kokot uros diplomska naloga - COnnecting REpositories · 2017. 11. 27. · tudi kratka opisa tehnologije MPLS, ter protokola H.323, ki predstavljata ... Special emphasis is dedicated

Uroš Kokot

ZDRUŽENE KOMUNIKACIJE

Diplomsko delo

Maribor, februar 2009

Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa

ZDRUŽENE KOMUNIKACIJE Študent: Uroš Kokot

Študijski program: Univerzitetni študijski program, Telekomunikacije

Smer: Telekomunikacije

Mentor: doc. dr. Janez Stergar

Somentor: doc. dr. Robert Meolic

Maribor, februar 2008

III

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Janezu

Stergarju in somentorju doc. dr. Robertu

Meolicu za pomoč in vodenje pri opravljanju

diplomske naloge. Posebna zahvala velja

staršem, za moralno in finančno podporo v

času študija.

IV

ZDRUŽENE KOMUNIKACIJE

Povzetek V diplomski nalogi obravnavamo področje zlivanja telekomunikacijskih omrežij. Kot

rešitev je v zadani nalogi obravnavan proces zlivanja telekomunikacijskih omrežij v

enotno omrežje, v katerem je skupni sloj internetni protokol. V diplomi smo dodali

tudi kratka opisa tehnologije MPLS, ter protokola H.323, ki predstavljata

pomembnejšo vlogo v konvergenčnih storitvah. Bistvo uporabnosti zlitih omrežij je

v storitvah, ki jih takšna omrežja nudijo. Zlita omrežja morajo nuditi vse in še več

kot sedanja ločena omrežja. V diplomski nalogi so na kratko omenjene združene

komunikacije v majhnih ter srednje velikih podjetjih. Kot primer dobre prakse smo

izpostavili napravo za združene komunikacije v majhnih in srednje velikih podjetjih

Cisco UC 500. Poseben poudarek pa je namenjen storitvi Triple Play za končnega

uporabnika, ki v omrežju IP združuje govor, podatke ter video.

V

COMMUNICATION CONVERGENCE

Abstract This diploma treats field of combining telecommunication networks. As resault in

given research project, proces of combining telecommunication networks is

treated, in which common layer is internet protocol. In dissertation, short

description of MPLS technology and protocol H323 is added, which present

important part in convergence service. The heart of usability of combined

networks is in services, that such networks offer. Combined networks must offer all

and more than present seperated networks. Convergence communications in

small and medium-sized companies are mentioned in dissertation. As case of

good practice we point out device for convergence communication in small and of

medium-sized companies Cisco UC 500.

Special emphasis is dedicated to service Triple Play for final user, which in IP

network combines talk, data and video.

VI

KAZALO VSEBINE 1 UVOD............................................................................................................................ 1 2 STORITVENI TROJČEK ( TRIPLE PLAY ) .............................................................. 2 3 TCP/IP ........................................................................................................................... 3 3.1 Aplikacijski sloj ....................................................................................................... 4 3.2 Transportni sloj ....................................................................................................... 4

3.2.1 TCP................................................................................................................ 4 3.2.2 UDP ............................................................................................................... 5

3.3 Omrežni sloj ali internetni sloj ............................................................................... 6 3.4 Povezovalni sloj........................................................................................................ 8 4 ZGRADBA OMREŽJA IN STORITEV....................................................................... 9 4.1 Javni del omrežja s segmenti .................................................................................. 9 4.2 Interni del omrežja in sklopi ................................................................................ 10 4.3 Koncept storitev ..................................................................................................... 11 4.4 IP NGN ................................................................................................................... 11 4.5 Lokalna podatkovna omrežja LAN ..................................................................... 12

4.5.1 Eternet.......................................................................................................... 13 4.5.2 Storitveni trojček in xDSL........................................................................... 14

4.6 Dostop z IP/MPLS-jem ......................................................................................... 17 4.6.1 Glavna ideja MPLS-ja ................................................................................. 20 4.6.2 Umestitev MPLS-ja v OSI-referenčni model .............................................. 20 4.6.3 Nadaljnji razvoj MPLS-ja............................................................................ 21

5 SIGNALIZACIJSKI PROTOKOL H. 323.................................................................. 22 5.1 Terminal ................................................................................................................. 23 5.2 Prehodna točka IP ................................................................................................. 23 5.3 Nadzorni strežnik-VRATAR ................................................................................ 24 5.4 Večtočkovna kontrolna enota ............................................................................... 25 5.5 SIP ........................................................................................................................... 25 6 ZDRUŽENE KOMUNIKACIJE V MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETJIH . 27 6.1 Rešitev Cisco Smart Business Communication System za mala in srednje velika podjetja.................................................................................................................... 27

6.1.1 Serija Unified Communications 500 za mala in srednje velika podjetja. 28 6.1.2 Stikalo Cisco Catalyst 520........................................................................... 31 6.1.3 Asistent pri konfiguraciji - Cisco Configuration Assistant ....................... 31 6.1.4 Nadzorni sistem - Cisco Monitor Manager/Cisco Monitor Director........... 32

6.2 Nastavitev naprave Unified Communications 520, ter osnovna realizacija poslovnega komunikacijskega sistema ............................................................................ 33

6.2.1 Asistent pri konfiguraciji-Cisco Configuration Assistant ( CCA)............... 35 6.2.2 Realizacija komunikacijskega sistema ........................................................ 36 6.2.3 Nadgradnja sistemsko programske opreme................................................. 37

6.3 Nastavitev širokopasovne povezave ..................................................................... 39 6.3.1 Nastavitev imena sistema ............................................................................ 40

6.4 Nastavitve PSTN klicev ......................................................................................... 43 6.4.1 Nastavitev PRI konfiguracij ........................................................................ 43 6.4.2 Nastavitev analogne telefonije..................................................................... 45

6.5 Implementacija LAN omrežja s pomočjo stikala serije CE520 ........................ 47 6.5.1 Pregled ter nastavitev priključkov ............................................................... 50

VII

6.6 Dodatne nastavitve poslovno komunikacijskih sistemov ................................... 53 6.6.1 Nastavitev uporabniškega imena in gesla.................................................... 53 6.6.2 Nastavitev datuma ter časa .......................................................................... 54 6.6.3 Nastavitev omrežnih naslovov..................................................................... 55 6.6.4 Nastavitev požarnega zidu........................................................................... 56

7 ZDRUŽENE KOMUNIKACIJE NAMENJENE ŠIRŠEMU KROGU UPORABNIKOV – STORITVENI TROJČEK ( TRIPLE PLAY ) ................................... 57 7.1 Primer naprav, ki omogočajo storitveni trojček (Triple play).......................... 58 7.2 ADSL modem/router Sinope568+ IAD............................................................... 59

7.2.1 Led indikatorji ter njihov pomen................................................................. 61 7.2.2 Vmesniki naprave ........................................................................................ 62 7.2.3 Dostop do naprave in poljubne nastavitve................................................... 63 7.2.4 Uporabniški vmesnik................................................................................... 64

7.3 TV - komunikator Sagem IAD81 HD .................................................................. 71 7.3.1 Priklop naprave............................................................................................ 73 7.3.2 Navadila za uporabo .................................................................................... 74

8 SKLEP......................................................................................................................... 85 9 VIRI IN LITERATURA.............................................................................................. 86

VIII

KAZALO SLIK Slika 1: Glava TCP protokola................................................................................................ 4 Slika 2: Glava UDP protokola ............................................................................................... 6 Slika 3: IP verzija .................................................................................................................. 7 Slika 4: Arhitektura javnega omrežja .................................................................................. 10 Slika 5: Elementi internega omrežja.................................................................................... 11 Slika 6: LAN omrežje.......................................................................................................... 13 Slika 7: Omrežje po nadstropjih .......................................................................................... 14 Slika 8:Razdelitev frekvenčnega prostora ADSL, ADSL+ in VDSL2 ............................... 16 Slika 9: Multiprotokolna komunikacije na podlagi label .................................................... 18 Slika 10: Glava MPLS-ja..................................................................................................... 19 Slika 11: H.323 protokolni sklad......................................................................................... 22 Slika 12: Unified Communications 500 .............................................................................. 28 Slika 13: Stikalo Cisco Catalyst 520 ................................................................................... 31 Slika 14: Priključitev naprav na napravo UC520 ................................................................ 34 Slika 15: Začetno okno v programu CCA ........................................................................... 35 Slika 16: Kreiranje komunikacijskega sistema.................................................................... 36 Slika 17: Topologija priključenih naprav na napravo UC520............................................. 37 Slika 18: Zagon projekta ..................................................................................................... 38 Slika 19: Nadgradnja programskega sistema....................................................................... 38 Slika 20: Konfiguracija širokopasovnega dostopa .............................................................. 39 Slika 21: DNS nastavitve..................................................................................................... 41 Slika 22: DNS nastavitve..................................................................................................... 42 Slika 23: ISDN PRI nastavitve ............................................................................................ 44 Slika 24: Glasovno uporabniške nastavitve......................................................................... 45 Slika 25: Spreminjanje vhodnih številk PSTN priključkov ................................................ 46 Slika 26: Izbira ustreznega stikala ....................................................................................... 47 Slika 27: Osnovne nastavitve stikala CE520....................................................................... 48 Slika 28: Uspešna namestitev stikala CE520 ...................................................................... 49 Slika 29: Priključitev naprav na stikalo CE520................................................................... 50 Slika 30: Nastavitev posameznih priključkov ..................................................................... 51 Slika 31:Nastavitev uporabniškega imena in gesla sistema ................................................ 53 Slika 32:Nastavitev datuma in časa komunikacijskega sistema.......................................... 54 Slika 33:Nastavitev strežnikov ............................................................................................ 55 Slika 34:Nastavitev požarnega zidu .................................................................................... 56 Slika 35:Primer infrastrukture storitvenega trojčka............................................................. 58 Slika 36:Prednja stran komunikacijskega vmesnika Sinope568+ IAD............................... 60 Slika 37:Zadnja stran komunikacijskega vmesnika Sinope568+ IAD ................................ 60 Slika 38:Uporabniški vmesnik naprave Sinope568+ IAD .................................................. 64 Slika 39:Prednja star TV-komunikatorja Sagem IAD81 HD .............................................. 71 Slika 40:Zadnja stran TV-komunikatorja Sagem IAD81 HD ............................................. 72 Slika 41:Daljinski upravljalni Sagem IAD81...................................................................... 72 Slika 42:Ustrezen priklop TV-komunikatorja ..................................................................... 73 Slika 43:Zagon TV-komunikatorja...................................................................................... 74 Slika 44:Prva uporaba in prijava ......................................................................................... 74 Slika 45:Glavni meni ........................................................................................................... 75 Slika 46:Izbor programov z menija Glasba ......................................................................... 77

IX

Slika 47:Elektronski programski vodič ............................................................................... 78 Slika 48:TV-spored gledanega programa ............................................................................ 79 Slika 49:Podatki o določeni oddaji...................................................................................... 80 Slika 50:Nastavitve programa ............................................................................................. 81 Slika 51:Priključitev telefonskega aparata .......................................................................... 83

X

KAZALO TABEL Tabela 1: Primerjava OSI in TCP/IP modela ........................................................................ 3 Tabela 2: Omrežne specifikacije naprave UC 520 .............................................................. 30 Tabela 3: Podatkovne ter glasovne omrežne nastavitve...................................................... 34 Tabela 4: Prikaz nastavitev priključkov na napravah UC520 ter CE520 ............................ 52

Uroš Kokot Diplomska naloga – Združene komunikacije 1

1 UVOD

Obravnavana tema - zlivanje omrežij, konvergenca storitev - je postala aktualna v

zadnjih letih, ko je razvoj tehnologije omogočil, potrebe pa so pripeljale do zlivanja

podatkovnih in govornih telekomunikacijskih omrežij. Pod zlivanjem lahko

razumemo združevanje vseh tehnologij omrežij in komunikacij v eno samo, ki bo

temeljilo na –samem komunikacijskem protokolu - internetnem protokolu (ang.

Internet protocol, IP ). Za zlivanje omrežij najpogosteje uporabljamo izraz

konvergenca omrežij.

Beseda konvergentno pomeni približevanje oziroma usmerjenost k isti točki. Tu je

uporabljena za omrežja, ki se zlivajo v en sam tip omrežja imenovanega IP

omrežje. To omrežje se uporablja za prenos paketov, podatkov, govora, videa, itd.

ob pomoči različnih protokolov. V današnjem času imamo možnost uporabe

različnih medijev, ki podpirajo različne storitve. Mediji in storitve, ki jih le-ti

podpirajo, so postali zelo pomembni za sodoben način življenja. Potrebni so tako

pri delu, učenju, športu kot v prostem času. Večina ali skoraj vsi mediji ali storitve

so na voljo doma oziroma v prostorih, kjer delamo ( brskanje po internetu,

gledanje TV, spremljanje raznih novic, gledanje filmov…). Ker so za omenjene

multimedijske storitve potrebni različni mediji, je potrebno vse skupaj združiti v

sistem, ki nam bo nudil kakovostne multimedijske storitve. Multimedijske storitve

imenujemo trojne storitve oziroma storitveni trojček (ang. Triple Play).


2 STORITVENI TROJČEK ( TRIPLE PLAY )

Storitveni trojček, združuje v IP omrežju govor, podatke in video. Zamisel ni nova,

saj to storitev uporabljamo že dalj časa, vendar se tega ne zavedamo.

Zagotavljanje govornih, video in podatkovnih storitev ni novo, zastavlja se

vprašanje, zakaj je pozornost pritegnilo njihovo zlitje, zanimanje pa še povečuje

zlitje trojčka z mobilnimi aplikacijami, kar bo omogočilo inovativne video mobilne

aplikacije - storitveni četvorček (ang. Quadruple Play ). Da se lahko ta storitev

uveljavi, je potrebno imeti zgrajeno kakovostno hrbtenično omrežje IP, ki temelji na

protokolu TCP/IP ( ang. Transmission Control Protocol / Internet protocol ) in

zagotavlja širokopasovni dostop do omrežja, ki uvaja tehnologijo IP kot skupno

tehnološko platformo za dostop do vseh vrst storitev. Storitveni trojček zahteva

ustrezno transportno in dostopno omrežje ter dostop do novih vsebin. Omrežje

mora zagotavljati različne nivoje kakovosti storitev, pri tem je treba računati na

različne zahteve strank, kar lahko pomeni različno uporabniško opremo in nove

zahteve za sistem zaračunavanja ter podporo upravljanja sistema. Interes strank

je, da maksimalno izkoristijo obstoječo širokopasovno povezavo za dostop do

večjega števila novih storitev, pri čemer se kakovost posameznega dela storitve v

primerjavi z obstoječimi storitvami ne sme zmanjšati.


3 TCP/IP

Storitveni trojček temelji na internetnem protokolu TCP/IP. Arhitektura

informacijsko komunikacijskega sistema po modelu TCP/IP organizira

komunikacijski proces v štiri plasti (Tabela 1). Arhitektura sklada internetnih

protokolov je starejša od referenčnega OSI modela. Zaradi tega razdelitev

protokolov ni popolnoma skladna z njim. Vsaka plast predstavlja nabor funkcij in

storitev, ki so kasneje na voljo višji plasti v modelu. Vpeljan je mehanizem

odjemalec-strežnik, kjer višja protokolarna plast (odjemalec) zahteva storitev, nižja

protokolarna plast (strežnik) pa po uspeli ali neuspeli izvedbi odgovori s potrditvijo.

Tabela št. 1 prikazuje primerjavo med OSI in TCP/IP modelom

OSI Model TCP/IP ( DARPA ) Model

7. Aplikacijski sloj

6. Predstavitveni sloj

5. Sejni sloj

5. Aplikacijski sloj

4. Transportni sloj 4. Transportni sloj

3. Omrežni sloj 3. Omrežni sloj

2. Povezovalni sloj 2. Povezovalni sloj

1. Fizični sloj 1. Fizični sloj

Tabela 1: Primerjava OSI in TCP/IP modela

Sloji TCP/IP modela so: povezovalni sloj, omrežni sloj, transportni sloj ter

aplikacijski sloj. Ti sloji so opisani v nadaljevanju.


3.1 Aplikacijski sloj

Aplikacijski sloj vsebuje potrebno logiko za podporo uporabniške aplikacije. Najbolj

pogoste so: FTP, TFTP, HTTP, SMTP, DNS , SNMP, POP3…

3.2 Transportni sloj

Transportni sloj omogoča pretok podatkov med dvema končnima sistemoma, ki

komunicirata preko interneta. Odvisno od aplikacije se najpogosteje uporabljata

dva protokola, in sicer TCP in UDP. Točko dostopa do storitve transportnega sloja

imenujemo vrata (Port).

3.2.1 TCP

TCP protokol (ang. Transmission Control Protocol) je povezovalno orientiran

protokol med izvorom in ciljem. Zagotavlja prenos brez napak in izgub paketov z

uporabo tehnike, imenovane pozitivno potrjevanje s ponovitvijo.

Slika št.1 prikazuje glavo TCP protokola

Slika 1: Glava TCP protokola


Pomen posameznih polj s slike 1:

Naslov vrat izvora ( ang. Source port ) in naslov vrat cilja ( Destination port ) sta

16- bitna naslova, namenjena prepoznavanju aplikacije na izbrani povezavi.

Številka niza ( Sequence Number ) in številka potrditve niza ( Acknowledgment

Number ) se uporabljata za potrjevanje in ponovno pošiljanje oktetov.

Polje odmik podatkov ( Data Offset ) izrazi dolžino glave oziroma pove, kje se

začnejo podatki.

• Polje je rezervirano ( Rezervd ).

• Polje zastavice vsebuje šest različnih zastavic za različne dogodke.

• Polje okno ( Window ) pove, koliko oktetov lahko pošlje oddajnik, ne da bi

dobil potrditev.

• Kontrolna vsota ( Chechsum ) je namenjena preverjanju celovitosti

podatkov in je obvezna, saj višji sloj nima mehanizmov za preverjanje.

• Možnosti ( Options ) ponuja različne možnosti.

• Dodajanje ( Padding ) skrbi, da je dolžina glave TCP vedno večkratnik 32-

bitov.

3.2.2 UDP

UDP protokol (ang. User Datagram Protocol ) je nepovezavno orientiran protokol

in ne skrbi za kakovost prenosne poti ( slika 2). Ne vzpostavlja seje, procesiranje

je hitrejše. Zaradi svoje enostavnosti je primeren za aplikacije, ki se prenašajo v

realnem času (prenos videa, govora…).


Slika št.2 prikazuje glavo UDP protokola

Slika 2: Glava UDP protokola

Pomen posameznih polj z slike 2:

• Naslov vmesnika izvora (Source Port) in naslov vmesnika cilja (Destination

Port) sta namenjena prepoznavanju aplikacije na izbrani povezavi.

• Dolžina (Length) pove dolžino glave in podatkov v oktetu.

• Kontrolna vsota (Checksum) je namenjena odkrivanju napak, a zaradi

enostavnosti in prenosa brez garancije ni obvezna.

• Podatki (Data).

3.3 Omrežni sloj ali internetni sloj

Omrežni sloj vsebuje protokol IP, ki skrbi za komunikacijo med računalnikom in

usmerjevalnikom oziroma dvema usmerjevalnikoma. Skrbi za pravilno usmerjanje

datagramov med omrežji glede na njihov naslov ter opravlja fragmentacijo in

defragmentacijo. To je prilagajanje velikosti podatkovnih enot različnim fizičnim

omrežjem in komuniciranje z najboljšim možnim uspehom ( best effort ). Končni

sistem mora sam poskrbeti za zaznavo in odpravo napak pri prenosu ter za

zaznavo izgubljenih paketov. IP skrbi tudi za naslavljanje, in sicer tako, da

vsakemu priključku v omrežju dodeli naslov IP oziroma številko IP. Posredno k

temu sloju štejemo še protokole ARP ( ang. Address Resolution Protocol ), IMCP (

ang. Internet Control Message Protocol ) in IGMP ( ang. Internet Group

Management Protocol ). protokol ARP je nekje med povezavnim slojem in slojem

IP ter skrbi za pretvarjanje 32- bitnega naslova IP v 48- bitni naslov MAC. ICMP


skrbi za izmenjavo nadzornih sporočil, ki so nujno potrebna za pravilno delovanje

protokola IP. Protokol IGMP pa skrbi za upravljanje z večponornimi skupinami

(ang. Multicast ).

Slika št. 3 prikazuje IP verzijo

Slika 3: IP verzija

Pomen posameznih polj z slika 3:

• Verzija ( Version ) je oznaka za uporabljeno različico verzije protokola IP.

Trenutno se najbolj uporablja verzija 4, prihaja pa verzija 6, ki se uporablja

največ v Aziji.

• Polje dolžina glave ( Header Length ) pove dolžino glave paketa, ki je

izražena v 32- bitnih besedah. To pomeni na sliki število vrstic glave.

• Vrsta storitve ( Service Type ) je bila predvidena za določevanje nivoja

kakovosti storitve.

• Polje dolžina paketa ( Total Length ) pove celotno dolžino paketa v oktetih.

V dolžini paketa sta zajeta tako glava kot tudi koristni promet.

• Polji identifikacija ( Identification ) in zamik segmenta ( Fragment Offset ) se

uporabljata pri drobljenju in sestavljanju paketov.

• V polju zastavice ( Flags ) se uporabljata samo dva bita od treh. Prvi bit ali

zastavica ima vrednost 0, z drugim lahko prepovemo segmentacijo paketa,

tretji pa pove, da se prenaša zadnji del segmentiranega paketa.


• Polje zamik segmenta ( Fragment ) podaja zamik v korakih po 64- bitov, pri

čemer se ne šteje glava izvornega paketa IP.

• Polje življenjska doba paketa ( Time-to-Live ) preprečuje neskončno

kroženje paketa po omrežju.

• Polje protokol ( Protocol ) pove internetnemu protokolu, komu mora predati

vsebino paketa. To je neke vrste identifikacijska številka, ki pove, kdo je

lastnik vsebine. Tako pomeni vrednost 6, da mora IP predati podatke

protokolu TCP. Identifikacija za protokol UDP je 17, za ICMP pa 1.

• Polje kontrolna vsota glave ( Header Checksum ) skrbi za pravilen prenos

glave IP protokola, vendar ne tudi za pravilen prenos koristnega tovora

paketa.

• Naslov izvor ( Source Address ) in naslov cilja ( Destination Address )

povesta, katera sta končna sistema, ki uporabljata omrežje za medsebojno

komunikacijo.

• Polje možnosti ( Options ) je lahko prisotno in vsebuje dodatne kontrolne

podatke (npr. seznam usmerjevalnikov, preko katerih je paket potoval).

• Dodajanje ( Padding ) poskrbi, da je število bitov v glavi mnogokratnik 32.

• Polje ( Data ) mora biti večkratnik 8-ih bitov, vendar največ 65.535 oktetov.

3.4 Povezovalni sloj

Omogoča dostop do omrežja in je zadolžen za izmenjavo podatkov med končnim

sistemom in omrežjem, na katero je sistem priključen. Protokoli v tem sloju so

protokoli prvih dveh slojev modela OSI in so odvisni od vrste omrežja (Ethernet,

Token Ring, Frame Relay, ATM, …)


4 ZGRADBA OMREŽJA IN STORITEV

Za dobro delovanje telekomunikacijskih sistemov in storitev je potrebno imeti

kakovostno omrežje, ki je sestavljeno iz dveh segmentov, in to iz javnega dela in

internega dela, ki je stvar objekta.

4.1 Javni del omrežja s segmenti

• Zaključek podatkovnega voda ( ang. Head-end), s TV kodirnim sistemom

SAT IP in naborom raznih strežnikov na strani ponudnikov vsebin ali

storitev.

• Jedrno in združevalno regionalno omrežje IP/MPLS med usmerjevalnikom

ponudnika storitev in omrežno robno napravo proti uporabniku.

• Dostopovno omrežje FTTx z vmesnikom Fast ali Giga Ethernet proti

uporabniku.


Na sliki št. 4 je prikazan javni del omrežja in storitev

TDM

internet

Regionalni dostop (RAN)

Jedro IP/MPLS + vsebine in storitve

Metro-agregacija Lokalni dostop LAN

“Head end”

FTTx

xDSL

Slika 4: Arhitektura javnega omrežja

4.2 Interni del omrežja in sklopi

• Pasivna oprema LAN, to so vertikalne in horizontalne povezave, ki so lahko

zgrajene iz optičnih ali UTP kablov, ki so zaključeni v etažnih delilnikih.

• Aktivna oprema LAN, kamor spadajo glavno strežniško stikalo L3, strežnik

za ponudbo lokalnih vsebin, strežnik za upravljanje vsebin, strežnik za

upravljanje nad storitvami, obstoječi informacijski sistem HIS, etažna

stikala L2

• Oprema v sobi TV- komunikator, Set Top Box, daljinski upravljalnik in

tipkovnica IR.

• Računalniki opremljeni z mrežno kartico


Slika št. 5 predstavlja elemente internega omrežja

Etaža N

Soba 1

Etaža 1

Soba 1

IP/MPLS

Dostop Prepustnost Upravljanje

obstoječi LAN + HIS

IPTV

internet

Lokalne vsebine

Sporočila, Računi

Agregacija Dostava

Etaža N

Soba 1

Etaža 1

Soba 1

IP/MPLS

Dostop Prepustnost Upravljanje

obstoječi LAN + HIS

IPTV

internet

Lokalne vsebine

Sporočila, Računi

Agregacija Dostava

TDM

Slika 5: Elementi internega omrežja

4.3 Koncept storitev

Omrežje je sestavljeno iz javnega dela z značilnimi segmenti IP NGN (ang.Next

Generation Networking) in internega dela z značilnimi sklopi LAN/WAN ( ang.

Local area network/ Wide Area Network ).

4.4 IP NGN

Koncept omrežja IP NGN z diferenciranimi nivoji nosilnih storitev omogoča

postopno dogradljivo in ekonomično ponudbo storitev prenosa govora, podatkov in

videa. Predstavlja inteligentno infrastrukturo, ki tudi v prihodnje odpira nove

možnosti za ponudbo naprednih, varnih in individualiziranih vsemedijskih storitev.

Koncept internega omrežja v objektu temelji na odprti aplikativni programski

opremi in upravljalnih orodjih, ki omogočajo končnemu uporabniku preprosto


komunikacijo in dostop do vseh razpoložljivih vsebin preko interaktivnega TV-

vmesnika.

4.5 Lokalna podatkovna omrežja LAN

Lokalno podatkovno omrežje LAN ( ang. Local Area Network ) je omrežje v

zasebni lasti znotraj enega podjetja oziroma ustanove. Razprostira se v razponu

nekaj 100 m. LAN je omrežje velikih podatkovnih hitrosti. Je lokalnega pomena in

povezuje uporabnike znotraj relativno majhnega geografskega območja; to je

znotraj objekta, podjetja, univerze. Medsebojno povezuje delovne postaje, osebne

računalnike, strežnike, tiskalnike. LAN nudi uporabnikom mnogo prednosti kot so

sodostop do omenjenih naprav in aplikacij, izmenjavo datotek,itn. .

Tipični predstavnik LAN omrežja, ki uporablja tehnologijo za sodostop in

zaznavanje nosilca z odkrivanjem trkov ( CSMA/CD – ang. Carrier Sense Multiple

Access With Collision Detection ) je Ethernet ali standard 802.3.

Sodobnejši LAN-i podpirajo hitrosti med 10 in 100 Mb/s. Zakasnitve so reda nekaj

mikrosekund. Najsodobnejši LAN-i podpirajo še višje hitrosti reda 1 Gb/s.


Slika št. 6 predstavlja lokalno podatkovno omrežje

Slika 6: LAN omrežje

4.5.1 Eternet

Eternet je omrežje, ki ga uvrščamo v skupino omrežij po standardu IEEE protokola

802.3 sloja podatkovne povezave LAN, razvitega v sedemdesetih letih 20. stoletja

v razvojnem centru PARC, ki je v lasti podjetja XEROX. Sedaj je najbolj popularno

lokalno omrežje. Prvotno je eternet deloval s hitrostjo 10 Mbit/s, in je bil utemeljen

na sodostopu z zaznavanjem prenosa in z odkrivanjem trkov (CSMA/CD). Danes

podpira mnogo možnosti na fizičnem sloju, vključno s koaksialnimi, neoklopljenimi

in oklopljenimi kabli iz optičnih vlaken. Trenutni popravki tega protokola podpirajo

hitrost 100 Mbit/s (Fast Ethernet) in 1000 Mbit/s (Gigabit Ethernet). Primer

lokalnega eternet omrežja v stavbi z večjim številom nadstropij je prikazan na sliki

7.


Slika št. 7 prikazuje primer lokalnega eternet omrežja v stavbi

Slika 7: Omrežje po nadstropjih

4.5.2 Storitveni trojček in xDSL

V primerih, ko lokalno omrežje ni posodobljeno in imamo v sobi samo bakreno

parico, se lahko poslužimo transporta trojnih storitev s pomočjo xDSL tehnologij.

Široke pasovne tehnologije xDSL so:

• ADSL

ADSL (ang. Asymmetric Digital Subscriber Line - nesimetrični digitalni naročniški

vod) označuje trenutno najbolj aktualno iz družine tehnologij XDSL.

Najpomembnejši značilnosti ADSL sta: nesimetrični podatkovni hitrosti v smeri od


uporabnika proti omrežju (navzgornja smer, manjša hitrost) in v obratni smeri

(navzdolnja smer, večja hitrost) ter istočasni prenos širokopasovnih podatkovnih in

ozkopasovnih telefonskih storitev (PSTN ali ISDN-BA) po istem bakrenem paru, ki

povezuje uporabnika s končno centralo.

• ADSL2, ADSL2+

ADSL2 ter ADSL2+ sta modificirani različici standarda ADSL, ki sta skladni z

delovanjem starejše različice. Nova standarda prinašata izboljšave pri prenosnih

hitrostih in dosegu. Izboljšana učinkovitost modulacijskih postopkov, zmanjšanje

režijskega prometa, višji kodirni dobitki in izboljšano procesiranje signalov se

odraža v večji zmogljivosti linije DSL, ki zagotavlja prenosne hitrosti proti

uporabniku pri ADSL2 do 12 Mbit/s, daljši doseg linije (ali 6 % boljšo pokritost).

Oba nova standarda imata izboljšane sposobnosti diagnostike za potrebe

določanja napak pri zagotavljanju uporabniških storitev. Boljše delovanje je

zagotovljeno tudi z nižjimi

zahtevami po oddajni moči, saj lahko deluje v treh nivojih oddajne moči. ADSL2+

razširja frekvenčni prostor do 2.2 MHz za prenos podatkov k uporabniku (slika 8).

To omogoča podvajanje prenosnih hitrosti na kratkih razdaljah. Maksimalna hitrost

proti uporabniku je do 25 Mbit/s, to vidimo na sliki 8. Oba standarda omogočata

tudi združevanje več linij za povečevanje skupne hitrosti z uporabo IMA protokola

(ang. Inverse Multipleksing for ATM), tako naprava lahko združi dva ali več parov

bakrenih žic v eno samo ADSL povezavo.


Slika št. 8 prikazuje razdelitev frekvenčnega prostora: ADSL, ADSL+, VDSL2

Slika 8:Razdelitev frekvenčnega prostora ADSL, ADSL+ in VDSL2

• VDSL, VDSL2

VDSL je tehnologija XDSL z najhitrejšim prenosom. Je zamišljen kot zadnji korak

na poti optičnega vlakna do končnega uporabnika. Primeren je za konfiguracije,

kot so optično vlakno do razdelilne omarice oziroma zgradbe, kjer bo glavna

postaja locirana v optični omrežni enoti na koncu optičnega kabla. Deluje z zelo

visokimi podatkovnimi hitrostmi, vendar na kratke razdalje. Nesimetrične

podatkovne hitrosti (navzdolnje podatkovne hitrosti so večje od navzgornjih) so: 52

Mbit/s in 6,4 Mbit/s do 300 m, 26 Mbit/s in 3,2 Mbit/s do 1000 m, 13 Mbit/s in 1,6

Mbit/s do 1500 m. Simetrične podatkovne hitrosti (navzdolnja podatkovna hitrost je

enaka navzgornji): 34Mbit/s do 300 m, 19 Mbit/s do 1000 m in 6,5 Mbit/s do1500

m. VDSL deluje na linijah, ki vsebujejo telefonske žice, ki so dolge največ

kilometer. VDSL ima veliko skupnih točk z ADSL- om, saj se lahko tudi

dopolnjujeta. Kjer dolžina telefonskih žic v liniji presega 1 kilometer, se uporablja

ADSL. Tako se ADSL in VDSL medsebojno ne izključujeta. ADSL je namenjen

telefonskim žicam dolžin daljših od VDSL-ovih. Za razliko od ADSL-a pa VDSL

dopušča tudi simetrični prenos. Namen tehnologije VDSL je boljša ponudba vseh

možnosti in uslug, ki jih nudi operater.


4.6 Dostop z IP/MPLS-jem

MPLS je zadnji evolucijski korak večslojne komutacije. Uporablja nadzorno-vodeni

način ( ang. control-driven ) za inicializacijo, dodeljevanje in distribucijo label oz.

značk. LSP - poti so enosmerne; za dvosmernost je potrebno vzpostaviti dve poti.

MPLS definira signalizacijski protokol za distribucijo label (LDP). Ne podpira ATM-

signalizacijskih in ATM-usmerjevalnih protokolov, s čimer odpade kompleksnost

različnih arhitektur omrežij.


Slika št. 9 predstavlja multiprotokolne komunikacije na podlagi label

Slika 9: Multiprotokolna komunikacije na podlagi label


MPLS-posredovalna komponenta temelji na algoritmu zamenjave label. Če

podpira tehnologija povezavnega ali fizičnega sloja labele (tako kot ATM ali FR

(ang. Frame ferlay) se MPLS-labela zapiše ( enkapsulira ) na mesto originalne

labele. Če pa tehnologija povezanega sloja ne podpira label ( na primer Ethernet ),

pa se MPLS-glava vrine med glavo protokola povezavnega/fizičnega sloja in glavo

IP-protokola.

Slika št. 10 prikazuje glavo MPLS-ja

Slika 10: Glava MPLS-ja

32 bitov dolga MPLS-glava vsebuje več polj, vključno z labelo ( 20 bitov ). Polje

Exp ( 3 biti ) lahko vpliva na prioriteto paketa v čakalni vrsti in prioriteto paketa, če

je

potrebno določene pakete zavreči. Polje S (1 bit) pove ali je labela zadnja v skladu

label, Polje TTL (8 bitov) omogoča klasično IP TTL (Time to Live) funkcionalnost, s

čimer se zmanjšujejo posledice neskončnega kroženja paketa v omrežju, če v

usmerjanju pride do nastanka zank.


4.6.1 Glavna ideja MPLS-ja

Glavne ideje, ki jih zajema MPLS, so:

• Posredovalne funkcije (labeliranje) so ločene od usmerjevalnih (glava IP),

kar omogoča, da se lahko oba segmenta razvijata neodvisno drug od

drugega.

• En sam posredovalni mehanizem (zamenjava label) podpira več različnih

usmerjevalnih mehanizmov, kot sta na primer usmerjanje po skokih (ang.

hop) in eksplicitno usmerjanje.

• Koncept zamenjave label deluje prek različnih tehnologij povezovalnega in

fizičnega sloja. Labela je lahko MPLS-glava ( Ethernet, SDH ), VCI/VPI

polje (ATM) ali DLCI polje (FR).

• Fleksibilnost pri določanju skupin paketov, ki jih omrežje obravnava na enak

način (FEC) in preslikovanju le- teh na poti skozi omrežje (LSP).

• Hierarhija poti je zasnovana na skladu label.

4.6.2 Umestitev MPLS-ja v OSI-referenčni model

• MPLS ni omrežni protokol, ker nima lastnega usmerjanja in naslavljanja in

uporablja IP-naslavljanje in usmerjanje (z razširitvami). Glede na standarde

so mogoči tudi drugi tipi naslavljanj in usmerjanj, vendar je praktično v

uporabi samo IP.

• MPLS ni povezavno orientiran protokol, ker lahko deluje prek različnih

povezavnih tehnologij, kot sta na primer Ethernet in ATM.

• MPLS ni sloj v smislu OSI-referenčnega modela, ker nima enega samega

formata. MPLS-labela je lahko predstavljena kot klin (ang. shim) na SDH,

VCI/VPI na ATM ali valovna dolžina na optičnem koncentratorju.


4.6.3 Nadaljnji razvoj MPLS-ja

MPLS z ločitvijo funkcionalnosti posredovanja in kontrole (label) v IP-omrežja

vpeljuje veliko novih funkcionalnosti. Predlagan koncept generalizacije MPLS

(GMPLS) pa MPLS-kontrolno ravnino (signalizacija in usmerjanje) uvaja tudi v

naprave, ki niso sposobne procesiranja paketov. GMPLS predstavlja razširitev

MPLS-kontrolne ravnine na druge statistično multipleksirane poti, kjer labela

zamenjuje polje VPI/VCI (ATM) oziroma polje DLCI (FR), časovno multipleksirane

poti, kjer označuje labela časovno okno, frekvenčno multipleksirane poti, kjer

označuje labela valovno dolžino oziroma frekvenco in prostorsko multipleksirane

poti, kjer ponazarja labela fizično položaj [13, 14].


5 SIGNALIZACIJSKI PROTOKOL H. 323

Maja 1996 je ITU (ang. International Telecommunications Union) potrdila H.323

specifikacijo V.1. Z leti se je standard dopolnjeval in v uporabi je že V.4 (2000).

Priporočilo temelji na protokolu RTP/RTCP za izmenjavo zvočnih in video

signalov. H.323 postavlja standard multimedijev za obstoječo infrastrukturo

(omrežja IP). Ponuja varnost omrežja na različnih nivojih, ki vključujejo centralno

klicno kontrolo, požarne zidove in šifriranje. Pod okrilje standarda H.323 spada več

drugih standardov, prikazani so v tabeli 6:

G.711, G.722, G.723, G.728, G729 - avdio kodeki,

H.261, H.263 - video kodeki,

RTP/RTCP - transport multimedijskih podatkov,

H.225 - signalizacija klica (Call Signalling),

H.245 - kontrolni protokol multimedijskih podatkov.

Slika št. 11 prikazuje H. 323 protokolni sklad

Slika 11: H.323 protokolni sklad


5.1 Terminal

Protokoli se uporabljajo za dvosmerno komunikacijo in so kompatibilni z različnimi

terminali (npr. z H.320 pri ISDN liniji, H.321 pri B-ISDN, H.324 pri navadnih

telefonskih sistemih). Uporabljamo jih tudi pri večtočkovnih konferencah. Vsi

terminali H.323 morajo imeti enoto za nadzor sistema (System Control Unit), plast

H.225 (H.225 Layer), omrežni vmesnik (Network Interface) in avdio kodek (Audio

Codec). Video kodek in podpora za podatkovne aplikacije pa sta opcijska.

Terminali, ki so pod okriljem standarda H.323, morajo podpirati:

• standarde G.7xx za avdio komunikacijo,

• standard H.245, za porazdeljevanje medijskih kanalov,

• standard Q.931, za inicializacijo in izvajanje klicev,

• protokol RAS (Registration/Admission/Status), ki komunicira z varovalniki,

• protokol RTP/RTCP za prenos avdio in video paketov,

H.263 video kodek in T.120 podatkovni protokol sta neobvezna, neobvezna je tudi

podpora MCU ( ang. Multipoint Control Unit ).

5.2 Prehodna točka IP

Omrežni prehod oz. prehodna točka ( ang. Gateway ) omogoča dvosmerno

komunikacijo med terminali H.323 v paketnem omrežju in drugimi terminali v

drugih vodovno komutiranih omrežjih. Njegova naloga je pretvorba/preslikava med

formati multimedijskih podatkov s strani sistema H.323 v format drugega omrežja

in obratno ( npr. H.225 v H.221 ). Prav tako skrbi za obojestransko prevajanje

komunikacijskih procedur ( npr. H.245 v H.242 ). V primeru, ko gre za

komunikacijo med dvema terminaloma, ki sta na istem omrežju, omrežni prehod ni

potreben. Realizacija večine funkcij je prepuščena proizvajalcem.


5.3 Nadzorni strežnik-VRATAR

Nadzorni strežnik ( ang. Gatekeeper ) nadzoruje vse aktivnosti znotraj tako

imenovane cone (zone). Vratarji so najpomembnejša enota (možgani) omrežja

H.323 in delujejo kot centralna točka, kamor se s klicem prijavijo uporabniki. Vratar

ni obvezen element v H.323 omrežju, če pa je implementiran, morajo terminali

koristi njegove usluge. Cona je skupina vseh terminalov, prehodnih točk in

večtočkovnih kontrolnih enot, ki jih nadzoruje nadzorni strežnik. Cona je neodvisna

od topologije omrežja in je lahko sestavljena iz večjih odsekov omrežij, ki so med

seboj povezana z usmerjevalniki.

Naloge vratarja so:

• Pretvorba naslovov (Address Translation) – preslikava iz H.323 naslovov

LAN v IP in naslove IPX.

• Kontrola dostopa (Admissions Control) - Vratar lahko končni točki dovoli ali

zavrne uporabo omrežja s pomočjo sporočil ARQ/ACF/ARJ.

• Kontrola pasovne širine - Končne točke lahko zaprosijo nadzorni strežnik za

spremembo pasovne širine, ki jo uporabljajo.

• Upravljanje cone - Zgoraj naštete naloge mora nadzorni strežnik opravljati

za vse terminale, večtočkovne kontrolne enote in prehodne točke, ki so se

nanj tudi prijavili.

• Signalizacija za kontrolo klica (Call Control Signalling) – Nadzorni strežnik

je lahko vključen v signalizacijo kontrole klica.

• Avtorizacija klica (Call Authorization) - Nadzorni strežnik lahko tudi zavrne

klice iz določenih terminalov. Kriteriji za uspešnost avtorizacijskega

postopka so izven pristojnosti priporočila H.323.

• Upravljanje pasovne širine (Bandwidth Management) - Tu gre za nadzor

števila terminalov H.323, ki imajo v nekem trenutku dostop do omrežja in za

ugotavljanje, ali so zmožnosti omrežja presežene.

• Upravljanje klica (Call Management) - Nadzorni strežnik lahko vzdržuje

seznam aktivnih klicev.


5.4 Večtočkovna kontrolna enota

Večtočkovna kontrolna enota podpira večtočkovne konference med terminali in

prehodnimi točkami. Večtočkovna nadzorna enota - MCU ( ang. Multipoint Control

Unit ) je sestavljen iz večtočkovnega krmilnika ( ang.Mulitpoint Controller ), ki se

pogaja s terminali z namenom, da ugotovi, kateri avdio/video kodek lahko uporabi.

MCU med konferenco opravi izmenjavo in določi zmoglivosti vsakega termina, ki

je udeležen v konferenci. Nameščen je lahko v terminalu, prehodni točki ali v

nadzornem strežniku- vratarju.

H.323 je zelo kompleksen nabor priporočil, dobro definiran, hkrati pa zelo tog in

zaradi tega nedojemljiv za spremembe. Standard H.323 podpira vsak razvijalec

video konferenčnih naprav, ki delujejo po standardih H.320 in H.324. Te produkte

so v glavnem pričeli proizvajati proizvajalci, ki imajo tradicijo v telekomunikacijski

proizvodnji in komunikacijskih napravah.

5.5 SIP

SIP je signalizacijski protokol, ki se uporablja za vzpostavitev, spreminjanje in

prekinitev sej med dvema ali več terminali SIP (Session Initiation Protocol). Za

medsebojno komunikacijo uporabljajo sodelujoči na seji postopke na osnovi

skupinskega in usmerjenega oddajanja. Protokol SIP je razvila organizacija IETF

podobno kot RTP/RTCP, RSVP, SAP in druge. Osnova protokola SIP je podpora

petih osnovnih postopkov, ki so potrebni za vzpostavitev, upravljanje in nadzor ter

prekinitev komunikacije (seje). Ti postopki so:

• lociranje uporabnika

• določanje uporabniških zmogljivosti

• ugotavljanje razpoložljivosti uporabnika

• vzpostavitev klica ter nadzor in upravljanje klica

SIP je zasnovan na načelu komunikacije odjemalec/strežnik s posredovanjem

tekstovnih sporočil na aplikacijskem sloju, podobno kot pri protokolu HTTP.


Zahteve se oblikujejo pri odjemalcu in se posredujejo strežniku. Strežnik zahtevo

obdela in jo vrne odjemalcu. Izmenjavo zahteve in odgovora nanjo imenujemo

transakcija. Ločimo štiri različne elemente omrežja SIP:

• uporabniške odjemalce ali uporabniške agente,

• registratorje

• proksi strežnike in

• preusmeritvene strežnike.

Struktura sporočil SIP je enostavnejša od strukture sporočil H.323, saj se

prenašajo kot tekstovna sporočila. Osnovna sporočila SIP so:

• potrditev (ACK),

• opcije (OPTIONS),

• odslovitev (BYE),

• preklic (CANCEL) in

• registriraj (REGISTER).

Vsi uporabniški agenti morajo biti sposobni sprejemati in oddajati zahtevi za

povabilo in potrditev. Vsi strežniki morajo razumeti zahteve za povabilo, potrditev,

opcije in odslovitev, medtem ko za preklic velja, da ga mora razumeti le proksi

stežnik.

Protokol SIP se uporablja v IP telefoniji za signalizacijo, torej za vzpostavitev in

prekinitev zveze, in za osnovo načrtovanja dodatnih storitev. Dejanski prenos

govora lahko poteka preko kateregakoli protokola, vendar je to običajno UDP. Ko

je seja vzpostavljena in s tem tudi zveza med dvema SIP VoIP terminaloma,

prevzame funkcijo nadzora in upravljanja protokol SDP.


6 ZDRUŽENE KOMUNIKACIJE V MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETJIH

Vloga tehnologije se za današnja mala in srednje velika podjetja ( ang. Small and

Medium Businesses - SMB ) spreminja. Ker postajajo organizacije in tekmeci vse

bolj globalni, vzdržujejo stike s partnerji, dobavitelji in strankami prek omrežne

tehnologije.

Da bi ostala konkurenčna in se razvijala naprej, morajo podjetja uvajati tehnologijo

in omrežne rešitve, ki pomagajo reševati odločilne poslovne izzive, tako danes kot

tudi v prihodnosti. Da bi lahko podjetja te izzive dohajala, potrebujejo perspektiven

tehnološki načrt, in sicer takega, ki ne bo reševal le trenutnih težav, ampak ga bo z

spreminjanjem potreb mogoče tudi enostavno in učinkovito razširiti. Pri uvajanju

rešitve potrebujejo partnerje IT, ki jim bo pomagal načrtovati in nadzirati razvoj

podjetja ter usklajevati tehnološko strategijo z njihovimi poslovnimi potrebami.

6.1 Rešitev Cisco Smart Business Communication System za mala in srednje velika podjetja

Rešitev Cisco Smart Business Communication System nudi podjetjem nov način

za vzpostavljanje stika s strankami, zadovoljevanje njihovih potreb in njihovo

zvestobo. Varen dostop ( kjerkoli in kadarkoli ) do zvočnega, video in brezžičnega

omrežja omogoča učinkovitejšo in uspešnejšo komunikacijo s strankami in

zaposlenimi. Rešitev Cisco Smart Business Communication System omogoča

integracijo aplikacij za poslovne operacije z zvočno, video in brezžično

komunikacijo v cenovno ugodnem, popolnem sistemu, dovršenem z najboljšo

podporo in enostavnim financiranjem, vse skupaj pa zagotavljajo zanesljivi lokalni

partnerji.


Rešitev Cisco Smart Business Communication System podpira do 48 IP-telefonov

in jo sestavlja več komponent.

• Cisco Unified Communications serije 500

- možnost brezžične integracije

• Stikala Cisco Catalyst Express 520

• Rešitev Cisco Mobility Express

- dostopovna točka Cisco 500 Series Wireless Express

- mobilni krmilnik Cisco 500 Series Wireless Express

• Upravljanje sistema

- Cisco Smart Assist

- Cisco Configuration Assistant

- Cisco Monitor Manager in Cisco Monitor Director

6.1.1 Serija Unified Communications 500 za mala in srednje velika podjetja

Slika št. 12 prikazuje napravo UC 500 za mala in srednje velika podjetja

Slika 12: Unified Communications 500


• Integrirano procesiranje telefonskih klicev, ki upravljajo usmerjanje in

uporabo klicev preko celotnega omrežja

• Lokalno shranjevanje glasovnih sporočil

• Osem Ethernet priključkov s podporo PoE-za napajanje IP telefonov po

standardu IEEE 802.3af

• WAN priključek ( samo Ethernet ) za priključitev v internet ali za priključitev

v podatkovno omrežje podjetja

• Priključek PSTN za sprejemanje in opravljanje zunanjih telefonskih klicev

• Priključek FXS za priključitev lokalnih analognih naprav, npr. faks

• Opcijski modul za brezžično omrežje – tako za glasovne kot tudi

podatkovne aplikacije

• Varnostna podpora za priključitev v internet


Tabela št. 2 prikazuje omrežne specifikacije naprave UC 520

Omrežne lastnosti Tovarniška nastavitev Komentar

Podtkovni VLAN ID /ime 1/privzet

Glasovni VLAN ID/ime 100/Cisco-glasovni

Podatkovno omrežje /

omrežna maska

192.168.10.0/255.255.255.0 Prvih 10 naslovov je

zasedenih najprej

Glasovno omrežje /

omrežna maska

10.1.1.0/255.255.255.0 Prvih 10 naslovov je

zasedenih najprej

Vloga za vsa stikala IP Telefon+Omizje Edino IP telefon oziroma

omizje sta lahko

povezana

Stikalo Stikalo CE520 ali WLC-

526 sta lahko povezana

Serijska nastavitev ID

(SSID) za podatkovni

WLAN

UC520-podatkovni Le na brezžičnem

UC520

Serijska nastavitev ID

(SSID) za glasovni

WLAN

UC520-glasovni Le na brezžičnem

UC520

WAN povezava DHCP Deluje samo v primeru

ko je DHCP naslov

uporabljen za ISP

Tabela 2: Omrežne specifikacije naprave UC 520


6.1.2 Stikalo Cisco Catalyst 520

Slika št.13. prikazuje stikalo Cisco Catalyst 520

Slika 13: Stikalo Cisco Catalyst 520

• 8 ali 24 Ethernet priključkov 10/100

• 370W IEEE 802.3af

• 1 ali 2 priključka Small Form – Factor Pluggable ( SFP )

• Omogoča razširitev do 48 uporabnikov glasovnih storitev ( IP telefonija )

6.1.3 Asistent pri konfiguraciji - Cisco Configuration Assistant

Cisco Configuration Assistant se uporablja za konfiguriranje celotnega sistema

Cisco Smart Business Communications, vključno z:

• Serijo Cisco Unifed Communications 500

- Cisco Unifed Communications Manager Express

- Cisco Unity Express

- Vgrajeni brezžični moduli

• Stikalom Cisco Catalyst 520

• Telefoni Cisco Unifed IP


6.1.4 Nadzorni sistem - Cisco Monitor Manager/Cisco Monitor Director

Cisco Monitor Manager in Cisco Monitor Director prinašata nadzor nad sistemom

Cisco Smart Business Communications System v realnem času.

1. Cisco Monitor Manager

• Odkrivanje omrežja

• Pregled naprav

• Arhiv konfiguracij

• Nadzor zmogljivosti omrežja

• Nadzor in odpravljanje napak

2. Cisco Monitor Director

• Opozorila in obvestila v realnem času

• Nastavljivi naslovi za elektronsko pošto (ang. e-mail) in pozivnik (ang.

pager), odvisni od nastavljenega časa

• Zmožnost večslojnega filtriranja alarmov


6.2 Nastavitev naprave Unified Communications 520, ter osnovna realizacija poslovnega komunikacijskega sistema

Naslednje poglavje je namenjeno osnovni realizacijo poslovnega

komunikacijskega sistema s pomočjo programskega orodja Cisco Configuration

Assistant ( CCA ). Za uspešno realizacijo je potrebno slediti naslednjim korakom:

Korak 1 Pred samo realizacijo poslovnega komunikacijskega sistema je

potrebno na osebni računalnik naložiti programsko orodje Cisco Configuration

Assistant, ter izvesti nadgradnjo le tega.

Korak 2 Nato je potrebno na napravo UC 520 priključiti IP telefone, osebne

računalnike, fakse…., ter jo povezati z medmrežjem. Napravo UC520 vključimo.

Korak 3 Počakamo (približno 10 minut), da se IP telefoni konfigurirajo, ter si

pridobijo številke. Uporabnost je ponazorjena v naslednji tabeli.


Slika št.14 prikazuje priključitev naprav na napravo UC520

Slika 14: Priključitev naprav na napravo UC520 Tabela št. 3 prikazuje nastavitev podatkovne ter glasovne omrežne nastavitve Posamezne nastavitve Komentar

Glasovno-omrežne nastavitve

Vsi IP telefoni se registrirajo ter si avtomatsko pridobijo številke od 201 navzgor. V primeru da je PSTN dostopen skozi vhod FXO lahko zunanji klici izbirajo številke po kodeksu 9.( V primeru da imamo 4 FXO priključke se določijo številke od 201 pa do 204, za 8 FXO priključkov pa se določijo številke od 201 pa do 208.)

Za te nastavitve se uporablja programsko orodje CCA.

Podatkovno-omrežne nastavitve

Vsi osebni računalniki priključeni na IP omrežje lahko dostopajo do drugih računalnikov s pomočjo DHCP oziroma IP naslova. ( 192.168.10.2 skozi 192.168.10.10 )

Medmeržna povezava uporablja IP naslov, masko omrežja ter DNS informacijo.

Tabela 3: Podatkovne ter glasovne omrežne nastavitve


6.2.1 Asistent pri konfiguraciji-Cisco Configuration Assistant ( CCA)

Predpostavimo, da smo napravo UC520 povezali z medmrežjem ter z PSTN-jem.

Napravo UC520 nato priključimo.

Korak 1 Osebni računalnik nastavimo tako, da pridobimo IP naslov ter DHCP

strežnik od naprave UC520. Ta računalnik nato vežemo z enim izmed Ethernet

vhodom na napravi UC520 ( kot je prikazano na sliki št. ).

Korak 2 Ko pridobimo IP naslov naprave UC520, poženemo na osebnem

računalniku program CCA.

Korak 3 Nato izberemo Create Community kot je prikazano na spodnji sliki.

Nato pritisnemo OK.

Slika št. 15 prikazuje začetno okno v programu CCA.

Slika 15: Začetno okno v programu CCA


6.2.2 Realizacija komunikacijskega sistema

Po končanju zadnjega koraka se na zaslonu prikaže novo okno, v katerega je

potrebno vpisati nekatere podatke.

Korak 1 Določimo ime komunikacijskega sistema ( v našem primeru je XZY-

SBCS) ter ime podjetja ( XYZ_Company)

Korak 2 Izberemo device using a seed IP addres. To možnost najdemo

med možnostmi pod temo Discover. Nato v polje seed IP address vpišemo IP

naslov ( 192.168.10.1 ). Potrdimo polje start. Na ta način določimo IP naslov

naprave UC 520.

Slika št. 16 na prikazuje kreiranje komunikacijskega sistema

Slika 16: Kreiranje komunikacijskega sistema


Korak 3 Po zaključku procesa potrdimo polje OK.

Korak 4 Nato se na ekranu prikaže topologija, ki prikazuje vse naprave, ki

so priključene na napravo UC520.

Slika št. 17 prikazuje vse priključene naprave na napravo UC520

Slika 17: Topologija priključenih naprav na napravo UC520

6.2.3 Nadgradnja sistemsko programske opreme

Korak 1 Zapremo programsko orodje CCA ter shranimo topologijo. Nato

ponovno zaženemo programsko orodje CCA. Prikaže se okno v katerem

izberemo naš projekt, ki smo ga predhodno shranili ter poimenovali XYZ-SBCS.

Nato pritisnemo tipko OK ter se na ta način povežemo s komunikacijskim

sistemom.


Slika št. 18 prikazuje ponoven zagon našega projekta

Slika 18: Zagon projekta

Korak 2 Pod možnostjo Maintenance izberemo Software Upgrade. V

primeru da je Cisco IOS verzija na napravi UC520 zastarela, izvedemo nadgradnjo

programskega sistema. Izberemo možnost Upgrade settings. Pod možnostjo

software izberemo All, ter pritisnemo tipko OK. Okno Upgrade Settings se zapre.

Nato kliknemo možnost Upgrade . Postopek traja približno 20 minut.

Slika št. 19 prikazuje nadgradnjo programskega sistema

Slika 19: Nadgradnja programskega sistema


6.3 Nastavitev širokopasovne povezave

V tem poglavju je opisan postopek, s katerim ustvarimo širokopasovni dostop do

interneta.

Korak 1 Izberemo možnost Configure > Internet Connection, ter nato

FastEthernet 0/0. Nato kliknemo možnost Modify. Pojavi se novo komunikacijsko

okno.

Slika št. 18 prikazuje okno za konfiguracijo širokopasovnega dostopa

Slika 20: Konfiguracija širokopasovnega dostopa


Korak 2 Na razpolago imamo tri različne možnosti: Izbiramo lahko med

statičnim IP-jem, DHCP-jem ali IP negativ.

• V primeru, da izberemo statični IP moramo vnesti IP naslov, masko

podomrežja ter naslov prevzetega prehoda. ( v našem primeru smo izbrali

statični IP ).

• V primeru, da izberemo DHCP oziroma IP negativno kliknemo na OK.

Naprava UC520 si bo sama pridobil ustrezen IP naslov za FastEthernet0/0.

Korak 3 Nastavitve potrdimo tako da pritisnemo na tipko OK ( v oknu Modify

internet Connection ), nato Apply ter na koncu postopka ponovno na OK ( okno

Internet Connection ).

6.3.1 Nastavitev imena sistema

Korak 1 Izberemo možnost Configure > Device Propertis > IP Address.

Pojavi se novo okno v katerem izberemo možnost Device Configuration.


Slika št. 21 prikazuje okno ki je namenjeno za DNS nastavitve.

Slika 21: DNS nastavitve

Korak 2 Označimo možnost Enable Domain Lookup

Korak 3 Pod oknom Current Servers kliknemo možnost Select All ter nato

Remove.

Korak 4 Nato v prazno polje vnesemo IP naslov novega serverja, ter

kliknemo možnost Add.

Korak 5 Kiknemo Apply ter na koncu OK.

Korak 6 Izberemo možnost Configure > DHCP servers. Nato kliknemo na

DHCP Pools.

Korak 7 Nato vpišemo novo ime( v našem primeru je to ime data ) ter

kliknemo na Modify.


Slika št. 22 prikazuje okno za DNS nastavitve.

Slika 22: DNS nastavitve

Korak 8 Nato vnesemo IP naslov od DNS serverja ( 78.94.157.1 ) ter

kliknemo na OK.

Korak 9 Nato kliknemo Apply nato pa OK


6.4 Nastavitve PSTN klicev

V tem poglavju so opisane nastavitve za analogne izhode FXO. Naprava UC520

ima 4 takšne izhode, na katere lahko priključimo analogne telefone.

6.4.1 Nastavitev PRI konfiguracij

Korak 1 Izberemo možnost Configure > Telephony > Voice. Odpre se okno

v katerem izberemo možnost Devices.

Korak 2 Izberemo T1 ali E1 z PSTN možnosti.

Korak 3 Nato izberemo ISDN PRI.

Korak 4 Na podlagi podatkov, ki jih ponuja PSTN dobavitelj, izberemo

ustrezno možnost pod rubriko Switch Type.

Korak 5 Omejimo časovno režo

Korak 6 V zadnjem koraku potrdimo nastavitve, tako da pritisnemo na

možnost Apply ter nato še OK.


Slika št. 23 prikazuje nastavitev ISDN PRI konfiguracij

Slika 23: ISDN PRI nastavitve


6.4.2 Nastavitev analogne telefonije

To poglavje opisuje namestitev osnovne PBX konfiguracije na napravi UC 520 s

pomočjo programskega orodja CCA.

Korak 1 Izberemo možnost Configure > Telephony > Voice. V novem oknu

izberemo Configure as PBX. Nato pritisnemo na Apply ter za tem na OK.

Korak 2 Po kratki čakalni dobi se na zaslonu prikaže novo okno ( AA &

Voicemail ). Pritisnemo Apply ter nato OK.

Slika št. 22 prikazuje glasovne uporabniške nastavitve

Slika 24: Glasovno uporabniške nastavitve


Korak 3 Vhodne številke prvih štirih PSTN priključkov so avtomatsko

določene neposredno z FXO debla. Številke spremenimo tako, da izberemo

Custom Configuration, ter pritisnemo na Configure. Prikaže se novo FXO okno,

v katerem lahko izvedemo spremembe. Po spremembah pritisnemo na OK.

Korak 4 Nato se ponovno prikaže okno Voice, v katerem kliknemo na Apply

ter nato na OK.

Slika št. 25 prikazuje okno, v katere se spreminjajo vhodne številke PSTN

priključkov.

Slika 25: Spreminjanje vhodnih številk PSTN priključkov


6.5 Implementacija LAN omrežja s pomočjo stikala serije CE520

V tem poglavju so opisani koraki s katerimi izvedemo LAN omrežje z stikalom

CE520.

Korak 1 Osebni računalnik, na katerem je naložen nastavitveni program CCA

izklopimo z naprave UC520 ter ga neposredno povežemo z stikalom CE520.

Korak 2 Nato zaženemo program CCA ter izberemo možnost Setup >

Device Setup Wizard. Nato pod možnostjo Select a device izberemo ustrezno

stikalo. V našem primeru je to stikalo CE520. Nato pritisnemo Next.

Slika št. 26 prikazuje izbiro stikala.

Slika 26: Izbira ustreznega stikala


Korak 3 Po krajšem čakanju se odpre novo okno. Nato izberemo statični

način dodeljevanja IP naslova. Vnesem IP naslov ( 192.168.10.2 ), masko omrežja

( 255.255.255.0 ) kot prevzet prehod pa vnesemo naslov ( 192.168.10.1 ). Po

končanem vnosu pritisnemo Next. Sledimo naslednjemu koraku. Nato pritisnemo

na Finish, ter izklopimo osebni računalnik z stikala CE520.

Slika št. 27 prikazuje osnovne nastavitve stikala CE520

Slika 27: Osnovne nastavitve stikala CE520

Korak 4 Nato ponovno povežemo osebni računalnik z napravo UC520. Prav

tako povežemo stikalo CE520 ter napravo UC520 kot je prikazano na sliki št.

Zaženemo program CCA. V primeru uspešne namestitve mora biti stikalo CE520

vidno na topologiji.


Slika št. 28 prikazuje topologijo po uspešni namestitvi stikala CE520

Slika 28: Uspešna namestitev stikala CE520

Korak 5 Po priključitvi naprav na stikalo CE520 dobi topologija nekoliko

drugačno podobo.


Slika št. 29 prikazuje topologijo po tem, ko na stikalo CE520 priključimo

posamezne naprave.

Slika 29: Priključitev naprav na stikalo CE520

6.5.1 Pregled ter nastavitev priključkov

To poglavje opisuje postopek, s katerim lahko nastavimo oziroma si ogledamo

posamezne nastavitve LAN priključkov.

Korak 1 Izberemo možnost Configure > Smartports. Na zaslonu se pojavi

okno v katerem lahko izvedemo ustrezna nastavitve.


Slika št. 30 prikazuje nastavitev posameznih priključkov

Slika 30: Nastavitev posameznih priključkov

Korak 2 Po uspešnih spremembah kliknemo na OK, nato na Apply. V

glavnem oknu potrdimo nastavitve s ponovnim pritiskom na OK.

Z pritiskom na možnost Modify se izpišejo nastavitve posameznih priključkov.

Nastavitve so vidne v naslednji tabeli.


Tabela št. 4 prikazuje nastavitve posameznih priključkov

Naprava Tip priključka ter številka Vloga priključka Priporočena

naprava

IP telefon

+namizje

IP telefon/namizje

Dovozna točka AP-521/LAP-521

8 notranjih priključkov

FastEthernet priključek 1/0

do 1/7

Dovozna točka WLC-526

Razširitvena točka :

FastEthernet 1/8

Stikalo CE520;serija

stikala

UC520

WAN priključek :

FastEthernet 0/0

Lahko je

spremenjen

DSL/Cable Modem

IP telefon

+namizje

IP telefon/namizje

Dovozna točka AP-521/LAP-521

FastEthernet : 1 do 24

Dovozna točka WLC-526

CE520

Razširitveni priključek :

Gigabitni Ethernet 1 do 2

Stikalo UC520 ali CE520

Tabela 4: Prikaz nastavitev priključkov na napravah UC520 ter CE520


6.6 Dodatne nastavitve poslovno komunikacijskih sistemov

6.6.1 Nastavitev uporabniškega imena in gesla

V tem poglavju je opisan postopek za nastavitev uporabniškega imena in gesla.

Korak 1 Izberemo možnost Configure > Device Propertis > Usera and

Passwords.

Korak 2 Med ponujenimi možnostmi, izberemo All Devices.

Korak 3 Izberemo geslo, ki mora biti dolgo najmanj 6 znakov. Nato kliknemo

Apply, ter na koncu še OK.

Slika št. 31 prikazuje okno, v katerem določimo uporabniško ime ter geslo.

Slika 31:Nastavitev uporabniškega imena in gesla sistema


6.6.2 Nastavitev datuma ter časa

Korak 1 Izberemo možnost Configure > Device Properties > System Time.

Korak 2 Pojavi se novo okno, v katerem izberemo možnost device, kliknemo

na Sync ter izberemo napravo UC520. Ko nastavljamo datume ter čas za napravo

UC520 lahko izberemo možnost da se le ta sinhronizira z osebnim računalnikom

oziroma NTP strežnikom.

Korak 3 Izberemo možnost Sync Device, kliknemo Apply ter za konec še

OK.

Tako se naprave, ki so priključene na napravo UC520 časovno uskladijo.

Slika št. 32 prikazuje nastavitev časa za komunikacijski sistem.

Slika 32:Nastavitev datuma in časa komunikacijskega sistema


6.6.3 Nastavitev omrežnih naslovov

V tem poglavju je opisan postopek za nastavitev statičnih omrežnih naslovov ( za

Web oziroma E-mail strežnik ).

Korak 1 Izberemo možnost Configure > Security > NAT.

Korak 2 Pojavi se novo okno ( NAT ). Izberemo FastEthernet 0/0 ( Outside

interface )

Korak 3 Poiščemo ustrezni IP naslov od strežnika na podatkovnem VLAN-u.

Korak 4 Kliknemo na Add. Na ta način dodamo nov strežnik. Nato pritisnemo

Apply ter na koncu še OK.

Slika št. 33 prikazuje okno za nastavitve strežnikov

Slika 33:Nastavitev strežnikov


6.6.4 Nastavitev požarnega zidu

V tem poglavju je opisan postopek za nastavitev požarnega zidu.

Korak 1 Izberemo možnost Configure > Securty > Firewall and DMZ.

Korak 2 Izberemo FastEthernet 0/0 ( Outside ( untrusted ) Interface

Korak 3 Pod možnostjo Inside ( trusted ) Interface izberemo: Alan1, Vlan100,

Integrated-Service-Engine, in Loopback0.

Korak 4 Nato določimo stopnjo varnosti. Izbiramo lahko med tremi

možnostmi: Medium, Low ter High.

Korak 5 Nastavitve potrdimo tako da kliknemo Apply ter na konce OK.

Slika št. 34 prikazuje okno za nastavitev požarnega zidu.

Slika 34:Nastavitev požarnega zidu


7 ZDRUŽENE KOMUNIKACIJE NAMENJENE ŠIRŠEMU KROGU UPORABNIKOV – STORITVENI TROJČEK ( TRIPLE PLAY )

Ponudniki storitev si želijo zagotoviti svoj delež na odprtem trgu, zato dodajajo v

svojo ponudbo vedno atraktivnejše storitve. Med njimi je zagotovo storitveni

trojček, ki v omrežju IP združuje govor, podatke in video. Zlitje zagotavlja nižje

stroške in večjo zanimivost za uporabnike. Atraktivnost še povečuje zlitje z

mobilnimi aplikacijami.

Storitveni trojček zahteva ustrezno transportno in dostopno omrežje ter dostop do

novih vsebin. Na voljo mora biti uporabnikom z različno terminalsko opremo.

Storitveni trojček je namenjena širšemu krogu uporabnikov. Na tržišču se je

pojavilo mnogo ponudnikov te storitve. ( Telekom, Amis, UPC, itd. )


Slika št. 35 prikazuje primer storitvenega trojčka ( Triple play )

Slika 35:Primer infrastrukture storitvenega trojčka

7.1 Primer naprav, ki omogočajo storitveni trojček (Triple play)

• ADSL modem/usmerjevalnik Sinope568+ IAD

• TV-komunikator Sagem IAD81 HD

• IP telefoni


7.2 ADSL modem/router Sinope568+ IAD

Sinope 568 IAD ( proizvajalca Iskratel ) omogoča uvedbo SIOL.ove 3play storitve

brez uporabe dodatnih naprav ( usmerjevalnikov, stikal ). Naprava podpira

ADSL2+ sinhronizacijo ter omogoča podporo SiOL-ovi televiziji ( do tri neodvisni

televizijski pretoki ), siolovi telefoniji ( z uporabo zunanjega IP telefona ) ter dostop

do interneta. Ker ima naprava vgrajen odjemalec PPPoE lahko deluje kot

usmerjevalnik, javni IP naslov se v tem primeru priredi CPE napravi ( računalniki

imajo privatne naslove, CPE vrši NAT translacijo ) prav tako je na razpolago tudi

požarni zid za zaščito notranjih računalnikov. Še vedno pa ostaja možnost

uporabe lastnega odjemalca PPPoE na računalniku ( podprto je tudi hkratno

delovanje obeh odjemalcev ). Prav tako naprava avtomatično zazna ali je

priklopljena na IP DSLAM ( IPBAN ) ali na ATM DSLA ( BAN, expresslink )

omrežno napravo ter glede na to prilagodi število traknih virtualnih povezav (ang.

Permanent Virtual Circuit - PVC) IP DSLAM-i uporabljajo dve PVC povezavi, ostali

pa le eno. Podpora telefoniji je zagotovljena z uporabo vgrajenega SIP odjemalca

( naprava ima vgrajene tudi analogne FXS vmesnike ) ali zunanjega IP ( SIP )

telefona oz. ustreznega zunanjega SIP vmesnika.


Sliki št. 36 in 37 prikazujeta komunikacijski vmesnik Sinope568+ IAD

Slika 36:Prednja stran komunikacijskega vmesnika Sinope568+ IAD

Slika 37:Zadnja stran komunikacijskega vmesnika Sinope568+ IAD


7.2.1 Led indikatorji ter njihov pomen

• PWR

- Sveti - Komunikacijski prehod je aktiven.

- Ne sveti - Komunikacijski prehod ni povezan v električno

omrežje ali pa je v okvari.

• WAN

- Sveti - Vzpostavljena je sinhronizacija med komunikacijskim

prehodom in centralo.

- Ne sveti - Sinhronizacija med komunikacijskim prehodom in

centralo ni vzpostavljena.

- Počasi utripa - Vzpostavljanje sinhronizacije je v teku.

- Hitro utripa - Komunikacijski prehod zaznava centralo in

zaključje vzpostavljanje sinhronizacije.

• LAN

- Sveti - Vzpostavljena je aktivna omrežna povezava (npr. z računalnikom).

- Ne sveti - Aktivna omrežna povezava ni vzpostavljena - Utripa - Prenašajo se podatki preko komunikacijskega prehoda

.

• WLAN

- Sveti - Na komunikacijskem prehodu je omogočena možnost brezžičnega povezovanja.

- Ne sveti - Možnost brezžičnega povezovanja ni omogočena .

• VRY

- Sveti - Opravljena je bila registracija telefonskih storitev .

- Utripa- Poteka nadgradnja programske opreme

komunikacijske prehoda ali pa poteka shranjevanje

uporabniških nastavitev


7.2.2 Vmesniki naprave

• ON/OFF – tipka je namenjena vklopu oziroma izklopu komunikacijskega

prehoda.

• Power - Vhod je namenjen povezavi komunikacijskega prehoda napajalnim

adapterjem za priključitev v električno omrežje

• Analogna FXS vmesnika – Na napravi so za telefonijo na razpolago dva

analogna FXS vmesnika ( označena kot TEL1 in TEL 2 ) ter en FXO

vmesnik ( namenjen za PSTN priključni vod - lifeline ), ki nima funkcije v

primeru polnega razvezanega dostopa.

• Ethernet vmesniki – Naprava ima na razpolago 4 Ethernet vmesnike.

Namen vmesnikov definira uporabnik sam ( s pomočjo grafičnega vmesnika

naprave ).

V grafičnem vmesniku uporabnik izbira med možnostmi

o DATA – vmesnik je namenjen priključitvi uporabniških računalnikov

preko katerih dostopamo do interneta. Za dostop lahko uporabnik

uporablja vgrajen odjemalec PPPoE naprave ( v tem primeru deluje

naprava kot usmerjevalnik ) ali lastni PPPoE odjemalec na

računalniku.

o TV – vmesnik je namenjen priključitvi STB (ang. Set Top Box)

naprav, ki se uporabljajo v sklopu storitve siol Tv.

o VOICE – vmesnik je namenjen priključitvi IP telefonov, ki se

uporabljajo v sklopu storitve siolove telefonije

o NOTHING – vmesnik je izklopjen

Opozorilo: Vsaj eden od vmesnikov mora ostati v načinu DATA sicer se

ne da dostopati do grafičnega vmesnika


• WiFi vmesnik – Naprava ima vgrajen 802.11b/g WiFi vmesnik z zunanjo

anteno, ki deluje v DATA načinu ( z enakimi lastnostmi kot za zgoraj opisani

Ethernet vmesnik, ki deluje v DATA načinu ).

7.2.3 Dostop do naprave in poljubne nastavitve

Komunikacijski prehod Sinope 568+ je tovarniško nastavljen tako, da njegova

razporeditev in zmogljivost funkcij ustreza večini njegovih uporabnikov. Vseeno si

skladno s svojimi potrebami in željami lahko prilagodite posamezne nastavitve.

Upravljanje in nastavljanje komunikacijskega prehoda Sinope 568+ je v celoti

omogočeno preko spletnega vmesnika. Pred nastavljanjem mora biti

komunikacijski prehod povezan z osebnim računalnikom.

Pred dostopanjem do komunikacijskega prehoda, morajo biti na računalniku

opredeljene določene nastavitve glede vedenja računalnika v domačem omrežju

(na voljo sta dve možnosti):

a) vklopljena samodejna pridobitev IP naslova (priporočljivo)

b) izklopljena samodejna pridobitev IP naslova (v tem primeru so potrebne še

dodatne nastavitve):

- IP naslov: 192.168.1.x (x je poljubna vrednost med 2 in 254)

- maska podomrežja: 255.255.255.0

- prehod: 192.168.1.1

OPOZORILO: V slednjem primeru za IP naslov ne smete nastaviti

192.168.1.1, saj je to naslov komunikacijskega prehoda.

Prvo nastavitev komunikacijskega prehoda vedno opravimo tako, da je ta z

računalnikom povezan preko kabla in ne brezžično!

Nato poženemo internetni brskalnik, ter v okence za naslov vpišemo naslov

http://192.168.1.1


Odprlo se bo okno za vpis dostopnih podatkov. Nato v polje username vpišemo

uporabniško ime npr. user, v polje password pa vpišemo uporabniško geslo npr.

prav tako user. Za nadaljevanje kliknemo na OK.

Po uspešni prijavi se bo odprl osnovni uporabniški vmesnik, ki je sestavljen iz

dveh tematskih sklopov: Splošno (General) in Nastavitve (Setup). Prvi vsebuje v

glavnem informativne podatke in vsebine za pomoč pri uporabi, drugi pa ponuja

številne možnosti nastavitev glede delovanja in dostopa do naprave.

7.2.4 Uporabniški vmesnik

Slika št. 38 prikazuje uporabniški vmesnik naprave Sinope568+ IAD

Slika 38:Uporabniški vmesnik naprave Sinope568+ IAD


7.2.4.1 Splošno ( General )

Sklop Splošno (General) ponuja izbiro z naslednjimi možnostmi:

• Dobrodošli ( Welcome ) – Namen te rubrike je uporabniku predstaviti

napravo in privzete nastavitve. Tu se nahajajo tudi bližnjice do nastavitvenih

rubrik naslavlanja ( ang. Addressing ) in brezžičnega omrežja (ang.

Wireless Network ).

• Status (Current status) – Vsebina v tej rubriki razkriva trenutno stanje

komunikacijskega prehoda Sinope568+, kakšen je njegov javni IP naslov,

katere imenske strežnike uporablja in kakšen je privzeti prehod pri

povezovanju v internet. Te vrednosti pridobi le, če je bil zagnan PPPoE

odjemalec komunikacijskega prehoda pod rubriko Internet Access.

• Pomoč (Help) – Rubrika Help ponuja okvirni opis posameznih možnosti

znotraj uporabniškega vmesnika.

• Ponovni zagon (Restart) – Omogoča ponovni zagon komunikacijskega

prehoda.

7.2.4.2 Nastavitve ( Setup )

Sklop Nastavitve (Setup) ponuja izbiro z naslednjimi možnostmi:

• Naslavljanje in lokalno omrežje (Addressing)

o IP naslovi: Privzeti IP naslov komunikacijskega prehoda je 192.168.1.1,

privzeta maska podomrežja pa 155.255.255.0. V kolikor želimo

spremeniti te nastavitve kliknemo na Change Sinope 568 address

settings here… V sredinskem delu okna se prikažejo vnosna okna,

kamor vnesemo želeni IP naslov, spodaj pa masko podomrežja. Nato

kliknemo Next, s klikom na confirm change potrdimo želene nastavitve.

Cancel pomeni preklic.

o Lokalno omrežje: Komunikacijski prehod Sinope568+ je možno

nastaviti tako, da opravlja vlogo usmerjevalnika in vsem računalnikom,


ki so povezani v lokalno omrežje samodejno dodeli IP naslove ( DHCP ).

Za vklop oziroma izklop te funkcije kliknemo na Enable or disable

DHCP server here… V sredinskem delu okna se prikaže možnost

izbora. Vklop samodejnega naslavljanja znotraj lokalnega omrežja:

kliknemo krožec Enable DHCP will configure your PC. Za Izklop

samodejnega naslavljanja znotraj lokalnega omrežja izberemo drugo

možnost. Po želeni izbiri kliknemo Next. Sledi potrditveno okno. V

kolikor smo z spremembami zadovoljni kliknemo Confirm changes, v

nasprotnem primeru kliknemo Cancel.

• Nastavitve vhodov ( Port configuration ): Funkcije vhodov spremenimo

tako, da kliknemo na Port configuration.Tako so vidni vsi vhodi vključno z

svojimi funkcijami. V kolikor želimo spremeniti funkcijo vhoda kliknemo

Documents

kokot uros diplomska naloga - COnnecting REpositories · 2017. 11. 27. · tudi kratka opisa tehnologije MPLS, ter protokola H.323, ki predstavljata ... Special emphasis is dedicated