznikot, nedela e den na molitva i odmor za lu|e i stokata) Na{iot divni srpski jazik go rasipuva so nemilica. Tu|i, na narodot nerazbirlivi, prevedeni ili skrateni izrazi, se vkorenuvaat. Drugite, pro-sveteni narodi, go ~istat svojot jazik od tu|in{tina. Dodeka drugite narodi bi trebale so nas da se divat, kako eden od najstarite narodi i prvi vo pro-sveta, od tolku godini a ona nas site drug~ie ne cenat i procenuvaat, ba{ po-radi toa, {to nie svoe go potcenuvame i edni i drugo {to ne sme na prvo me-sto, pa tek toga{ drugi.138

Pred pove}e godini, odma po vojnata na edna gospo|ica Ma|arica, èna na umren pr-ofesor i sestra na profesor od Rijeka, tolkuvavme ne{to od srpskiot jazik i vo taa prili-ka spomenav, kako na{iot jazik e star, zatoa ima takvi oblici. Taa na toa mi re~e, {to seka-kojako go slu{nala od maòt: ‘Deka na{iot jazik e mo{ne star, a vo nego se najduvaat kore-ni od site jazici.139

]e zavr{am so stihot 11.I.kn. na Sv. Pismo, kade stoi: ‘Trgnavme od istok i nameri-vme pole vo zemjata S’nar. I be{e na cela zemja eden jazik i ednakvi zborovi’.140 U~enite evrejski komentatori na toa go rekle slednoto: Den wärend man selbst vor noch kurzer Zeit die Sanskrit und semitische Sprachstäme als Hauptverschidenheit, hat doch die neue-ste Forschung alle Hindernisse hinweg-geräumt und auch diese auf ein gemeindschaftli-che Ursprüngliges zurückzuführen, wovon natürlich die spätere Erworbene aufzuschlie-ssen ist…[to zna~i: ‘Oti dodeka u{te pred kratko vreme Sanskritot i semitskite govorni plemiwa (granka) kako glavna se vozdignuvala, dotoga{ novite istraùvawa, site prepreki sklonuvaj}i gi i ovie jazici gi povlekle na eden zaedni~ki prastari, od kogo, naravno se isklu~uva podocne`niot razvitok na jazikot, podocne`nite tekovini.141

Zna~i i samite tie ozbilni evrejski nau~nici, so koi, kako na pravi nau~nici- sta-lo do nau~na vistina, da priznat; i ako sanskritski jazik i jazicite semitski se smetale do skoro, kako najstarii, ipak i tie poteknuvaat od eden prastar, zaedni~ki jazik, kogo treba da se pronajde, vra}aj}i se na negovite prvobitni izrazi, odvojuvaj}i go ona, {to toj pronaj-den jazik so dolg niz godini, podocna steknal i se razvil.142

137 U{te eden dokaz deka vo Ba~ka i Banat naselenieto bilo od Makedonija i toa so/po Karpo{. 138 Srpski jazik bil samo tn.staroslovenski, koj bil makedonski, a nego Vuk Karaxi} go germaniziral. 139 Tn.staroslovenski jazik bil govor od Solunsko, koj bil govor na anti~kite Makedonci: site jazici. 140 Belcite vo ledenoto doba bile povle~eni vo Levantot, S’nar=Senar, so ist jazik i so isti zborovi. 141 Belcite vo ledeno doba, so traewe od 1.000.000- 500.000 godini, opstojuvale ju`no od 35-paralela, ju-`no od ostrovot Krit. Toa bilo do postledeno doba, a do 4.000 g.p.n.e. se sozdalo Sredozemno More, po-tvrdeno so jagulata i tunot, so krvna grupa 0 i A vegeterijanska. Najstara naselba bil Erihon. Odej}i na Istok naselbite se se pomladi. Tie stignale vo Indija...Kina...Japonija, so doma{ni ìvotni, tra-dicii i obi~ai, simbol Sonce, pismenost, gradeì (piramidi...), muzi~ki instrumenti (gusla, zurla..., zurla vo Vietnam). Tie nemale vrska so Mongolite, koi bile so krvna grupa 0 za lovci i ribari. Sledi kaj niv da se sozdade krvna grupa V, koja e mesojadna bez dovolna stoma~na hlodorovodna kiselina. Tie so Indijcite i Crncite=Semitite imale zaedni~ko poteklo. Crncite imale eden bog, mitot za Adam i Eva, so ilova~a bile na Crnci. Belcite bile pove}ebo`ci. Nivni tradicii se vneseni vo Biblijata. 142 Od dvorasniot aramejski jazik na Belci (Pelazgi) i Crnci (Semiti) se sozdale vulgarni aramejski, takov bil arapskiot. Od staroegipetskiot proizlegol makedonski Ptolomejov Aleksandriski jazik koine. Od nego Liv Andronik (240 g.p.n.e.) go sozdal latinski, koj bil beden. Sledi vo 15 vek, koga se zavr{ilo so tn.Vizantisko Carstvo, prebegnatite vo Rim vo latinski vnesle u{te okolu 10.000 zboro-vi. Tokmu zatoa se govori za isti koinski (gr~ki) i latinski zborovi. Se sozdavaat vulgarni latinski. Takov bil na Frankite, koj bil slu`ben niz Evropa, a i Prusija. Takov bil {panskiot. Evreite pro-terani od [panija vo Makedonija (Solun, Bitola...) govorele {panski i portugalski, se dodeka Buga-rite ne im gi ispora~ala na Germancite. Germanskiot na Luter po~nuva da se koristi so Gete, bra}ata Grim...Imalo gr~ka dràva, no ne germanska. Gr~kiot jazik e vulgaren koine na Korais, upotreba 1868.

65

A temnite zborovi na Biblijata, prastari knigi, koi mnogu u~eni evrejski lu|e se trudele, da gi razberat , kako nerazre{ena zagonetka, veruvaj}i i sami, deka toa bil vistin-skiot jazik na koe Sv. Pismo e napi{ano- tie zborovi se na{i.

A imeto Ebris עבריס, Ibris, ~itaj}i go od levo na desto este vo naj{irok obem naj- s i r b es i r b es i r b es i r b e star i zaedni~ko ime na na{e i nivno.143 I nie se ponosno ja dignuvame zavesata144 na pradavnoto minato i gledame vo duhot veli~estvena slika na svojot prosveten narod i so pravo kaùvame: deka srpskiot jazik145 e:

Najstar jazik na Biblijata, i deka srpski narod e: Eden od najstarite kulturni narodi”.146

RASA=NAROD=JAZIK

Na 03.10.2009 be{e objaven napis: “Pronajden najstariot kostur od ~ove~ki predok”: “Kosturot koj i pripa|al na èna {to ìveela pred pove}e od ~etiri milioni godi-ni na teritorijata na dene{na Etiopija neodamna bil otkrien od tim eksperti, javuvaat svetskite agencii. Kosturot e nare~en Ardi i se pretpostavuva deka ènata teèla 50 kilo-grami, bila visoka 120 santimetri i ìveele vo {umovitite predeli na Etiopija. Stanuva zbor za dosega najgolemoto otkritie vo istorijata na nastanokot na ~ove-~kiot rod, za{to fosilot e eden milion godini postar od dosega poznatiot fosil nare~en Lusi, koja dosega se smeta{e za najstar ~ove~ki predok. Ardi dokaùva deka lu|eto i {impanzoto imale zaedni~ki predok, od koj ~ovekot i {impanzoto se razvivale na mnogu razli~en na~in i evoluirale nezavisno edni od drugi. Najnovite otkritija definitivno ja menuvaat dosega vaè~kata teorija, spored koja na{ite najstari pretci bile sli~ni na dene{nite {impanza”. Navedenoto e bez osnova, za{to imam pi{uvano vo site moi prethodni knigi. Moeto tvrdewe moè najednostavno da se obrazloì so samiot embrionalen razvitok. Vo nego vo nieden negov stadium ~ove~kiot embrion ne li~i na nieden majmun, niti nieden majmun na ~ovek. Sleden dokaz e krvnata grupa 0 bila prvobitna grupa kaj ~ovekot, a krvnata grupa A bila sporec P.Adamo pred 25.000-15.000 godini. Krvnata grupa V bila ponova, a krvnata gru-pa AV najnova, kako proizvod na me{aweto na lu|e so krvna grupa A i V. Nasproti ova, site krvni grupi kaj majmunite, a tie se site ~etiri ~ove~ki krvni grupi, postoele od samiot po-

143 Istorisko e poznato deka Egipet bil ìtnica vo starata i novata era se do 15 vek, a vo ìtnica ima `nija~i, ètvari, srb~ii, kosa~i, no ne na cel Arabski Poluostrov, koj bil so peso~ini, a se go-vori za pasha=pesha=peska, pesok, peskara, peshara=p esahara=e sahara=Sahara, {eker=sker=pesker... Pak, poimot Srbi go ima od Balti~ko More...Sirija...Egipet...Toj ne ozna~uva na eden narod, tuku srb. 144 Bidej}i koine bil makedonski jazik, vo nego se vneseni makedonski zborovi, a vakvi se preneseni vo latinskiot...Sledi zborovite da se makedonski: zavesa=draperija=draper, drapar=drap ar, drapni... 145 Srpskiot jazik ne od Srbija, koja kako dràva se javuva na severniot Balkan,mnogu severno od Ni{, do kade do denes se govori makedonski govor. A ova e potvrdeno vo delata na avtorite koi tvorele von dene{na R.Makedonija, ~ii dela ne se ostanati na izvorniot govor, tuku toj e preveduvan na sovremen srpski jazik na Vuk Karaxi}.Toj e tn.staroslovenski jazik, so slaba i me{ovita promena na imenkite... A nea moè da ja znae samo onoj koj go u~el srpskiot jazik. Bidej}i nepismeniot ~ovek i du{evno bo-len pripa|a vo sekoj narod, a ne samo obrazovanite lu|e, srpskiot bil samo slu`ben, no ne naroden. Pa tokmu na ovoj jazik im se preveduvaat tekstovite na narodnite pesmi koi se peele do severno od Ni{. Do denes tie govori, kako {to bilo vo ovoj del za srpsko vreme, {to prodolùva vo bugarskiot, gr~-kiot i albanskiot makedonski del se gubat, i taka iz~eznuva makedonskoto anti~ko narodno tvore{-tvo, koe mu pripa|a i na makedonkiot bratski srpski narod, a do Cojne 1809 godina Belgrad i Smede-rovo bile makedonski, a Makedonija bila do Dunav. Ne slu~ajno NATO vrz Srbija izvr{i invazija, vo 2001 godina vrz R.Makedonija izvr{i agresija, se sozdale ve{ta~ki narodi: Grci, Albanci, Vlasi itn. 146 Knigata na avtorkata potpolno ja prenesov. Bidej}i jas imam pi{ano kniga Evreite-tn.Sloveni, jas ne se vpu{tiv nea da ja negiram, tuku nejzinata kniga dobre mi dojde za zaedni~kata cel, deka Belcite bile eden narod, Pelazgi. Blagodarenie na Makedonecot Konstantin Filozof, koj od koine gi otfr-lil semitskite=crne~kite zborovi, denes ìveat okolu 350 milioni tn.Sloveni eden narod. Toj treba da se obedini so tn.staroslovenski jazik, a da se otfrlat dvorasnite jazici na Belci i Crnci zapadno od Germanija i trorasni jazici u{te gotski=tatarski isto~no od Francija,{to e sram i aram: zlostor.

66

~etok. Isto taka, ona {to go pi{at avtorite, ima mesto za lakrdija, zatoa {to od crn maj-mun postanal crn ~ovek. Me|utoa, za toa da se ostvari, na crniot majmun im ispadnale vla-knata na teloto. Sama taka moèlo od crn obrasten majmun da proizleze crn neobrasten ~o-vek. Sleden ~ekor, spored niv, od crniot proizlegol beliot ~ovek, zatoa{to belata boja bi-la najnova. Tokmu zatoa izumrenite crne~ki vlakna kaj belecot so ~arobno stap~e nanovo se vivnale da rastat, za od Crnec da proizleze Belec. Crnecot imal podebeli koski od Belec-ot i vo koàta ne sozdaval vitamin D. Sledi vo pra{umite kaj nego da se pojavi avitaminoza D. Pak, Belecot sozdaval vitamin D, itn., itn. Zna~i, u{te na po~etokot premnogu razliki. Najbitno e {to kaùva makedonskiot nepismen selanec: “Toa {to ne se koti, nebi-duva”. Proveruvaj}i go navedenoto, nau~nicite do denes se u{te ne dobile me|uproizvod na bilo koj majmun so vid ~ovek. Bidej}i kowot so magareto davaat svoj me|uproizvod, samo ma-{ki neploden potomok, se potvrduva, ~ovekot nemal vrska so nieden vid majmun. Pak, kowot i magareto se dve doma{ni ìvotni, koi poteknuvaat od dve genetsko- geografska podra~ja: kowot na Belcite a magarto na Temnite.Isto taka, postojat pove}e do-ma{ni i divi ìvotni, {to vaì i za rastenija, so razli~no genetsko- geografsko podra~je. Temnite rasi imale zaedni~ko poteklo od pred da postojat kontinenti, potvrdeno so pove}e biolo{ki metodi i drugo {to go pi{uvam vo prethodnite knigi. Zna~i, postoele Belci (Pelazgi) i Crnci (Semiti). Prvite bile pove}ebo`ci, a vtorite ednobo`ci. Isto taka, Belcite imale pismenost, Crncite ne. Belcite imale grade-ì, no ne Temnite. Tie me|usebno ne se razbirale. Podrobno za niv vo drugite moi knigi. Za vreme na ledenoto doba, so traewe od 1.000.000-500.000 godini, Belcite bile po-vle~eni ju`no od 35-ta paralela, ju`no od ostrovot Krit. Toj prostor bil nare~en Levant, zatoa {to Levanot=levanot bil levant, bez v lean t, nalean, so morska voda. Toa po~nalo od postledeno doba. Sledi najstara naselba da e Erihon. [to se odi po na Istok, naselbite se se pomladi. Taka Belcite so svoite doma{ni ìvotni i rastenija, so svoite dve krvni grupi 0 za lovci i ribari, kako i krvna grupa A za vegetarijanci dostignale do Indija...Kina...Ja-pon. Sledi vo Japonija krvna grupa A na Belci da iznesuva okolu 40%, vidi moi knigi.

Zna~i, Belcite bile fina kosa, gusta brata i obrasteno telo, a Temnite so jaka kosa, retka kozja brada i neobrasteni po teloto. Vakvi bile i nivnite doma{ni ìvotni.

Isto taka, Belkite bile so golemi karlici i gradi,kako porodilki i doilki, a vaka bila prestavena frigiskata=brigiskat=brzja~kata boìcata Ma, Mu: Majka, Mater, Muter. Nasproti Belcite, Temnite se so mala karlici i gradi. Najdobar primer e rengenstvoto vo Japonija, ~ii rengeni za mali gradi najsoodvetno ne se iskoristuvaat, {to e sprotivno kaj nas vo Evropa itn. Ako se zemi vo predvid, deka Japoncite, spored Japon=jap on, Jap=Japet= Xafet=Belci, se so okolu 40% krvna grupa A na Belci, se odgonetnuva vistinata, deka go-lemi gradi i karlica bila odlika na Belcite. Da ne se izumi, deka nivnoto nasleduvawe e polovo povrzano, so ostapki. Isto taka, bidej}i krvnata grupa V pomalku ja podnesuva sojata od krvnata grupa A, se potvrduva, sojata bila leguminozno rastenie preneseno od Belcite. Isto se odnesuva i za ìtaricata orizot. Ama isto taka, i jabolkoto, koe denes e japonsko.

Se razlikuvale Belci so pelazgiski i Crnci so semitski jazik.Pripadnicite na Ed-noboèstvoto=Evrejstvoto,koi bile Belci, govorele na pelazgiski=tn.slovenski jazik. Ova bilo zatoa {to Belci bile ne samo Egiptjanite, so ìtelite na Arapskiot Poluostrov, tu-ku i Sumerite.Ovie se razlikuvale od crnoglavite Akadci, koi kako Crnci (Semiti) imale drug jazik od Belcite (Pelazgite). Sledi da se sozdade dvorasen jazik aramejski na Belci i Crnci, a vakov bil i staroegipetskiot, vo koi mnozinstvoto zborovi bile na Belci. Koga delata bile prevedeni na aramejski, kako {to bilo so Biblijata, vo niv ostanale mnozins-tvo zborovi pelazgiski=tn.slovenski.Toa sledi vo nivnite naslednici koine, latinski, got-ski, vulgarno latinski (frankiski, {panski...), Luterov germanski jazik itn. Za primer se naveduvaat slednive: Vavilon=va vil on, on=an; radio=radil, raboti ama i kardio=karadio =ka radio=radil=rabotel; Johebede=Jovevede bil roden=veden, vede..., Jove=Jave, oti nego-voto roduvawe bilo javeno; Avram=a vram, navram...; Amram=a mram, umram, zamram...Mra-morno More, mre umre=umreno umram, Kumram=k umram, Mrtvo More...Vidlivo e deka ona

67

{to go pi{el Mojsej, imiwata imale pelazgiski=tn.slovenski zna~ewa. Bidej}i ova go istaknav vo mojata kniga "Evreite-tn.Sloveni", ovde samo gi naveduvam:147

Koga Aleksandar Makedonski Makedonskoto Carstvo go pro{iril vo Azija, makedo-nski kolonii imalo na Tibet..., makedonska stanala i Palestina. Vo nea imalo makedonska kolnija, a takvi bile Isus (Isis) Hristos so Apostolite, koi imale normalni o~i, a ne ka-ko tamo{noto naselenie, so zakoseni o~i, {to ostanalo do nekade do 15 vek koga preselbite kon Istok prodolìle, {to vaèlo i na Crnci od Afrika kon sever itn. Mnogu ubav poda-tok naveduva Spaji}eva za Majkata Bo`ja kako da e od Makedonija, Ohridsko.

Se ova ukaùva,deka Belcite bile eden narod. Najdobar primer istoriski se Rusite: Herodot kaùva deka vo Rusija se selele lu|e od persiskite prostori i maloaziski

so balkanski. Ova prodolìlo i potoa, pred i po Justinijan, ama i za vreme na Otomanskoto Carstvo. Bidej}i Rusite,denes kako Rusi i Ukrainci,govorat samo pelazgiski=tn.slovenski, toj bil jazik na Belci (Pelazgi). Sledat isti znaci so isti zna~ewa vo Rusija, Podunavjeto, Bakanot...i Egipet na Kamenot od Rozeta. Toa govori, deka Rusite kako tn.Sloveni bile ist narod so Makedoncite, a se do so 1809 godina Makedonija bila do Dunav. Spored kievskiot sve{tenik Nestor (11-12 vek), Rusite poteknale od Ilirija, a taa bila vo Makedonija. Haro-ld Lamb pi{i, Makedoncite ja sozdale Rusija. Pa ovie bile pove}ebo`ci, potoa hristijani.

Ednoboèstvoto=Evrejstvoto se {irelo na Sever. Duri se sozdala Kazarsko-evrej-ska dràva. Taa dopirala do Krim i Kavkaz a vo 13. vek nea Xingis- Han ja osvoil. Tie po-evrejeni tn.Sloveni ima i sega mnogu vo Rusija. Vakvi bile poreseleni vo Izrail, kade se govori i ruski jazik. Se ova govori, Izrael bila/e tn.slovenska zemja.

An|elija Stan~i} Spaji}eva veli: “Izrailcite posle se stopile so starosedelcte, koi vsu{nost bile ist narod kako i onie, so ist jazik, samo ja drèle starata vera so pove}e Bogovi a praznuvale i svoi doma{ni Bogovi (David sluèl na doma{niot Bog Trpim-Tera-pim), kako i site ostanati plemiwa a po~ituvale i eden vi{ni do`dov Bog Sava, pokraj Sv. Ilija,perviot(-Perun)”. Pa Evreite=Izrailcite so Makedoncite bile samo eden ist narod.

Bidej}i Mojsej bil Egiptjanin, a Ednoboèstvoto=Evrejstvoto vo Palestina bilo doneseno od Egipet, a najbitno makedonsko pleme bile Brigite, se traga nivnata vrska: Govedoto na Egipet i Brigite bilo istovetno; Porodinskata ku}a od 6.000 g.p.n., a piramidite od 3.100 g.p.n.e.; Brigite ja sozdale Anadolija i Ermenija: anadolskata crvena {amija so sinxir~e i pari~ki kako vo Brigija, vo Brzjakija do dulben; [arl Aznavur vo Ohrid izjavil za pesnata Jovano Jovanko, so koja toj bil potseten za negovata domovina Er-menija; da se potsetime na pesnata Karanfilo filfilo, Karanova loza, filo=pilo, od pilo se pilo, a na Egipet simbol mu bilo p~elata so nejzinoto pilo, koe e vo ko{nica, vo vid na piramidi, osnova pir=pil, pira=pila, so pirewe sozdavaj}i è{tini; brigiskiot kow po-stanal egipetski; egipetski kral Psametih (7 vek p.n.e.) utvrdil pobrzo u~ele decata na Fr-

147 Biblijata prevedena na makedonski: Abraham=a brahom=brakom; David=davit; Isaak=isk=iska= Isaka=i saka; Ismail=ismeil=ismejal; Isav=isav; Izrail=izroil; Jakov=jak kov; Josif=osif=osip; Juda=j uda; Mojsi=moj si (sin), Samson=sam son, Sara=sara...Kumran=k umren ili Kumram=k umram=u mram=mr=mre (=premre,zamre...mrmore...)=umre=Umreno More,Mrtvo More...Za Elisa, Elizabet=Eli-savet. A bidej}i z=s, zavet=savet=s avet=a vet-i. Ostanuva samo Eli. Kako e=i, Homer=Omer=Omir, toga{ Eli=Ili=Ilij=Helij=Helios=Perun=Zeus=Zevs. Kamel=Kamil=kamila=ka mila; Kamuil=ka-mil=ka mil; Lepra (lebra=lebara)=lep pra=praa=prava=pravam; pesok=peska=pesha=Pasha; Sahara= sahar=sahar=seher={eker so kristali kako pesok, peskara=pe skara=shara=Sahara, skara=sgara=s ga-ra=gara=kara, a oti f=ph=p Afrika=a frika=prika=pirika (=piri ka) piri=gori=gari=gari=kari. Tamara=ta mara...Tamna=tamna...Isto taka, Vetil=vetil; Virsavia=vir savia=savija; Virsava=vir Sa-va; Sava=Sava...; Silom=silom...; Sinaj=sinai=sinoi=sinovi, Sinaj vo oblaci ili magla, koja e sina; Sitna=sitna...Psametih=p samet ih=ik (pa samet=samit) Kako dokaz e kulata vo Vavilon, so plo~a, so tekst: ″Nebokatnica″=nebo katnica, ama isto taka i ″ziguret″, z=s, o + siguret=osiguret, osiguruvawe od Potopot. Toa e samo istoglasno. Toa e mo`no samo pelazgiski=tn.slovenski jazici, kako {to Mo-ses=Mojsi zboruval i pi{el. Isto glasno denes ne e mo`no za Evreite i drugite tn.Nesloveni. Vo prilog e i Jerusalem=j e rus alem=alim, ama ne Sveti: rus=rus; Evrei=e vrei=vri-e(samo) vir=Virsa-via...Dopolnuvawe: Adam=a dam; Eva=e va; Jahve=jave; Agara=a gara; Noe=Nove; Apokalipsa=a po ka-lipsa=ka lipsa; Sava=s ava=aba, savi=sabi; sabot=s abat, rabota=r abot-a, abat; Luka=luka; Tavor=ta vor, v=b; Jehudit=je hudit (h=k); ″stra{niot bog Moloh″. Pred stravot bez da se strada samo so molk: mlk=molk=molok=Moloh;Ehnaton=e hnaton,h=g,gnaton=gnat on, gnat=gonat=gonadi; Ignatia=i gonati

68

igite od Egiptjanite, a Brigite ja sozdale Frigija;. Vo prilog so navodite na An|elija Sta-n~i} Spaji}eva za Briginki kako Egip}anki, Ohrid bil vo Brigija=Brzjakija. Bidej}i Brigija bila Evropa, a Kontinentot se naselili so lu|e, doma{ni ìvotni i rastenija od i preku Balkanot, se potvrduva, Evropjanite bile samo so poteklo od Balkan-ot so Mala Azija. Sledi Evropa da e samo so pelazgiski=tn.slovenski poimi. Vo prethodni-te moi knigi toa go istaknuvam. Olga Lukovi} Pjanovi} naveduva pove}e avtori, koi pi{at za tn.slovenski imiwa niz Evropa. Spasi}eva isto taka taa ukaùva na tn.slovenski imiwa niz Evropa. Taa pi{i i {to Kalu|er Hrabri istaknuva za tn.Sloveni vo Boemija i pozapa-dno, ~ii prostori se proglaseni za germanski. Ova se objasnuva so navodite na Bonifacius (8 vek), koj go pro{iruval katolicizmot, isto~no od rekata Rajna, koi bile samo sklavinski =tn.slovenski, a za nego Sklavinite bile najodvratna i najgadna rasa. Olga Lukovi} Pjano-vi}, "Srbi...narod najstariji"(1993), kn. 1, na str. 130 pi{i, {to Siprijan Rober istaknuva: "...Moè duri da se kaè, deka Germanija postanala samo so raspar~uvawe na slovenskite kr-alstva, oti u{te vo vreme na Karlo Veliki, se {to bilo od onaa strana na Rajna, toa ne bila Frankija, tuku <Slavija>. Dene{na Avstrija se sostoela samo od Sloveni, a vo Prusija, se do XVI. vek- uqez bil Germaninot, koj tuka ìveel samo kako polski vazal...". Sklavini bi-le dene{nite Germanci, koi ne samo drugite gi laàt, i samite sebe se laàt, proprateno so zlostorstva itn. Za potsetuvawe {to vo prethodnite knigi velev: Frankite preveduvale od latinski na sklavinski, Oton so Samoil i eden negov brat razgovarale na sklavinski, a na vakov sklavinski=oblasen jazik tvorele Solunskite Bra}a. Zna~i, samo tn.slovenski....A Spasi}eva istaknuva: "so taa kirilsko-glagolska, toj na{ jazik bil na Sv. Pismo,Texte du sacre, oti na na{e takvo Evangelie se zakolnuvale francuskite kralevi vo Rems". So ova se potvrduva, deka Frankite bile samo Belci (Pelazgi) so pelazgiski (tn.slovenski) jazik. Tie sozdale vulgaren latinski jazik koj bil slu`ben kaj Frankite. Po toj bil slu`ben niz Evropa, {to vaèlo i za vo Prusija, a taa ja sozdala Germanija. Germanskiot jazik na Luter ne se prifa}al. Toa stanalo mo`no so Gete, Bra}ata Grim itn. Pa Germanci se najnov narod. Imalo srpska dràva, a i gr~ka, no nikako germanska. Pa samo francuskata bila pr-va dràva so prv jazik, i toa samo na krajot na 18 vek. Nea ja sledela Rusija so ruski jazik, koj bil tn.staroslovenski jazik, kako {to bil i srpskiot. Kako ruskiot i srpskiot koi bi-le makedonski tn.starosloveni i gr~kiot bil makedonski, samo vulgaren koine. Tokmu zatoa e àlosno {to dozvoluvame drugi da ni pi{at istorii, tie nas da ne delat i uni{tuvaat. Olga Lukovi} Pjanovi} (1990), kn. 1, istaknuva, {to Jovan Cvii} kaùva: "[TO-KAVSKI, koj se deli na STARO-[TOKAVSKI (Makedonija), SREDNO-[TOKAVSKI (Srbija severoisto~no od Stara Srbija, odn. Makedonija) i NOVO-[TOKAVSKA (Dalma-cija, Lika, Kordun, Banija, Slavonija, Bosna, Hercegovina, Crna Gora, Kosovo, Metohija, Vojvodina i [umadija), so: PODIJALEKTI: EKAVSKI, IJEKAVSKI, IKAVSKI, ve}e postoele na tloto na drevna Trakija i Ilirija, na osnova {to se nametnuva zaklu~ok, deka slovenski jazik ne e donesen na Balkanot tek vo VII vek po Hristo". Toa {to go pi{i Cvii} se poklopuva so ona {to go pi{el Herodot, koj Balkanot go delel na Trakija i Ilirija. Toa se sovpa|a so pomasovna upotrebata na temniot vokal na isto~niot Balkan vo sporedba so na zapad kade bile Ilirite. Me|utoa, kaj Cvii} stoi: "Srbija severoisto~no od Stara Srbija, odn. Makedonija". Tokmu za ovoj del se takmi~at srpskite i bugarskite avtori, tie nego da go proglasat za nivni, iako Srbite i Bugarite bile Makedonci, samo ne anti~ki=etni~ki. Isto taka, taa (1993), na str. 143,ja naveduva kartata "Srpski jazik i Srpski zemji", so staro-{tokavski, sredno-{tokavski i novo {tokavski. Sredno-{tokavski e ozna~en se do so isto-~no od Kru{evac do Bugarija, a nad Kru{evac e [umadija. Vidlivo e {to napravil jazikot na V.Karaxi},koj treba da postane srpski dràven jazik, odroduvaj}i se od izvornite govori. Zna~i, vidlivo e deka stariot jazik bil vo Makedonija, a preselbite bile od i preku Makedonija. Ova se sovpa|a so geografskata oddale~enost od Isto~noto Sredozemje, od Le-vantot, kade prestojuvala belata rasa. Takvi bile preselbite niz Balkanot i nenaseleniot kontinent, koj od i preku Balkanot se naseluval i donaselil, proces koj do denes prodolù-va, no nikako obratno. Ova e isto kako {to go naveduva geneti~arot Sforca, kako genetska oddale~enost od Mala Azija i Balkanot. Preselbite bile postepeni, kiliometar godi{no. Spored ona {to go pi{el Jovan Cvii} i navedenata karta na SFR Jugoslavija, vid-livo e deka severno od R.Makedonija nikoga{ ne moèlo da ìvee drugo naselenie so razli-

69

~en jazik od tn.slovenski, {to vaèlo za Arbanija=Skiptarija,koja se grani~i so tn.sloven-ski zemji i morski povr{ini. Zna~i, toa bilo samo po 1767 godina, koga bila ukinata Ohri-dskata arhipeiskopija/patrijar{ija so tn.staroslovenski jazik, koj za Marin Barlet bil ilirski jazik. Dotoga{ tn.stara Grcija (Elada) bila pod nea, {to vaèlo i za Epir, vo koj bila Arbanija (Albanija). Spored M.Barlet, Albanija bila vo Epir, koj bil makedonska ze-mja, a Makedonija imala mnogu zemji. Zna~i, Arbanite bile samo odrodeni tn.Sloveni, {to vaèlo i za Vlasite. Za Gustav Vajgand, Albancite i Vlasite bile samo “bra}a”: samo toa. Pa ova se potvrduva i so lavot, so kogo glagolicata od Solunsko bila odnesena vo Dalmacija, a od Brigija=Brzjakija so pr~ot kirilica vo Istra. Pa se veli vo Istra ìveele Vlasi, ~ij tn.slovenski jazik bil latiniziran, {to vaèlo i so Vlasite od Moskopole do Kor~a. Tie od Ali Pa{a Janinski bile proterani. Bidej}i glagolicata i kirilicata vo Da-lmacija i Istra bile odneseni samo preku Arbanija=Albanija, koja bila pod Ohridskata arhiepiskopija/patrijar{ija, a vo Dalmacija so Istra bile vo upotreba i vo 20 vek, otpa|a mo`nosta deka Arbanite ne bile odrodeni Epirci, zna~i Makedonci=Pravoslavni.

Sledi po 1767 godina da se potiska tn.staroslovenski, a da se nametnuva samo koine. Po sozdavaweto na dràvata Elada, Makedoncite sfatile deka tie ne se Grci, a so osnova-weto na Bugarskata egzarhija niti Bugari. Zatoa tie ponatamu se zaloùvale za tn.staro-slovenski jazik. Najdobar primer bil gradot Kuku{. Toj 7, 8 i 9 noemvri 2009 godini slavi 150 godini pristapuvawe kako unijati vo Katoli~kata Petrova crkva, i toa vo Strumica, vo katoli~ka crkva. Ova bilo zatoa {to Carigrad i Rusija na Kuku{ani ne sakale da im izle-zetat vo presret, da prekini Carigrad da go nametnuva koine, a da go prifati tn.staroslove-nskiot jazik, koj imal tradicii od 9 vek, so koga Solunskite Bra}a deluvale. Pokraj ovoj ja-zil, Makedoncite sakale da si gi vklu~at i maj~inite govori. Prv bil Marko Todorovi} ...

Katoli~kata crkva izvr{ila prisila Vlasite da go prifatat katolicizmot. Bidej-}i tie bile od Epir,a Epirci bile i Skiptarite, do 1767 godina bile pod Ohrid, a potoa pod Carigrad, Vlasite sakale da ostanat pod Carigrad i Grci. Samo mal del Vlasi ja prifatile Romanovskata crkva i bile Romanci. So ova se potvrduva, nemalo etni~ki narodi, tuku samo verski. Sledi Rim da go zadolì Ali Pa{a Janinski niv da gi progonuva. Niv gi prifatile toga{ neprijatelite na odmetnatiot Ali Pa{a Janinski, Osmanite. Vlasite kaj Osmanite bile slu`benici so koine, koj pokraj Osmanoviot i arapskiot jazik bil trgovski itn. To-kmu zatoa Vlasite stanale bogati. Bogati stanale i Skiptarite. Toa bilo koga tie go pri-fatile islamot i stapile vo slu`ba kaj Osmanite. Tie bile nositeli vo vojskata itn. Ni-vni pot~ineti bile aziskite Arnautite. Tie pravoslavnite gi progonuvalem, ubivale i pla-~kale. Tokmu zatoa do denes Makedoncite kako pravoslavni se najbedni. Sekoj koj ne saka da ja prifati vistinata, e neprijatel na makedonskoto pravoslavie. Toa se Rim, Viena i drugi.

Prvi koi otvoraat {koli na skiptarski jazik bile Viena i Rim. Koga se govori za Arbanija=Albanija=Skiptarija, e bitno {to vo nea se u~i. Tokmu

vo Albanija se u~i, deka Albancite bile samo edno: planinci. Tie se spu{tile, pa taka gi proterale i asimilirale Slovenite. Spored Marin Barlet (16 vek), Albanija bila vo Epir, koj bil makedonski, a Makedonija imala mnogu zemji. Sledi, tie kako Epirci bile samo Ma-kedonci. Barleti veli, staroslovenskiot jazik bil ilirski, a Ilirik bila Zeta (Crna Go-ra). Isto taka, toponimijata vo Epir so negovata Albanija bila samo tn.slovenska. Ova go pi{uvaat mno{tvo avtori, a Arbanite=Skiptarite samite se laàt, koga tie ni{to ne pri-fa}aa {to za niv kaùvaat drugite. Pa tie go odbegnuvaat i ona {to go pi{el Marin Bar-let. Se ova govori deka vo Albanija se bilo samo tn.slovensko, {to vaèlo i so planincite.

Vo ′Mala enciklopedija Prosveta′ od Belgrad, 1969 g. za d-r M. [uflaj se veli deka ′bil istori~ar, prof, na Sveu~ili{teto vo Zagreb, golem poznava~ na albanskata istorija... Dela: Srbi i Arbanasi, O arbana{kite gradovi i dr′. Od oblasta na albanologijata mnogu dela izdal na germanski jazik. Vo predgovorot na knigata ′O Albancima...′ B.M. veli deka M. [. spa|a ′me|u najgolemite albanolozi vo svetot′ ″. Me|utoa, vo faksimilot na B. Magovac postoi Albanija, ama ne Albanci, tuku Arbanasi: ″U Albaniji ìvi preku milion du{a, od toga e preko ~etiri petini (82,2%) Arbanasa. Naroda, koi se osje~a Srbinom, bilo e (po po-pisu)...″. Zna~i, Albanija bila vo 1912-1913 godina, koga imalo 0% Albanci. Vo 1929-1931 go-dina nemalo Albanci, tuku 82,2% Arbanasi, koi bile tn.Sloveni, za [uflaj Srbi. Sledi na mafija{ki na~in bila sozdadena Skiptarija, ~ii ìteli 82,2% Arbanasi=tn.Sloveni se

70

odrodile od svojot jazik na Belci, tn.slovenski, a toa bilo so trorasniot skiptarski jazik, samo delo na Rim i Viena,samo vo borba protiv pravoslavieto i negoviot tn.staroslovenski jazik. Pa potoa se veli: ″Enciklopedijata na Leksikografskiot zavod na FNRJ, izdadena vo Zagreb 1955 godina beleì deka ′spored popisot od 1941 godina Albanija imala 1.105.000 ì-teli, a spored procenkata od 1951 god. 1.210.000 ìteli; od toa Albanci se 82%...pravosla-vnite 21%, katolicite 10%, a muslimanite 65%′ ″. Vidlivo e deka vo Albanija komunistite sozdavale islamski albanski narod so rimsko-vienskiot trorasen albanski jazik.

Za da se govori za albanski narod toj mora da poseduva svoj albanski jazik. Me|utoa, toa ne bilo mo`no, zatoa {to vo Albanija ìveele dva narodi so dva razli~ni jazici, so koi me|usebno ne se razbirale. Toa bile Arbani=Toski=Skiptari i Arnauti=Gegi. Sledi prv jazik vo Albanija da bide gegskiot od Elbasan. Duri so Enver Hoxa bil vnesen tokanskiot. Se ova govori, naselenieto vo Albanija prvo se gegiziralo, a potoa toskiziralo. Ili inaku kaàno, vo prvo vreme Albancite postanuvale Gegi, a potoa Toski, koi ponatamu me|usebno ne se razbirale.Najgolem nositel na noviot albanski narod bil Josif Broz Tito,koj bil ka-tolik i mason (vo {kolskiot brod "Galeb", kade imal toj svoja preubava paluba, so masonite odrùval sostanok). Ova se obrazloùva so primerot vo SR (NR) Makedonija, kade ìveat 90% Gegi i samo 10% Toski, Tito dozvolil da se nametne vrz aziskite Arnauti=Gegi arban-skiot=toskanskiot jazik i vo SFR Jugoslavija sozdal nov albanski dvorasen pelazgisko- mo-ngolski narod so toskansi=skiptarski jazik koj bil trorasen: Belci, Crnci i Mongoli.

Skiptarite bile bedni. Prifa}aj}i go islamot, tie postanale bogati. Toa tie mo-èle da bidat samo preku pla~kawe na imotite na pravoslavnite.Najdobar primer bil vo za-padnite delovi na R.Makedonija, pla~kaj}i gi Makedoncite-pravoslavni. Bidej}i Makedon-cite vo pograni~nite prostori na R.Makedonija, vo Skiptarija, bile muslimani, kako takvi Skiptarite niv ne gi opla~kale. Tokmu zatoa Skiptarite tamu i ne se naseluvale. Sledi de-nes tamu Makedoncite-muslimani da govorat makedonski. Naprotiv, ovde, vo R.Makedonija, bile proterani samo Makedonci-pravoslavni, Skiptarite nivnite imoti gi opla~kale. To-kmu zatoa na tie prostori nema Makedonci-pravoslavni, tuku Skiptari so skiptarski jazik. Site naseleni do 1913...godina za opla~kanite imoti nemaat dokaz za sopstvenost (tapiii...). Bidej}i Makedoncite-pravoslavni vo gradot Debar, Tetovo...od vlasta donekade bile za{ti-tuvani, mnozinstvoto ponatamu ostanale Makedonci-pravoslavni. Me|utoa, zapo~nal pro-cesot na skiptarizirawe na Makedoncite-muslimani, {to vaèlo za Turcite itn.

Se istakna, Belkite imale razvieni karlici i gradi. Nasproti niv, Mongolkite bi-le so mali karlici. Bidej}i tie go prifatile brigiskot kow, nivnite karlici kako java~i se deformirale. Da ne se izumi, toj bil Posejdon. Tokmu zatoa nie do denes ne jademe kowsko meso i mleko. Istoto bila so brigiskata tradicija za govedoto, oti Bik=Zevs, odnesena vo Indija, poradi {to govedoto ostanalo sveto ìvotno: ne se jade mesoto, niti mlekoto. Ne samo na Mongolkite da ne im bile razvieni gradite, majkite na svoite ènski deca desnata grada so usviteno èlezo im gi izgoruvala,za taa da ne se razvie,devojkata da bide dobar str-elec i ubiec. Bidej}i Mongolite imala retka brada, koja bila kozja, so eden {ilok, nea i liceto im gi gorele, duri ~erepite vo kalapi si gi postavale, za tie da se izdolàt, so cel da se namali otporot na nivnoto javawe, za tie pobrzo da javat. E poznat tatarski bifstek, nedope~eno govedsko meso,duri da e krvavo,oti Mongolite mesoto krvavo i toplo go jadele, i krvta ja piele od nivniot neprijatel, duri napitokot bil vo negoviot ~erep kako pehar, koj bil pozlaten ili posrebren. Nasproti niv, bidejki kaj Indijcite do{le Belcite, Indijci-te poprimile mno{to naviki na brigiskite Vedi. Me|utoa, indiskiot gen e poznat i na Pe-lopones od 14-15 vek so indiskiot muzi~ki instrument buzuki. Nivnite naslednici se so ba-karno-crvena boja, so mala karlica i mali gradi, kako gr~kite politi~arki i op{testveni-~ki, koi so Arnautite i Skiptarite do denes Makedoncite-Pravoslavnite gi zagrozuvaat.

Arnautite i Indijcite bile kolonizirani vo 19 vek. Vtorive nie gi vikame srpski Cigani. Osmanite niv gi kolnizirani od Vrawe do [ar Planina. Gustav Vajgand govori za 100.000 Tatari i 500.000 êrkezi. Sledi denes kaj Arnautite da ima mongolski odliki: te-men pigmen na o~ite, koàta i kosata, i debelo vlakna na kosata. A i retka brada, kako ed-nite vlakna da gi odbegnuvaat drugite, nebare tie me|usebno da se skarani...Se zaprimetuva tatarski zaokruèn ~erep so mali usni ili izdolèn ~erkesko-kavkazki... Kaj niv krvnata grupa V e pomasovna otkolku kaj domorodcite. Bidej}i domorodcite se izme{ale so niv, kr-

71

vnata grupa AV e pomasovno zastapena. Ova moè da se potvrdi i so DNK, ~ija e bliska so na onie od kavkazko-crnomorskite prostori. Bidej}i ova ubavo go znaat Germancite..., tie ne ja istraùvaat DNK na Arnautite, nezemaj}i probi od lica so mongolski odliki, tuku na do-morodci i Skiptari kolonizirani von Skiptarija. Me|utoa ima i drugi dokazi: mongolski gen na kow, mongolska ovca so dolga opa{ka, a vakva e kosovskiot soj na ovcata pramenka. Duri vo 19 vek Arnautite od Vrawe do [ar Planina na Osmanite im sluèle kako akin-xii, mongolski lete~ki kowski odredi. Vidlivo e deka, toa {to bilo vo 19 vek, e i denes.

Tokmu zatoa Arnautite se‘~uma’ na domorodcite i ‘krasta’ na pravoslavnite, ~ii vo-jskovodci bile i se Skiptarite, zaedno tie se nov islamski=turski narod, a Turcija e pri-znata kako islamska zemja. Za da se spasat domorodcite i pravoslavnite, von Skiptarite ko-lonizranite Arnauti i Skiptari, koi denes vo R.Makedonija odnosot e 9 : 1, da se vratat vo Turcija, a taa so podr{ka na Viena i Rim niv gi kolonizira von Skiptarija.

Tragedijata ne samo {to ne zavr{uva, duri taa prodolùva. I po 1913 godina, Make-doncite- pravoslavni se proteruvale, proces koj u{te ne zavr{il pod srpska okupacija do 1941 godina, nitu pod bugarska i italijanska okupacija, ~ii sofa{isti bile Arnautite so Skiptarite, so nivnite fa{isti~ki balisti. Toj procesot si prodolìl i do 1991 godina, koga Srbite go napu{tija od niv okupiraniot ovoj makedonski del. Pak, onie koi od mafija-{kiot islamski tn.albanski tn.narod od 2001 godina bile proterani, se u{te doma ne se vr-ateni. Duri toj banditski tn.albanski tn.narod vo 2009 godina razmenuva makedonski teri-torii, koi bile nivni, islamski. Od niv ima spas za pravoslavieto, a za toa se obvrzani ne-govite zlo~inci, katoli~kiot Rim i Viena so drugite dràvnotvorni narodi vo Evropa i SAD, Arnautite da bidat vrateni nazad vo nivnata islamskata dràva Turcija zaedno so Skiptarite. Za niv nema pro{ka, a i ne smee da ima, koga tie se u{te ne se siti krvopijci na pravoslavna makedonska krv. Tie se mnoàt kako pove}eplodni ìvisu{testva, {to ni{to ne moè da gi sledi, niti ishranata, nikako {kolstvoto itn. Za niv NATO go nametna rasi-sti~kiot Ramkoven dogovor, vo kogo nema finansiska ramka, so koja Makedoncite- pravosla-vni }e se oslobodea od tn.albansko islamsko ropstvo. Tie kako muslimani otsekoga{ opsto-ile samo paraziti, na {teta na pravoslavnite, Makedoncite, samo islamski robovi so veko-vi. Narodot vele{e tursko ropstvo, vsu{nost tn.albansko ropstvo od krajot na 18 vek, {to do denes ne e zavr{eno. Tokmu zatoa nieden tn.Albanec musliman ne smee da ostani, {to vaì i za drugi muslimani, koi ne se Makedonci. Samo taka }e se spasi pravoslavna Make-donija, so najstara makedonska Pavlova crkva, Justinijana Prima i Ohridska arhiepisko-pija, so primat pred Petrovata na Rim, priznaeto od samiot Rim i negovite papi...

Evropa i SAD ubavo znaat deka Arnautite i Skiptarite se kolonisti. Tokmu zatoa niv site gi zloupotrebuvaat protiv domorodcite i toa ne samo von Skiptarija, tuku i sama-ta Skiptarija, koja otsekoga{ i sekoga{ bila tn.slovenska. Zna~i, pelazgiska. Pa tokmu i samite skiptarski avtori pi{at, Skiptarite bile Pelazgi, koi se razli~ni od mongolskite Arnauti. Sledi tie da se so Islamot, najdobri izvr{iteli na Osmanite. Za niv toa ne bilo dovolno, stanale fa{isti, pa komunisti so: Tito, Stalin i Macetung. Na krajot so NATO. Site tie nemaat vrska so prostorite ju`no od Ni{, do kade bile kolonizirani tn.Albanci.

Kako posleden dokaz, deka tn.Albanci se islamski mafija{ki tn.narod, tie ne na-veduvaat, {to za niv drugi pi{uvaat: tie bile pla~ka{i i ubijci, nepismeni i siromasi. Samo koga tie stanale muslimani se opla~kale i se preselile kon Istok, na dene{nite pro-stori na R.Makedonija i toa voglavno so Ali-Pa{a Janinski, yverot nad yverovite, vo koja bile i se kolonisti. Sledi tie so zakana na Evropa i SAD uspevaat da se promeni Enciklo-pedijata. Pretsedatelot na MANU izjavuva, deka na nivnata vebstrana Enciklopedija ja pr-o~itale 200.000, {to toa za Akademijata bi bila najgolema zarabotuva~ka, i taa nikoga{ ne bila po popularna. Zna~i, taa go postignala efektot, a vakov od niv nikoga{ drug i nema-lo. Me|utoa, tn.Albanci vo nea sakaat da bidat vneseni kako domorodci, a samo Makedonci-te, verojatno, se ~isti “Marsovci”, dojdenci od nikade. Vo MANU uspeale, Georg Kastrio-tis, tn.Skenderbeg, da go proglasat za Albanec, a jas od MANU proglasen za laik, zatoa {to samo jas, po Grigor Prli~ev, imam objaveno kniga za ìvoto na tn.Skenderbeg, koj bil nare-~en Nov Aleksandar Makedonski, spored drugi i Vtor Aleksandar Makedonski. Toj bil ~edo na makedonskoto carsko semejstvo Komnen, koi po poteklo bile/opstoile Brigi=Brzjaci.

72

Zaludno do denes se uni{tuvaat i progonuvaat Makedoncite, a vo Makedonija se ko-loniziraat aziski Albanci=Arnauti=Gegi, i toa 600.000. Toa bilo po Krimskata Vojna. Tie bile kolonizirani me|u Vrawe i [ar Planina. Spored Gustav Vajgan (1924), 100.000 Tatari i 500.000 êrkezi. êrokezi imalo indijansko pleme, a êrokez ozna~uval kratok no`, so kogo do denes Makedoncite=Pravoslavnite se istrebuvaat. Vakvi bile i Skiptarite, koi za da stanat bogati, go prifatile islamot i trorasen jazik i go progonuvaat i istrebuvaat svo-jot makedonski rod. Prokleti da ste krvnici, Evropjani i Sad-~ani, samo uni{tuva~i. Ova se potvrduva so navodot, deka sporedeno so Herodot, Elijan i Stefan Vizantiski Brigija= Brzjakija bila Evropa, a za Stefan Vizantiski Brigite bile makedonsko pleme. Ovie vo Ja-ponija, Kina,Indija...i vo Amerika go odnele dativnoto u,vo Kina kratkata brigiska jakna...

Na 06.11.2009 Nikola Gruevski, pretsedatelot na Vladata na R.Makedonija, na trora-sniot skiptarski jazik tn.Albanci, pelazgiski=tn.slovenski Skiptari i mongolski Arnau-ti,gi ispratil na Axilak, tie da gi posetat Meka i Medina. Toa bila za niv da im se prostat grevovite, izvr{eni vo R.Makedonija, vo koja tie se samo kolonisti, za nea ni{to`nici. I taka tie od tamu ja donele golemata sipanica. Pak, taa nastanala od sipanicata na govedoto. Mongolite bile samo lovci i ribari. Sledi tie nikoga{ ne go odgleduvale govedoto, samo go pla~kale i ubivale. Toa tie i do denes ostanale. Da ne se zaboravaat i navleguvawata od makedonskata Skiptarija, koga Skiptarite dlaboko vo pograni~nite prostori vo R.Makedo-nija redovno si pla~kale. Taa ste~ena navika preminalo vo nasledstvo, od koe nema kurtul-vawe.Sega od Axilakot ni e potreben u{te i svinskiot grip.Bidej}i Mongolite bile temni tie nikoga{ ne ja oboàvale sviwata. Toa bilo vneseno vo Evrejstvoto vo Arapskiot Polu-ostrov, koj im pripa|al na Temnite. Tokmu zatoa sviwata ne e podobna za muslimanite. Od nejzinata koà se pravat opinci, opanki, a vaka niv gi vikaat i Skiptarite: ne znaat {to se.

Za ova ne se samo tie samite vinovni, tuku i nivnite podrùva~i: Evropa i SAD. Nikola Gruevski, pretsedatelot na Vladata na R.Makedonija, vo Avstralija, kaàl,

da se obedinat Makedoncite od Varadarskiot, Egejskiot i Pirinskiot del na Makedoija, za tie da se edinstveni. Tokmu taa dràvna li~nost od R.Makedonija bila prva, {to toa go re-kol. Na 24.10.2009 se oglasi pretsedatelot na Vladata na Bugarija Prvanov, deka toj se me{a vo vnatre{nite raboti na Bugarija. So toa se potvrdi,vsu{nost, Bugarija gi priznava Make-doncite, {to vaì i za vo Grcija. Pa tokmu ako ima Makedonci ne moè da ima Grci, Srbi, Bugari i Skiptari. Site tie se tvorbi vo poslednite vekovi, samo zlostorstvo.

Kaànoto se potvrduva i so toa {to Bugarite i Srbite velat deka vo Makedonija se govorel starobugarski i starosrpski. Toa ozna~uva, deka vo Makedonija ìveel star narod, a vo Bugarija i Srbija novi narodi. Zaklu~okot e ednostaven, vo Makedonija Makedoncite bile postari od vo Bugarija i Srbija, koi bile vo ponovo vreme naseleni. Da se dopolni {to veli Jovan Cvii} so kartata kaj Olga Lukovi}- Pjanovi}. Deka toa e taka, e dokaz {to pi{i An|elija Stan~i} Spaji}eva, koja evrejskiot jazik go odgonetnuva so makedonskite govori.

\or|i Ivanov, pretsedatel na R.Makedonija, na 08.11.2009, vo Strumica, kade be{e proslavata na Kuku{anite, a toj po eden roditel poteknuval od Kuku{, izjavi, zasega kako nikoga{ dosega makedonskiot vrv e edinstven. Se raboti za imeto, a bez nego Grcija saka nas da ne bri{i, nie nikoga{ pove}e da ne postoime. Tokmu ova e sprotivno na ona {to be{e ja-veno,istiot den, od VMRO-DPMNE, prethodniot pretsedatel na dràvata Branko Crvenko-vski, si ja pla}al svojata svita, a taa e ista, koja nasekade govori, da se promeni imeti. Tie se videni so gr~kata ambasadorka, tie zaseduvaat, nas da ne nema.

Vakva drskost nemalo niti }e ima. Makedoncite, koi samo tie imale dràva vo sta-rata era, a so Konstantin Veliki se do 1453 godina, koga so Carigrad se zavr{i, a od 1767 go-dina i redovno se borele da se vozbnovi Ohridskata arhiepiskipija/patrijar{ija, koja bila Justinijana Prima, prethodno Makedonska Pavlova Crkva, da se vnese tn.staroslovenski ja-zik so svoite maj~ini jazici,vaka anti~kite Makedonci gi vikale makedonskite govori, {to prodolìlo i vo 19, 20 i 21 vek. Site tie `rtvi i stradawa za ovie nastojuvawa treba da pr-opadnat po zapoved na sipani~aviot zabraden Branik Crven, ~edo na belgradskiot Japonec Okoto Sakato, koj vo Evropa i Grcija go promoviral imeto Sloveni, koj e samo edno: poli-ti~ki poim.Pak, Rusite bile "rocki narod", a za Sloveni spored Slovo, a imalo Bo`jo Slo-vo, kako Logos=Slovo, se izjasnale duri vo 860 godina, {to go pi{i patrijarhot Fotij.

73

PROKLETI DA STE VIE I VA[IOT ROD MAKEDONSKI PREDAVNICI. L I T E R A T U R A

Naslovot ″Makedoncite so ednorasenjazik na Belci (Pelazgi) -Evrejskiot kako ma-

kedonski govor-″ e napi{an spored An|elija Stan~i} Spasi}eva, ″Najstariji jezik Biblije ili Jedan od najstarijih kulturnih naroda″, 1929 godina. Za knigava se koristeni i delovi od avtorovive knigi: 1. ″Sredozemjeto pradomovina na Evropjanite″, format A5.

a. prvo izdanie avgust vo 1998 godina, strani 354 (10) b. vtoro izdanie mart vo 1999 godina, strani 519 (10) v. treto izdanie maj vo 2007 godina, strani 621 (9)

2.″Nov Aleksandar Makedonski″ (tn.Skenderbeg=Georg Kastriot) a. prvo izdanie vo mart 2001 godina, strani 159 (9) b. vtoro izdanie vo juni 2003 godina, strani 334 (9) 3. ″Odroduvawe na Makedoncite″, avgust 2001 godina. 4. ″Vozobnuvawe na anti~ka Makedonija″, april 2002 godina. 5. ″Kavkazko- crnomorski Albanci- Arnauti″, juni 2002 godina. 6. ″Vlasite- t.n.Sloveni″, septemvri 2002 godina. 7. ″Zavera protiv anti~kite Makedonci″, oktomvri 2002 godina. 8. ″Grcite- ve{ta~ki narod″, april 2003 godina. 9. ″Ishrana na govedata″, maj 2003 godina. 10. ″Slovenite- germanski falsifikat″, juni 2003 godina. 11. ″Germancite i Makedoncite- edno isto″, juli 2003 godina. 12. ″Evropjanite poteknale od Balkanot i Mala Azija″, mart 2004 g. 13. ″Grcite- odrodeni Sklavini i Sloveni″, juni 2004 godina. 14. ″Makedonskata Komnenova Albanija″, avgust 2004 godina. 15. ″Homerova Troja na domorodci- t.n.Sloveni″, januari 2005 godina. 16. ″Evreite- t.n.Sloveni″, april 2005 godina. 17. ″Homerova=tn.slovenska Makedonija″, oktomvri 2005 godina. 18. ″Albancite kolonisti vo Makedonija″, januari 2006 godina. 19. ″Atlantida-falsifikat na Solon i Platon″, dekemvri 2006 godina. 20. ″Brigite=Brzjacite bile postari od Egiptjanite″, mart 2007 godina. 21. ″Albancite odrodeni Brzjaci i Mijaci″, maj 2007 godina. 22. ″Bugari=narod bile Tatarite=Arnautite″, maj 2007 godina. 23. ″Homerovi=tn.slovenski Morejci=Grci″, avgust 2007 godina. 24. ″Od Makedonci=Pravoslavni do Turci=Muslimani″, noemvri 2007 god. 25. ″Belcite narod so eden jazik″, na germanski jazik, 319 strani, 07.03.2008 26. ″Makedonecot Georg Kastriotis, t.n.Skenderbeg″, 15.04.2008. 27. ″Helas″, na germanski jazik, 148 strani, 14.06.2008. 28. ″Slovenite falsifikat″, 250 strani, 18.09.2008. 29. ″Helenite i Grcite falsifikat″, 199 strani, format A5, 13.11.2008. 30. ″Dodunavska Makedonija″, 296 strani, format A5, 21.01.2009. 31. ″Etnografija na Makedonija″, na germanski jazik, strani 81 format A4, 24.02.2009. 32. ″Od kogo postanavme″, strani 256 format A4, 18.05.2009. 33. ″Evropskite zlostori vrz Makedonija″, strani 104, 17.06.2009. 34. ″Grcite, Albancite i Vlasite ve{ta~ki narodnosti″, strani 175, 05.08.2009. 35. "Grcite so dvorasen jazik na Belci (Pelazgi) i Crnci (Semiti)", str. 318, 09.10.2009.

NAPOMENA: Knigite pod 25, 27 i 31, koi se na germanski jazik, moàt da se najdat na internet: www.Brigien.com. Ova vaì i za Zmejova Dupka, koja e navedena vo ″Ilijada″ po-

74

kraj Crna Reka, vo Demir Hisar, me|u selata Dolenci i Babino. Istoto vaì i za kniga pod 32, 33, 34 i 35 na makedonski jazik. A i ovaa 36-ta kniga e vnesena vo internet.

S O D R @ I N A

Predgovor 3 Prva glava 6 Vtora glava 21 Treta glava 42 Rasa=narod=jazik 65

75

OD AVTOROT Od Zemjodelskiot fakultet- Skopje bev ispraten vo Germanija na dousovr{uvawe.

Pred mene bea i drugi ispra}ani, no nieden ne uspea da doktorira. Po moeto doktorirawe ishrana na ìvotni na 04.11.1976, vo Viena, odma, na 07.11.1976, se prijaviv na Zemjodelski fakultet. Odma stanav nepodoben, zatoa{to tie ne bea sposobni da se nosat so sovremenata problematika. Sledi jas da se vrabotam vo ZIK “Pelagonija”- Bitola i toa: od 24.01.1977 vo Sviwarska farma s. Porodin, od 24.04.1977 vo Govedarska farma s. Radobor i od 01.01.1978 vo Razvojnata slu`ba na Kombinatot. Kombinatot be{e jugoslovenski rekorder. Me|utoa, so promena na dràvniot politi~ki vrv se promena kadarot i zapo~na da se uni{tuva Kom-binatot. Sledi jas redovno da pi{uvam vo vesnikot “Nova Makedonija”, deka ne samo vo Ko-mbinatot se raboti lai~ki, tuku vo cela SR Makedonija. Stanav nepodovna li~nost i za SR Makedonija. Za mene se rasprava{e vo OK SKM-Bitola, SSRN-Bitola, Sindikatot-Bitola. Navedamam samo eden primer.

Moja prestavka ispratena do strukturite vo Skopje,be{e vratena da se isledi vo Bi-tola. Taa dojde vo Kombinatot. Za nea be{e zadolèn voda~ot na Sindikatot na Kombina-tot, To{o [umarot. Na sekade se raspravalo za mene. Dojde red i vo Razvojnata slu`ba, vo moe otsustvo. Po raspravata dojde Dragi Laborantot, koj mi soop{ti, ona {to sum go napi-{al nema vrska so vistinata, i deka jas ne sum bil pismen. Toga{ nego mu ja predadov mojata prestavka. Toj nea ja pro~ita i se iznenadi, taa nemala vrska so pro~itanata. Po izvesno vreme, na druga rasprava, na stru~niot kolegium, sovetnicite vo Razvojot, a jas bev isto taka sovetnik, i direktorite be{e pro~itana mojata prestavka od To{o [umarot. Jas mu rekov, pro~itaj ja mojata prestavka, a ne tvojata. Toj mi kaà, pa ovaa e tvoja. Me|utoa, jas mu rekov, pro~itaj ja cela, a ne ni edna desetina prestavka, samo od ni{to`nicite potcrtano, toa be-{e potcrtano so crveno hemisko...

Sledi jas da ne mu veruvam na strukturite vo Skopje, koi bea antimakedonski. Pora-di navedenoto se obrativ do Belgrad, do CK SKJ. Ottamu preku Kombinatot mi be{e ispra-teno pismo. Pismoto ne go dobiv, a go dobiv samo kovertot so moeto ime i CK SKJ. Bidej}i pismoto be{e ukradeno, se javiv ponovo do Belgrad. Preku Kombinatot go dobiv i pismoto. Vo nego bev pofalen, da prodolàm da ukaùvam na nepravilnostite, so koi im se nanesuva {teta na stopanstvoto...Sledi da bide postavena granata vo pe~kata vo s. Kremenica, za da se ubie Vangel Gaga~ev, a zagina samo eden. Potoa se sudriv so eden aktivec Albanec-[u-mar, koj se bore{e za Velika Albanija...Toj na sostanok me napadna i mi se zakani so smrt. Protiv mene bea site od Bitola: OK SKM, SSRN i Sindikatot. Obrazloènie be{e, deka Albancite bile mirotvoren narod i gi sakale Makedoncite. Koj e lud neka veruva. Bidej}i jas ne popu{tiv privatno go tuìv. Za toj da se oslobodi, pred vrabotenite vo Razvojnata slu`ba, potpi{a najsramna izjava, za{to site vraboteni mu se smeeja. Bidej}i SR Make-donija ne be{e samo moja, ja povlekov tu`bata. Vo 1990 godina se objavi konkurs za generaen direktor. Na konkusot se prijaviv i jas. Bidej}i be{e izbran Vangel Gaga~ev, komunisti~ki dou{nik, ni{to`nik i uni{tuva~ na Kombinatot, podnesov tu`ba. Sudea \or|i Hristov-ski od s.Logovardi, ~ija èna bez nikakva rabota vo Kombinatot be{e unapreduvana, so No-jko soplemenik na Vangel Gaga~ev. Ovoj Buf~anec, kako mo}nik vo OK SKM- Bitola i CK SKM- Skopje, so sudii izvr{iteli i soplemenici, mene kako Makedonec me uni{tija.

Tokmu Vangel Gaga~ev kako profesionalen ubiec so svoite soplemenici go rasturi-ja, uni{tija i opla~kaa ZIK “Pelagonija”- Bitola od kogo ìvee{e bitolsko, sega samo ne-govata banda so svoi pot~ineti ma~enici i robovi. Kapitalot go iznesle vo stranstvo...

Me sudea negovi soplemenici, koi ne gi prifa}aa moite svedoci, a na tuèniot, koi bea nepismeni i so mene nemaa ni{to zaedni~ko. Sudite dozvolija od rasprava vo rasprava da se pro{irat obvinenijata koi ne bea predmet na discilinskata merka prestanok na rabo-rn odnos. Ova se potvrduva so Kitan Min~evski, koj be{e nositel na sindikalnata akcija, a jas samo negovo sorabotnik. Iako toj be{e tovaren za pove}e i pote{ki dela, toj be{e oslo-boden, vraten na rabota, primaj}i go obe{tetuvaweto. Duri tu`bata ni be{e zaedni~ka, a sudskiot proces prodolì samo za mene. Sudskiot proces trae{e od 1991 se do so 1996 godi-na.Toj be{e politi~ki proces: so nezavr{uvawe na sudskiot proces da se uni{ti tuìtelot.

76

Samo da dopolnam: Predmetot P.br. 987/91-2 be{e predaden na sudijata Stef~e Ka-ramandi vo Op{tinskiot sud- Bitola. Nego go zamoliv da se ubrza postapkata. Toj mi soop-{ti, bidej}i ti mu si drugar na mojot brat, a mene mi e naredeno, ti da go izgubi{ sporot, jas se otkaà od predmetot.Vo slu~ajov najgolem yver na yverovite, poznat ni{to`nik, be{e pr-viot bratu~ed na Vangel Gaga~ev, sudijata Vangel Gaga~ev. Toj be{e okruèn sudija vo Bito-la, potoa vrhoven sudija. Toj vo Vrhovniot sud mojot predmet go krie{e vo svojata fioka, i toa edna godina. Mi go smenaa sudijata Vasko Radevski vo Op{tinskiot sud-Bitola, koj ia-ko najbrzu gi re{ava{e predmetite i nema{e nieden nere{en, poradi mene ostana bez rabo-ta. Toj ja donese prvata odluka da mi se ispla}a li~en dohod se dodeka ne se zavr{i sudskiot spor, zatoa{to postapkata disciplinska merka prestanok na raboten odnos bila potpopno montirana. Ova prethodno, 03.05.1991, be{e potvrdeno od Trudovata inspekcija, koja be{e zadolèno od Kabinetot na Pretsedatelot na Izvr{niot sovet na SR Makedonija, akademik prof. d-r. Nikola Kqusev, a jas ostanav bez rabota od 20.05.1991. Sledi od site sudii taa da ne bide navedena, taa redovno sudiite ja uni{tuvaa, a jas na sekoja rasprava ponovo i ponovo ja priloùvav.Nego go zameni Blagoj Donovski, napolno nepismen sudija: bil zatvorski klu-~ar, divo zavr{il praven fakultet, mangupski stanal sudija i kriminalno vrhoven sudija, {to e sram za pravosustvoto.So mene be{e unapreden vo vrhoven sudija i Vladmir Atanasov- Kapakot, moj kapak. Pak, za banditot Branko Naumovski, naroden pravobranitel, gubeweto rabota ne bilo povreda na ~ovekvite prava. Sledi toj kako bandit da stane ustaven sudija... Isto taka, drugi sudiite koi sudea protiv mene imaa interes: bea izbirani i unapreduvani, a i nivni ~lenovi na semejstva: sopruga...Tokmu zatoa maratonskiot sudski rezultat be{e te-sen: samo 7 : 6. Vo odlukite i re{enijata ima{e samo edna stranka, tuèniot, kako jas da ne postoev. Bev prv od dràvata koj se àlel vo Strazburg. Bidej}i maratonskiot sudski pro-ces zavr{i vo noemvri 1996 godina, a R.Makedonija be{e potpisnik vo april 1997 godina, nikoj pred toj datum nemal pravo da ja tuì na{ata dràva, koja ja opla~kale mo}nicite na partiite na vlast. Te{ko na ovoj narod so delikventi. Duri Vangel Gaga~ev mi gi ukrade i akciite do 20.05.1991, koga so negovata soplemeni~ka banda me izbrka od rabota so svedoci nepismeni rabotnici, koi ne gi poznavam dovolno. Sledi na soslu{uvaweto svedocite koi trebaa da svedo~at protiv mene, da izjavat deka za mene ne e vistina, ako ne svedo~at }e gi izbrkat od rabota. Imav podneseno krivi~ni prijavi za sudiite, koi bea priloèni za ni-vno izemawe do Pretsedatelot na Sudovite, {to ne be{e uvaèno, moralo da bidam likvi-diran. Taka mene mi be{e odzemene pravoto da izemam sudii, a bez moe znaewe na raspravite se pojavuvaa novi sudii. Bidej}i sudea sudii za koi imav podneseno krivi~ni prijavi deka tie mi gi pro{iruvaat obvinenijata i se monteri na sudskiot proces, odlukite i re{enija-ta bea nevaè~ki. Isto taka, ova be{e sindikalna rabota, {to vo Evropa e nezamislivo br-kawe od rabota. Vo R.Makedonija do denes nemame Sindikat. Duri go potkupija voda~ot na sindikalnata akcija Kitan Min~evski, jas kako poobrazovan nego mu pomognuvav, da bide pr-otiv mene. Nego go vratija na rabota...Najdrsko be{e koga go potkupija advokatot Icko Di-movski. Toj ja zakasna àlbata za eden den, da go izgubam sporot. Jas kako neuka stranka imav podneseno druga àlba, se vrati predmetot vo prvobitna sostojba. Jaj protiv nego podnesov krivi~na prijava. Za banditskoto Javno obvinitelstvo, toa ni{to ne bilo, mene ne mi na-pravil ni{to {tetno, u{te ne me ubile, do denes sum ìv.

Vremeto si odminuva{, nikoj ne saka{e da mi izleze vo presret, da se povtori posta-pkata. So promena na vlasta, se promena i Pretsadatelot na Vrhovniot sud na R.Makedonija. toj mi izleze vo presret. Podnesov barawe da se obnovi postapkata, koja be{e politi~ka i partiski. Predmetot go zede promenatiot pretsedatel na Osnovniot sud- Bitola Aleksan-dar Pr~evski. Toj nenaveduvaj}i ni{to vo odlukata od ona {to jas naveduvav, nitu predme-tite od Vrhovniot sud, toj navede samo pominale od 5 godini, ni{to pove}e. Sledi toj da se unapredi za Javen obvinitel na R.Makedonija. A istoto sledi i so Qube Nedelkovski itn. Mnogu sudi koi sudea protiv mene, bea unapredeni.

Isto taka, na makedonskite univerziteti od 1990 godina se prijaviv 16 pati, samo od-bivan. Negovite soplemenici, tikvari i uni{tuva~i na sto~arstvoto so veterinarstvoto i zemjodelstvoto ne mi dozvolija da se vrabotam vo nastavno-nau~nite ustanovi: bea recenze-nti, direktori/dekani, pretsedateli na nastavno-nau~niot sovet itn. Nivnite zvawa se in-terni, ni{to`ni, bezvredni.Izbranite bea bez objaveni zvawa,zna~i nevaàt, i bez trudovi.

77

Taka jas ostanav bez pravo na vrabotuvawe, a od 04.10.2009 sum vo penzija. Mojata penzija iz-nesuva samo 1/4. Inaku da se kaè, kako sredno{kolec bez soslu{uvawe bev pretepan. U{te ne sum bil v zatvor, kako e neophodnost da bidam kompleten ~ovek: od Srbite i srbomanite Makedoncite bea likvidirani, a od 1990 godina i od mafija{kite partii koi narodot go op-la~kaa i podelija. Toa u{te ne e dozavr{eno, no na procesot krajot ne mu se gleda.

Дополнување со уште некои лица: Менде Велјанов беше носител на моето бракање од рабо-та. Тој поради мене иако обичен агроном постана директор по сточарски, кој ми стана претпоставен. А тој ја водеше цела постапка. Кога успешно неа ја заврши, Вангел Гагачев и него го клоцна. Следи Аргида Хаџова. Таа како правничка, беше претседател на Дисцилпинската комисија. Затоа и таа бе-ше унапредена. Меѓутоа, без долг живот, иако од мене многу помлади, годинава починаа. Горица Котевска од с.Логоворди како вработена во Развојната служба, на состанокот на Работничкиот совет vo moe otsustvo беше главен носител за моето бракање: таа така си магистрирала и докторирала, што важи и за други, подолу наведни. Ристо Бoшевски-Евзонот поради мене доби стан и постана те-хнички директор, а сега дури е извршен директор, наследник на злосторникот Вангел Гагачев. Сите други кои учествувале во моето ликвидирање беа наградени, со што се величеа и гордеа: тиквари арамии и неработници, непријатели на македонските Македонци и македонска Македонија.

Ветеринарниот лекар Борис Ангелков ми ја оспорува дипломата. Тој не специјализирал во Белград, ниту магистрирал во Загреб, е со фалсификат диплома доктор од Ветеринарниот факултет во Загреб, што го крие полицијата...Тој е соуништувач на овците ЗЗ “Светлост“ во село Породин, и злостирник за говедарството на ЗИК “Пелагонија“. Тој ме исклучи од Друштвото за наука и уме-тност- Битола. Агроекономистот Трајан Дојчиновски не ме прими во Агенцијата за унапредување на земјоделието, што важи и за Горица Kotevska. Како Горица најслаби студенти кои магистирале и докторирале бил Живко Јанкуловски...Бидејќи Живко Гацовски не можеше да докторира во Ско-пје, тоа го направил во Бугарија.. Борче Ангелков и Стевче Пресилски во Вишата земјоделска школа (тн.Биотехнолошки факултет) не се бават со наука туку со играорни групи за заработувачка. Во неа наставниот кадар е воглавно агроеконимски. Токму затоа тие не се ни земјодеци (сточари, полоде-ци, лозаровоштари...), никако економисти. Таков бил Драги Петковски кој докторирал агроеконо-мика на Земјоделски факултет- Скопје, кој во животот ништо нема работено, ниту можел нешто да работи. Тој раскажува, тој ме видел во Груб-Минхен што сум работел, што не е можно, затоа што тој со своите соексурзијанти таму беше само пола час, кога ја преведував од германски на македон-ски од директорот на научната установа во Груб кој исто така беше и професор во Виена- Австрија. Затоа отпаѓа што тој тврди, во Виена оделе послабите кои не биле способни за да докторираат во Груб. Во Груб нема Универзитет, а и Минхенскиот е многу помлад од Виенскиот. Секако, Балкан-ските универзитети, посебно во Скопје, се на уште многу пониско место. Ваков е и Трајан Дојчино-вски...Па со овој кадар не може да се образова способен кадар за во земјоделството. Секој оној кој го изгубил детето, го испратил таму да се образува. Токму затоа нападите ги сфаќам како љубомора, значи, само признание...: Кај нас кој запишал и не откажал се завршил магистер, доктор...професор.

За да се види дека јас сум работел на повеќе полиња, е примерот со РО “Бентомак“- Крива Паланка. Тој имаше договор со Земјоделски факултет- Скопје, со неговиот професор д-р Јордан Шо-каровски. Тој за преживни животни имаше предложен производ врз основа на уреа. Бидеќи тој беше отровен, јас ја превзедов дејноста, повеќе немаше труење, и направив повеќе производи на база на бентонit, а се направи и сточна фабрика за 50 вработени. Fabrikata za sli~en preparat na baza na urea i bentonit od Kutina na Rafinerijata INA ja istisnavme od SR Makedonija, SR Srbija...За ова имав договор преку Avtorskata aгенција...Бидејќи РО "Бентомак" немаше правилник да ме награди, тое се проба да се направи преку мојот прв братучед Борис Стојчевски- Зенго, кој производи ги про-даваше низ СФР Југославија. Toj niv gi izlaga, koga toj izjavi, dajte roba jas na Risto }e mu platam. Бидејќи тој не ми го исплаќаше обеќаното, тој повеќе не добиваше нивни производи.

Бидејќи останав без работа, осум години го молев Борис Стојчевски- Зенго, кај него да се направи Фабрика за добиточна храна, во село Доленци- Демир Хисар. Добивката требаше да биде на пола. И чистата добивката беше преку 400.000 ДМ. Меѓутоа, тој мене не ми даде не само ни 10%, туку нити една марка. Со него насекаде одевме...Белград...Меѓутоа, тој недаде ниту една дневница. Бидејќи дејноста нема врска со него, па тој е само со осмолетка, со еленџии има диплома за средна и Виша земјоделска школа-Битола, следи се да пропадне. Бидејќи се што тој купи за тн.фабрика, оста-на кај него, 400.000 ДМ од него се украдени, со кои тој нема врска.Најбитно е дека тој наполно беше свесен дека тој беше обврзан да ми плаќа. За пример се наведуваат три случаеви, кога тој во пиена состојба телефонски ме повика, и тоа при јадење и пиење, со мноштво разговори на друштво, јаву-

78

вајќи ми: "ако не работиш јас не давам пари бадијала".А тој две бројки не знаеше да помножи. Биде-јќи неговото заработување беше како од ведро небо паднато, за тој да се изнапие и натреска, многу пари фрлаше, оти тие биле туѓи, а не негови. Само еднаш помалку во неделата да се расфрлаше со туѓи пари, тие (3.000) мене да ми ги даваше, ќе бев благодарен. Дури тој ја знаеше мојата состојба и се исмејуваше,јас сум живеел само со 3.000 денари.Точно беше, само тие беа за целокупна употреба. Следи и некогаш мојата хипогликемија...Токму затоа тој уживаше други луѓе да понижува и навре-дува. Всушност, сите со него се смееа. Јас му обеќав на мајкаму, дека ќе му помогнам да не заглави. Место благодарност казна. Иако јас него му бев првбратучед, тој во пиена состојба ме понижуваше и навредуваше,редовно ми најдуваше недостатоци во однос на мојот изглед, младост, коса итн., што не доликува на возрасен и зрел човек. Дури си зеде за право да ме нерече будала, пијан во кафеана, правејќи им смеа на сите присутни. Во животот досега толку никој ме нема навредено. Сите досега навреди доживеани во својот живот не се равни на неговите. Народот вели, кога некој пијан нешто ти кажи, така тој трезен мисли. Мене ми преостана тоа чудовиште во животот никогаш повеќе да не го видам. Следи мое соопштување, досега за тебе изгубив осум години, сега не губам ни една секу-нда, и се гадам да те видам. За да се потврди, дека тој нема човечност, парите за гроб на мојата мајка Станка, сестра на неговата мајка Стеванка, од февруари 1999 година до денес не ги враќа. Наведе-ната сума беше остварена само по смртта на мојата мајка. Значи, тој немал намера, нив да ги врати, и тоа земени од вториот ден по закопот на мојата мајка. Исто така, тој ме остави без колата. Јас него му ја дадов за десет дена, а неа не ја видов со години. Јас неа му ја дадов, за таа да се поправи,оти јаs без работа немав можност неа да ја поправам...Па само така неа двојно пониско ја продадов.

Koga se govori za Fabrikata za dobito~na hrana kako netreba da se podiga, e primerot so Bo-ris Stoj~evski-Zengo. Iako jas ja napraviv idejnata cel i nea i obezbediv plasman za taa da raboti so tu|i sredstva na @ivinarska farma s. Porodin,toj na svoja raka izgradi bicikloni za gotova hrana, ~ii fundamenti bea ogromni vo odnos na samite bicikloni. Koga prestana da proizveduva Fabrikata, isto taka, toj samoicijativno izgradi i silosi za ìtarici so transportni mehanizmi, koi se grdosija, i "Metalec" od Prilep toa nego mu gradel teìnski a ne funcionalno, duri ne monta`no, tuku se za-vareno. Taa grdosija nikoj i nikoga{ nema da se prodate zatoa {to za nejzinoto uni{tuvawe e mo`no samo so elektrodi, ~ija vrednost }e bide pogolema otkolku èlezoto prodadeno kako staro vo nekoj na{ otpad. Samo taka, taa }e ostane kako spomen na lice i semejstvo koe ostanalo lakomo i pakosno.

Бидејќи јас бев без работа, а оваа книга ми е 36-та објавена, наведувам кои ми поногнале. Мојот пријател град.инж. Томе Чукалка издејствува во ДОО "Комерција" да ме постави за управи-тел. 100% земените пари се издадени за печатење на книгите, што беше до 2005 година.

Имав намера да издавам книги. Бидејќи немав пари, не се одлучив. Ме наговори Симе Пан-довски, повратник од Торонто- Канада, кој имаше добро занимање, правење кровови на куќи... Би-дејќи немав пари, беше договорено, да платам, кога ќе имам.Тој книгата не ме остави да ја напишам, како што сакав, ме принуди, да пишам само биолошки методи, оти не сум бил историчар, како и тој. Дури ме принуди, него шест пати да го цитирам. Тој го даде материјалот да се извади на паус, и тоа на синот на Претседателот на Општинскиот суд- Битола. На мое изнедаување, Симе Пандовски со својата сопатничка одма ми побараа пари за свршената работа. Јас за неа двапати платив а бараше и повеќе, на што се спротиставив, и неплатив. Инаку јас од него и сопатничката бев понижуван и на-вредуван, како и други доктори. Присутните се чудеа, како можев да ги трпам. Бидејќи тој беше па-триот, не сакав да го навредам кога тој беше необразован човек. Неговата прва книга била дело на Ристо- Таксистот од Торонто, кој бил историчар. Другите се копии на Велс и други, без да ги наведи авторите,како романите за Клеопатра и Александар, што не е дозволено. Инаку тој ја внесе замисла-та на Ристо- Таксистот за македонски јазици... А никаде Харолд Ламб не вели најстара Македонија 6220 години. Тој за Оболенски пиши, северно од 40-та паралела секогаш живееле Словени, што ни-каде кај Оболенски не може да се прочита итн. Книгите германски од Ристо Поповски, кои ги имав земено од кај Симе Пандовски, ми ги бараa назад за книги да не напишам. Сите им ги вратив само две не: книгата на Ланге, каде се гледа, дека Кирил Солунски само скопил слова, а не создал нови..., како и на Цирер во која од стараата ера се до со 7 век никаде нема Словени,кој бил политички поим.

Бидејќи јас за Претседателот на Општинскиот суд- Битола во весници пишев, синот на по-веќе место, со еден потег името Лине го преправил во Лене. Следи јас книгата одново да ја почнам. За ова ми помогна новинарот во "Битолски весник" Симе Алушевски. Тој продолжи да ми ја попра-ва и дополнува, а направи и делумна лектура. Бидејќи јас тогаш бев почетник, тој мораше да врши многу промени една по друга, откажувајќи се, што за него беше претешко... Бидејќи на мој предлог беше справен препаратот за потсирување на млекото "Кваско"...во Квасарата Битола, што беше при-фатено од техничкиот директор Кире Мојсов, ми беше дозволено да се пишам на нивни компјуер.

79

Ми помогна нејзиниот Стевче Видановски, брат на мој зет од внука, и внук на мој пријател, кој до-кторирал во Берлин. Јас прво дома преведував, и препишав на рака околу 2000 страни, до Квасарата патував по 8 километри, таму и ручав, и ги внесов во комјутерот. Од првата објавив две изданија, од втората само едно издание, другите на комјутер 4-8-6, што ми го испрати од Дизелдорф Ристо По-повски. Ова беше на предлог на Симе Пандовски, кој беше стар познаник со Ристо Поповски. Така премногу ми се олесни работата, и се редеа книги по книги. Почнав со букви (10). Бидејќи немав па-ри, нив ги смалив (9). Ристо Поповски испрати и втор комјутер 4-8-6, кој бил побрз. Додека тој од Скопје стигна кај мене, изчезнал глушецот, тастерот, мониторот и деловите од од комјутерот биле менувани. Кога него го примив, по две недели се расипа. Од двата кoмјутери мојот комшија Петар Trajkovski направи еден побрз...Така стигнав до 35-та книга.И уште не дозавршена ми цркна мони-торот. Книгата не завршена ја испечатив... Следат грешки. Само некои: Crna Gora vo Crna Reka, Ne-predok vo napredok (e=a); genecit=genocit; str. 29 f.n. 64 greo vo grei str. 3 od dolu 20: dvo o tri (dvo i tri); str. 272 biblijatas bes s; str. 316 < 20 pravslavnno/I. Bidej}i ne sakav da se otkaàm od pret-hodniot komjuter, so kogo dojdov do so 35-ta kniga, sakav da kupam samo monitor. Me|utoa, devojkata-so-prugata Biljana na mojot vnuk Bo{ko Dukovski me ubedi, cel da bide nov.Toj nа 16.10.2009 (петок) беше платено 18.000 денари, во сабота купен, во понеделник во 22 часот е донесен, вторникot во 1822 почнав да работам: prva kniga e ovaa. Во сledната книга ќе go promenam i fontot na pi{uvawe.

Досега само за печатење сум потрошил преку 20.000 Евра, од никој не помогнат. Сакам да им се заблаодарам на лицата, кои ми даваа помош со книги. Прв и најголем ми беше

и ми остана Томе Чукалка. Тој ми ја предаде својата пребогата библиотека, како да е моја, и така со неа многу книги дополнував. Toj e avtor na pove}e knigi za Makedonija, objavil samo edna. Следен е Ристо Попов-ски od Dizeldorf, koj sobira litaratura i pi{i knigi za Makedonija. Наше собиралиште беше и остана Сотир Пастенаров vo Skopje, од кого добив многу книги. Следен е Симе Алушевски, последнава е негово нај-дување на интернет. Исто така, се: Мирјана Бундевска со Јован Пајмаковски, Трајан Нешковски-Кантаро od Berlin, Владимир Јовановски-Беби, Блаже Јованovски- сопственик на пекарата Хамбург, Tome Jovanovski i Nace Atanasov, Петар Темелковски со Гоце Вучкоv i Vasko Vangelov. Da se nadovrzat Tihomir Stoja-novski, Du{ko Hristov i Stev~e od Malme. Moјот внук Бошко Дуковски доброволно ја води мојата веб-страна. Мојот школски od osmoletka Кицо Велјановски ми дава извадоци од весници за историјата итн.

Бидејќи мене ме уништија во Р.Македонија, а со цел да им помогнам на други, да нема стр-

адалници како мене, а и поголеми и помали, сите мои незадоволства во вид на барања се испратени во Стразбург. Тие не се праванички, туку во потполност пренесени одлуки, решенија...Сите тие ќе бидат објавени под четири наслови во мојата вебстрана. Правејќи го ова, ние ја принудуваме власта да ги донеси сите закони, кои треба да се законски, а не на група граѓани, непријатели на државата.

Овде се наведува, што досега не е објавено. По се изгледа,ова е последни или претпоследно.

EUREPEAN COURT OF HUMAN REIGTS STRASBOURG

Predmet: Prilog kon Baraweto Od 07.03.2009, Br. 15050/09 Na 04.04.2009, 09.04.2009, 10.04.2009 i na 27.04.2009 Vi isprativ prilozi za rabotata na Javnoto obvintelstvo od Bitola..., vo koe se gleda negoviot odnos kon mojata krivi~na prijava..., so samovolijata. Tokmu poradi nego od 20.05.1991 ostanav bez raboten odnos i pra-vo na vrabotuvawe. Ovoj prilog se odnesuva za samovolijata vo Javnoto obvinitelstvo vo Skopje, koe do-zvoli da se izbiraat nastavnici vo Zemjodelskiot, Veterinarniot fakultet i Institutot za sto~arstvo, site vo Skopje, koi ne gi ispolnuvaat uslovite predvideni vo Zakonot za vi-soko obrazovanie. Isto taka, toj ne e vo soglasnost za takvite vo Evropa. Vsu{nost, vo nego ne postoi eden to~en stav za docent, vonreden i redoven profesor, tuku tri stava. Ova po-dobro da se prestavi, e vaka: vo prviot stav da se bara pismen, vtoriot polupismen i tretiot nepismen. Bidej}i vo site stava se sodrì pismen, site gi ispolnuvaat uslovite. Sledi R. Makedonija stopanski da e samo pred Albanija itn.

80

Za primer se naveduva Zemjodelskiot fakultet, protiv kogo vodev dva sudska spora P.br. 3555/03 i P.br. 3556/06 za ist nastaven predmet od ist nastavnik, koj zavr{il veterina-rno u~ili{te, a kako vraboten vo istiot fakultet interno i brzometno dobil duplomi za inìner, magister i doktor. Taka toj odma bil izbran i za nastavnik: docent, vonreden i re-doven profesor bez nieden samostoen objaven trud, nitu uxebnik ili kniga. Ova {to gonave-duvam za ovoj fakultet, vaì za drugiot i institutot, i Biotehni~kiot fakultet vo Bitola.

Jas podnesov krivi~na prijava i dobiv odgovor od Osnovnoto obvinitelstvo, ~ie re-{enie go obàliv. Sledi odgovor od Vi{oto obvinitelstvo so prilog mojata krivi~na pri-java i kopija na re{enie od Osnovnoto javno obvinitelstvo- Skopje, koi Vi gi priloùvam. Tokmu zatoa ova go objasnuvam:

Krivi~nata prijava ja isprativ na 09.09.2006, a taa vo Osnovnoto javno obvinitel-stvo e zavedena na 11.9.2006. Vo mojata krivi~na prijava go iznesuvam slednoto: “JAVEN OBVINITEL NA R.MAKEDONIJA

Za: Falsifikatorite (la`govcite) vo Zemjodelskiot fakultet- Skopje. Od: D-r Risto Ivanovski Ul. Mihajlo Andonovski br.6/21 Bitola.

KRIVI^NA PRIJAVA

Za liceto Tanas Trajkovski, koj kako vr{itel na nastavnik vo Zemjodelskiot faku-ltet- Skopje, ne gi ispolnuva uslovite predvideni vo Zakonot za visoko obrazovanie na R. Makedonija. Isto taka, za da bide predloèn i izbran nastavnik vo istiot fakultet, toa se vr{i so falsifikat. Imeno, toj nema objaveno nieden samostoen trud, nitu eden samostoen napis, a toj e predloèn i izbran so falsifikat, vo koga stojat ~etirieset i ~etiri (44) tr-udovi. So krivi~nata prijava se predlaga na liceto Tanas Trajkovski da mu prestane rabo-tniot odnos nastavnik po site zvawa, kaznat sou~esnicite za napraveniot falsifikat so kogo toj e predloèn i izbran za nastavnik. So ova }e se prekinat da mu se nanesuvaat {teti na makedonskoto stopanstvo, koi poradi li~ni celi toa se najduva na najnisko mesto.

O b r a z l o ` e n i e Liceto Tanas Trajkovski bilo vraboteno kako veterinaren tehni~ar vo Zemjodel-

skoto stopanstvo na Zemjodelskiot fakultet- Skopje. Ova bilo povod toj da zavr{i Zemjo-delski fakultet. Od ova toj ne bil zadovolen, toj magistriral i doktoriral za tema za pola-matura i matura. Kako potvrda za navedenoto, negovata magisterska i doktorska rabota ne bile objaveni. So toa {to tie ne bile javni, zna~i, objaveni, {to bilo osnov za steknuvawe na nau~nite zvawa magister i doktor, toj ne magistriral, nitu doktoriral. Tokmu zatoa ne-govite ‘trudovi‘ kako takvi se krijat od nau~nata i stru~nata javnost. Vsu{nost, tie bile i se samo interni pisarii, kako {to bile i se nositelite na tie zvawa. Vakvo bilo liceto Ri-sto Ilkovski.

Ovoj magistriral i doktoriral kaj nastaven predmet kogo go predavalo lice, koj ne bil magister, nitu doktor. Vsu{nost, toj bil samo so zavr{en Zemjodelski fakultet. Bide-j}i za Zemjodelskiot fakultet za predmetot nemalo nastaven kadar, toj ne moèl da bide ma-gister i doktor. Ova nego ne mu pre~i, kaj nego da magistrira i doktorira Tanas Trajkovski, so {to se privatizirala kadrovata politika na Zemjodelskiot fakultet samo za li~ni ce-li. Ova bilo osnov na dràvata da i se nanesuvaat {teti od lica laici vo strukata i nauka-ta, poradi {to R.Makedonija e na najnisko ravni{te vo govedarstvoto, so te{ki posledici.

Postapkata е наједноставна. Иако лицето Ристо Илковски бил ‘татко‘ на магистратурата и докторатот на лицето Танас Трајковски, nego ne mu pre~i i toa samo za li~ni celi, toj Tanas Trajkovski vo 1995 godina da go predloì za docent i da bide izbran. Naprotiv, podnesitel-ot na krivi~nata prijava koj rabotel 4 godini vo nau~na ustanova vo Germanija i doktoriral vo Viena- Avstrija da go odbie. Ovoj do denes ima objaveno osumnaeset knigi so okolu 5.000 strani i preku 200 trudovi napisi: trudovite i napisite se objaveni vo Germanija i Hrvat-ska, oti nego vo R.Makedonija ne mu bilo dozvoleno da objavuva, {to pismeno mu go soop-

81

{til Risto Ilkovski. Vakvata postapka bila osnova, vnatre{nite lica me|usebno da se pr-edalagaat i izbiraat: jas tebe, ti mene.

Tanas Trajkovski, bez toj ni{to da raboti, na ist na~in bil predloèn i izbran za vonreden profesor.

Na 13.11.2002 be{e objaven konkurs za istiot predmet. Bidej}i na nego se prijavil i podnesitelot na krivi~nata prijava, konkursot bil rasturen ({to ne e dozvoleno, R.I.), praksa {to se sproveduva od istiot fakultet redovno od 1990 godina. Na 10.10.2003 e pod-nesena tu`ba P.br.3555/03 vo Osnovniot sud Skopje I Skopje, a go sudi sudivkata Dragica Sa-punxiska...Bidej}i konkursite bile samo od formalen karakter, podnesitelot na krivi~na-ta prijava nema {to da bara. Zemjodelskiot fakultet bil samoupravna interesna zaednica, koja ne bila i ne e vo sostojba da se natprevaruva, opstojuvaj}i samo socijalna ustanova za zgriùvawe na neoformeni lica, koi ne se vo sostojba da se nosat so problemite vo sto-~arstvoto.

Sledi nov konkurs na 02.04.2004, pa tu`ba P.br.3556/04, so prva rasprava duri na 31. 10.2005, kaj sudijata Vlatko Samarxiski. Na 07.09.2006 tuìtelot dobiva Presuda, so koja go izgubil sporot. Istiot den bila ispratena àlba na tuìtelot, vo koja naveduva, vo Presu-data ima samo edna stranka, tuèniot. Tokmu vo ovaa sudska postapka se utvrdi, deka Tanas Trajkovski bil izbran so falsifikat. Toj nemal nieden samostoen trud, nitu samostoen na-pis. Duri toj nemal nieden grupen trud. Vo Biltenot na Univerzitetot ‘Sv.Kiril Metodij‘ vo Skopje br. 854, od 10 juni 2004 godina ima grupni pisarii, objaveni vo negoviot fakultet, site za osnovno osmogodi{no u~ili{te. Pod broj 3 go nema (se laè), pod 6 vo pe~at, pod 9 vo pe~at, pod 10 vo pe~at, pod 11 vo pe~at. Vo listata se naredeni po red do (so) broj 11. Za niv nema nikakva recenzija. Ova bilo poradi toa {to toj kone~no svatil deka toj kako pe-nzioner trebalo ne{to da raboti, pa sklepale pisarii, samo site vo pe~at. Bitni se samo objavenite. Ovie zaedno se samo 6 pisarii. Zna~i, penzioiniraniot veterinaren tehni~ar so svoite sopisarxii objavile samo 6 pisarii. Tokmu so vakvi pisarii se izigruva Zakonot za visoko obrazovanie. Ova se potvrduva so toa {to ako pet avtori imaat po pet pisarii, vku-pno se dvaeset i pet: 5 h 5 = 25. Ovde sostojbata e sosema druga. Site tie posarxii vkupno imaat samo pet pisarii. So ovie vkupno pet pisarii pisarxiite bile zadovolni, {to vaì i za Zakonot za visoko obrazovanie, a otsekoga{ e izigrana dràvata.

I ovde se javuva Risto Ilkovski. Bidej}i toj na Tanas Trajkovski mu bil ‘tatko‘ na doktoratot, toj ne smeel da bide recezent. Samo koga e samo od interes, toj i ovde e rece-zent, pretsedatel. Zatoa samo so li~ni interesi vo zaklu~okot i predlogot stoi: ‘Vrz osno-va na dosega{nata celokupna aktivnost na d-r Tanas Trajkovski vo oblasta na nastavata, na-u~nata i aplikaciona dejnost i objaveni trudovi do izborot docent i vonreden profesor i potoa do denes (44 trudovi), imaj}i gi predvid Zakonot za visoko obrazovanie, Pravilnikot za izbor na nastavnik pri Univerzitetot ‘Sv.Kiril i Metodij‘ vo Skopje, Statutot na Zem-odelskiot fakultet, objaveniot konkurs i пријавеnite кандидати, ~lenovite na Recenzent-skata komisija imaat osobena ~est i zadovoplstvo da mu predloàt na Nastavno-nau~niot sovet na Zemjodelskiot fakultet, da go izbere d-r Tanas Trajkovski, dosega{en vonreden pr-ofesor, so zvaweto redoven profesor po predmetot govedarstvo‘.

Se gleda, ‘tatenceto‘ si go izbira ‘detenceto‘. Bidej}i na podnesitelot na krivi~na-ta prijava ‘tatkovcite‘ bile od Germanija i Avstrija, toj go izgubil pravoto da bide izbran. Ama koga podnesitelot na krivi~nata prijava vo Viena polaga{e zakletva, deka ako do-ktorot laè..., nego }e mu bide odzemen doktoratot. Bidej}i Tanas Trajkovski laè, toj ne moè i ne smee da bide doktor. Pa toj i ne e doktor. Koga negoviot doktorat se krie, i nego-viot doktorat e skrien- go nema.

Ovoj toa samiot ne go pravi. Falsifikatot e na recezentot...Tokmu zatoa, Tanas Tr-ajkovski mora da go izgubi svoeto rabotno mesto, koe nikoga{ ne go zasluìl, i kaznat so-u~esnicite. 09.09.2006 D-r Risto Ivanovski B i t o l a Ul.Mihajlo Andonovski br.6/21

Bitola“. Po tri godini sledi Re{enie od Osnovnoto javnoobvinitelstvo, vo koe stoi: “SE OTFRLA krivi~nata prijava...“. Javen obvinitel Sneàna Ristevska. Za da se potvrdi deka

82

Obvinitelstvoto sakalo da ja odbie krivi~nata prijava, toa na 29.01.2009 mu se obratilo na Zemjodelski fakultet, za toj da odgovori deka se bilo vo red. I toj mu odgovoril se bile okej, so {to laicite prodolùvaat da obrazuvaat kadar...Sledi moj protest do Vi{oto javno obvinitelstvo. Za ova Vi be{e javeno. Pa sledi odgovorot od Vi{oto javno obvinitelstvo. “VI[O JAVNO OBVINITELSTVO DO X RO.BR.51/2009 D-r RISTO IVANOVSKI Skopje, 01.06.2009 Ul.‘Mihajlo Andonovski‘ br.6/21 DC/AR BITOLA PREDMET: Izvestuvawe Do ova obvinitelstvo imate podneseno prestavka, naslovena kako ‘Protest‘ vo koj iskaùvate nezadovolstvo od re{enieto KO.br.4122/2006 od 03.04.2009 godina na Osnovnoto javno obvinitelstvo Skopje, so koe e otfrlena krivi~nata prijava, podnesena od Va{a stra-na, protiv Tanas Trajkovski za kr.delo Falsifikuvawe isprava od ~l.378 st. 1 od KZ.

Nesporuvaj}i gi pravata i na na~in kako vo Protestot da go izrazite svojot stav, bez ogled {to ste ~ovek so najvisoki nau~ni zvawa i ne Vi e potrebna pouka, sepak sme vo obvr-ska da ukaème deka vo slu~ajot treba da postapite soglasno ~l 56 st. 2 od ZKP i pravnata pouka dadena vo re{enieto. JAVEN OBVINITEL Dragoqub Caki}‘‘.

Se gleda deka i ovde se laè, kade se veli ‘‘krivi~nata prijava, podnesena od Va{a strana, protiv Tanas Trajkovski za kr. Delo Falsifikuvawe isprava‘‘. Pa ova ne e vistina. Taa se odnesuva za: “Falsifikatorite (la`govcite) vo Zemjodelskiot fakultet- Skopje“.

Nezadovolen od Izvestuvaweto, isprativ sleden predmet: “REPUBLI^KI JAVEN OBVINITEL“

SKOPJE

Predmet: Protest na izvestuvaweto od Vi{oto javno obvinitelstvo -Skopje RO/br.51 od 01.06.2009

Na Zemjodelskiot fakultet- Skopje od 1990 godina redovno sum odbivan, iako samo jas imam raboteno vo nau~na ustanova vo Germanija, doktorirano vo Avstrija, imam samosto-jni objaveni trudovi, knigi itn. Nasproti mene, vo istiot Fakultet se delat zvawa magister i doktor za polamatura i matura, se izbiraat interni lica so interni zvawa so polamatura i matura, bez objaveni magistraturi i doktorati, zna~i tie ne se vaè~ki, tie stanuvaat vo-nredni i redovni profesori, sramno za strukata i naukata na R.Makedonija.

Najdobar primer e veterinarniot tehni~ar Tanas Trajkovski, koj kako nivni vrabo-ten se interno postignal, duri so nevistini, toj imal trudovi, koi bile samo pisarii, a koi brojno neodgovaraat itn.

Za se gore navedenoto imav podneseno krivi~na prijava. Za problemot za kogo se govori e podneseno tu`ba na 10.10.2003 godina, a od Osnov-

noto javno obvinitelstvo Skopje duri na 03.04.2009 donesuva Re{enie KO br.4122/2006. To-kmu zatoa jas na 10.01.2009 isprativ do Vi{oto obvinitelstvo predmet: Protest na Re{enie-to...

Pa kako ne }e ispratam protest, koga veterinarniot tehni~ar odamna e penzioniran, a kako {to se raboti kaj nas moè{e da po~ine ne samo postariot veterinaren tehni~ar, tu-ku i pomladiot podnesitel na krivi~nata prijava.

Pa nikakva privatna tu`ba nema da go povrati vremeto ne samo od 2003 godina, nika-ko od 1990 godina, od koga se boram da se vrabotam vo samoupravnite dràvni ustanovi, vo koi vrabotenite si gi re{avaat svoite semejni problemi, iako tie ne se semejni. A vakvi se Zemjodelski fakultet, Veterinaren fakultet, Vi{a zemjodelska {kola- Bitola, Institut za sto~arstvo Skopje...Pa tie so nivniot kadar ja nazadnaa R.Makedonija. Za ova nikoj ne e nadleèn, nitu vinoven, {to vaì i za Obvinitelstvoto...

Denes, 02.06.2009, dobiv predmet Izvestuvawe od Vi{oto javno obvinitelstvo RO br. 51/2009, koe go zavr{i siot problem, privatno da tuàm, unazad za 2003 i 1990 godina.

83

Bidej}i ne podnesuvam vakvi samovolija za izgubeno vreme 6 godini,duri i 19 godini, a dràt predavawa i obrazuvaat kadar potpolno nesposobni kadri koi dràvata ja donesoa samo pred Albanija i Kosovo, go podnesuvam i ovoj protest.

Voedno ukaùvam deka Obvinitelstvoto na R.Makedonija e mojot potpolen grobar od 1990 godina, zatoa {to jas ottoga{ redovno ukaùvam na samovolijata vo navedenite ustano-vi, nivnite {teti napraveni vrz makedonskoto stopanstvo, za{to imam pi{uvano i premno-gu napisi vo javnite glasila...Me|utoa, Vie ne ste bile nadle`ni...

Svesen sum deka Va{iot odgovor }e bide ist, a i ne me ~udi, denes sme ona za{to ni-koj ne e nadleèn. Me|utoa, blagodaram na Va{iot odgovor.

Vakvi sum dobival i porano, {to se raspravav i so Obvinitelstvoto vo Bitola, koe mi go uni{ti ìvotot.

Kako {to gledate, Obvinitelstvoto na R.Makedonija e moj grobar od 1990 godina. Risto Ivanovski Ul.Mihajlo Andonovski br.6/21 Bitola‘‘. Tokmu poradi Obvinitelstvoto od 1990 godina go izgubiv pravoto da se vrabotam vo

navedenite institucii, a vo niv se vnatre{ni lica koi ne se bavele i bavat so struka i nau-ka. Nivnoto zlo prodolùva koga tie obrazuvaat kadar kako niv, potpolno nesposobni.

Prilozi: Krivi~na prijava Re{enie od Osnovno obvinitelstvo so predmet do Zemjodelski fakultet Izvestuva od Vi{oto obvinitelstvo.

18.06.2009 Risto Ivanovski B i t o l a Ul. Mihajlo Andonovski br.6/21 Bitola EUROPEAN COURT OF HUMAN RIGHTS

STRASBOURG Predmet: Prilog kon Baraweto od 07.03.2009, Br. 15050/09 Na 04.04.2009, 09.04.2009, 10.04.2009 i 27.04.2009 Vi isprativ prilozi za rabotata na Javnoto obvinitelstvo od Bitola..., vo koe se gleda negoviot odnos kon mojata krivi~na pri-java..., so samovolijata. Tokmu poradi nego od 20.05.1991 ostanav bez raboten odnos i pravo na vrabotuvawe. Sledi da zavr{em so ovoj predmet, a toa e so odgovorot na Republi~kiot javen obvinitel Skopje. Predmetot RO br. 330/08 e zaveren na 17.06.2009, i preku po{ta ispraten: ‘‘REPUBLIKA MAKEDONIJA JAVNO OBVINITELSTVO NA R.MAKEDONIJA VII RO.br.330/2008 Skopje, 29.05.2009 DO RISTO IVANOVSKI Ul.Mihajlo Andonovski br.6/21 BITOLA Vo vrska so Va{ata prestavka dostavena do Javnoto obvinitelstvo na Republika Ma-kedonija vo koja se iskaùva nezadovolstvo od postapkata na Osnovnoto javno obvinitel-stvo Bitola po predmetot KO.br.512/08 i na Vi{oto javno obvinitelstvo Bitola po presta-vkata dostavena od va{a strana vo vrska so predmetot KO.br.512/08,po izvr{enata proverka, Ve izvestuvame deka po predmetot KO.br.512/08 od strana na Osnovnoto javno obvinitelstvo Bitola bilo postapuvano zakonito i pravilno. mdp/mdp JAVEN OBVINITEL Voislav Gavrovski‘‘. Prilog: Fotokopija odgovor na Javniot obvinitel so datum koga bilo primeno vo po{tata, 17.06.2009.

84

25.06.2009 Risto Ivanovski B i t o l a Ul.Mihajlo Andonovski br.6/21 7.000 Bitola EUROPEAN COURT OF HUMAN RIGHTS STRASBOURG Предмет: Прилог кон Барањето oд 07.03.2009, Бр. 15050/09 На 04.04.2009, 09.04.2009, 10.04.2009, 27.04.2009 и 25.06.2009 Ви испратив прилози за работата на Јавното обвинителство. Бидејќи се однесуваше и за неговиот однос кон моите судски процеси со Земјоделски факултет- Скопје, ви го испраќам по-следниот предмет со следен текст: “РЕПУБЛИКА МАКЕДОНИЈА ЈАВНО ОБВИНИТЕЛСТВО НА Р.МАКЕДОНИЈА VII РО. бр. 330/2008 Скопје, 03.09.2009 година

ДО РИСТО ИВАНОВСКИ Ул. Михајло Андоновски бр. 6/21 БИТОЛА

Во врска со Вашата преставка до Јавното обвинителство на Република Македонија во која се искажува незадоволство од постапувањето на Вишото јавно обвинителство Скопје по преставката по која било оформен предмет РО.бр.51/09, по извр-шените проверки, Ве известуваме дека по горенаведениот предмет од страна на Вишото јавно обвинителство Скопје било поста-пувано законито и правилно. ЈАВЕН ОБВИНИТЕЛ Воислав Гавровски“. Видливо е дека кај мојот предмет од 25.06.2009 испратен во Старасбург и овде од 03.09.2009, преку пошта испратено на 11. 09.2009, е истиот Јавен обвинител. Меѓутоа, иако мојот предмет е од 2009 година, тој е заверен под истиот број VII РО. бр. 330/2008. Исто така, првиот предмет се однесува за ЗК “Пелагонија“- Битола,а вториот предмет е за Земјоделски факултет- Скопје. ВИДЛИВИ СЕ САМОВОЛИИТЕ НА ЈАВНИОТ ОБВИНИТЕЛ НА Р.МАКЕДОНИЈА и тоа само во полза на поединци. Бидејќи јас не се откажувам од гонењето на непријателите на македонското стопанство, кое не е заштитено од Јавниот обвинител, постапката ја продолжив:

“ДО АНТИКОРУМПЦИОНАТА КОМИСИЈА НА РЕПУБЛИКА МАКЕДОНИЈА СКОПЈЕ Предмет: Пријава за уништување и оплачкување на имот. Во Битола беше оформен ЗИК “Пелагонија“- Битола, кој беше југословенски рекордер. Со промена на државниот врв беше сменет директорот и неговиот кадар, што го изврши по партиски налог Вангел Гагачев. Оттогаш Комбинатот се распадна и се уништи земјоделското произвотство... Вангел Гагачев како моќник успешно ја догледал својата тетка и тоа по смртта, поради што тој го добил нејзиниот стан кој двапати бил платен од “Прехрана“- Битола. Тој на РЕК “Битола“- Битола му продал земјоделски површини, зашто има судски одлуки, со чии средства не се купуваат земјоделски површини како замена на продадените, туку тој со неа редовно работи, криејќи го нерабоењето и се обогатува со средства на површини кои се уште не се вратени на сопствниците, постанувајќи газда на туѓ имот. Тој со своите соработници од пред 1990 година, со кои го оштетуваше Комбинатот, продолжува и потоа, со што се плачка Комбиnатот. Надобар пример е неговиот соплеменик, кој го ослободи од гонење од Обвинителството, кој проневерил бончиња за општествена исхрана. А од неговата фирма со години Комбинатот купува ѓубрива...поскапо отколку

85

од други трговци, а разликата постанува негова сопственост. Како порано, тој купува опрема со која работи друго лице..., изливајќи државни пари. Тој на кој сака и како што сака му продава опрема, машини, механизација, трактори...Тој на кој сака му продава пченица, јачмен, сончоглед...мле-ко...без да наплати истиот ден кога тие се предадени. Така тој со државни пари станува со-сопственик на други капацитети. Купува директно од производителот опрема, механизација, ма-шини, трактори, автобуси...и тоа поскапо отколку од македонски (битолски) трговски фирми, при-својувајќи ги разликите. За поголеми зделки се добива и безплатна опрема...., чиј сопственик по-станува тој. Следи тој да го изнесува капиталот во странство. За се ова тој да го заскрие, тој уни-штува документи, дури за да се заскрие вистината од вработените го укинува весникот “Пелагонија“ на Комбинатот. Иако тој вработените ги направи бедници, тој се оперира со државни пари, што не важи за другите. За многуте негови злостори тој со државни пари подига црква, прави водоводи на село и црква...и тоа само да му бидат простени неговите гревови. Тие ќе траат се додека неговите наследници не го истрошат од него украдениот народен капитал. На ден 01.09.2008 поднесов кривична пријава во 52 точки, за кои Јавното обвинителство не се преоизнесе. Дрскоста беше огромна, затоашто мојата кривична пријава не беше испратена до По-лицијата, за таа од неа да биде иследена, што е нормална и усталена постапка. Така Обвинител-ството станало сооучесник на злосторите на моќникот Вангел Гагачев со своите соработници. Токму затоа мојата кривична пријава Ви ја приложувам за Ваша понатамошна постапка. Прилог: фотокопија на кривичната пријава. Поднесител Д-р Ристо Ивановски Ул. Михало Андоновски бр.6/21

7000 Битола, тел: 258- 133“.

Прилози: Фотокопија на пријавата до Антикорумпиционата комисија. Фотокопијата на Јавниот обвинител од 03.09.2009 година.

Д-р Ристо Ивановски Ул. Михало Андоновски бр.6/21

7000 Битола КНИГАТА ЗАВРШУВА СО СТРАНАТА 73

Documents

MAKEDONCITE SO EDNORASEN JAZIK NA BELCI · PDF file1 D-r Risto Ivanovski MAKEDONCITE SO EDNORASEN JAZIK NA BELCI (PELAZGI) -evrejskiot kako makedonski govor- Bitola, R.Makedonija 2009