J

e tr

ava

lahk

o zd

rava

?

Nov

o pr

edse

dstv

o !O

UP-

a

Kat

ja !

oba,

pre

dsed

nica

!O

S-a

///

50 le

t !O

UM

-a /

// H

IV –

zgo

dba

s st

rans

kega

tira

///

Ko

mla

di s

topi

jo v

akc

ijo /

///

Poto

pis:

Ber

lin /

//

3-4D

EC

-JA

N 2

00

9le

tnik

6

PR

IMO

RS

KI

!T

UD

EN

TS

KI

UN

IVE

RZ

ITE

TN

I "

AS

OP

IS

Inte

rvju

– "

iga

Virc

Kazalo 4 Napovednik

6 (o)glasna deska

7 Novo predsedstvo !OUP-a

12 Katja !oba,

predsednica !OS-a

14 Izvenserijsko

15 50 let !OUM-a

16 Je trava lahko zdrava?

18 HIV – zgodba s

stranskega tira

19 Ko mladi stopijo v akcijo

20 Burja na "ofi ti

22 KCUP za uspe"en vzlet

23 Prisegam, da la#em

24 Brez slabe vesti

26 Bodi fi t in premakni

svojo rit!

27 Surfanje

28 Fotojota

30 Kri#anka

31 Greenpeace

32 Svet gre po$asi

v … kaos!

33 !tudentski lonec

34 Pismo iz tujine

35 !tudent na Zemlji

36 Iz nekje vmes

37 Intervju z %igo Vircem

41 Poljski "tudenti

v Kopru

42 Kolumna –

Matija Stepi"nik

43 Kolumna –

Andrej &ernic

44 Kolumna –

Marko Gavriloski

45 Kolumna –

Sara Cano Fernãndez

46 Potopis – Berlin

50 Samoumetnost

51 Obi"$i

52 Preberi

53 Poslu"aj

54 Poglej

55 Ka#in meseca

Zelo sem bil vesel, ko smo se pred nekaj leti doma odlo"ili, da si decembra daril ne bomo ve" poklanjali. Po"util sem se tako odre#enega, da sem neko" celo predlagal, da bi pri#parani denar dali na kup"ek in z njim posvojili sirotico nekje v svetu. Predlog pa je bil kmalu zamrznjen, saj so se nam v raz#irjeni dru$ini za"eli rojevati otroci kot gobe po de$ju. Kar naenkrat jih je bilo kup in pol, in ponovno smo zapadli v hudi"evo past decembrskega obdarovanja.V teh mojih otro#kih letih je pri nas #lo nekako takole ...Najprej se je 6. decembra, v spremstvu angel"ka in hudi"ka, v farov$ priklatil sveti Miklav$. Bil je visok, bradat in rde", pa "eprav je bil cerkveni "lovek. Prinesel nam je malo darilce: fantkom avtke in deklicam pun"ke. Ker pa je bilo to za nas, daril $eljne otroke, bistveno premalo, je na obisk #e enkrat pri#el pono"i: k nam, tetam in nonotom. Preteklo je ravno toliko "asa, da smo se otroci naveli"ali podarjenih igra", pa je $e pri#el Bo$i"ek. Doma nismo imeli kamina, zato mi ni bilo "isto jasno, kako se je lahko ta – od svetega Miklav$a bistveno debelej#i noni" – prikradel v hi#o ... Vendar se dobro spominjam, da smo mu doma vedno pu#"ali kvartin vina, da se je lahko od$ejal, in to kljub temu da me je so#olec sku#al prepri"ati, da Bo$i"ek najraje pije Coca Colo.Tako torej, za bo$i" je prihajal le Bo$i"ek, dokler mi ni nekdo pri#epnil, da darila ob jaslicah pu#"a Jezus"ek. Mislim ... kako lahko malo detece sploh prinese na primer kolo? Ali mu morda pomagajo sveti trije kralji? To pa ne, oni so prihajali kasneje, 6. januarja! Za dodatek je k nekaterim nonotom v tistih bizarnih dneh, ko je glikemija na vi#ku, #e vedno pono"i prihajal dedek Mraz. Tudi on je bil velik, bradat, vendar bel, "eprav sploh ni hodil v cerkev. A to ni bilo tako pomembno, dokler so bila darila. Vendar mi dosti "asa ni bilo jasno, zakaj ti dobrotniki pu#"ajo moja darila pri drugih, pri nonotih, tetah in sosedah. Kaj ne bi daril pu#"ali tam, kjer so spadala? Sama vpra#anja so mi rojila po glavi.Prvega januarja – malo prej in malo kasneje – je torej prihajal dedek Mraz. Ali pa smo kak#no darilo dobili le zato, ker je pri#lo novo leto. Po nekajdnevnem premoru smo pono"i po hi#i spet imeli ljudi: bili so sveti trije kralji, za katere sem potem izvedel, da nikjer ni zapisano, da so bili trije, da sploh niso bili svetniki, niti ne bi mogli biti, ker so prisegali na Zaratustro, prej kot kralji pa so bili perzijski u"enjaki oziroma astrologi. In ker se temu prazniku re"e tudi epifanija je, hoplala, od nevemkje sko"ila #e Befana, ta stara in grda "arovnica, ki naj bi jim pokazalo pot do jamice v Betlehemu. Mene so sicer u"ili, da so ti arabski kralji sledili zvezdi repatici, pa kaj zato: pomembno je bilo le, da je tudi Befana kaj dala!

Nato pa je bilo daril konec. Teh no"nih obiskov sem se kot otrok sicer veselil, "eprav bi raje videl, da bi se vsi ti radodarne$i zvrstili v razli"nih "asih, kajti toliko volnenih majic, nogavic, #alov in rokavic mali "lovek res ne potrebuje. In glede na to, da rojstni dan praznujem pozimi, sem vedno zelo zavidal tistim, ki so vsako pomlad ali poletje dobivali v dar nove kopalke, kopalne brisa"e, vodne igra"e ali pa slamnati klobuk. Bi $eleli kaj zamenjati?

Mitja Tretjak >> vodja skupine za medije !oup

Zelo sem bil vesel, ko smo se pred nekaj leti doma odlo"ili, da si decembra daril ne bomo ve" poklanjali. Po"util sem se tako odre#enega, da sem neko" celo predlagal, da bi pri#parani denar dali na kup"ek in z njim posvojili sirotico nekje v svetu. Predlog pa je bil kmalu zamrznjen, saj so se nam v raz#irjeni dru$ini za"eli rojevati otroci kot gobe po de$ju. Kar naenkrat jih je bilo kup in pol, in ponovno smo zapadli v hudi"evo past decembrskega obdarovanja.V teh mojih otro#kih letih je pri nas #lo nekako takole ...Najprej se je 6. decembra, v spremstvu angel"ka in hudi"ka, v farov$ priklatil sveti Miklav$. Bil je visok, bradat in rde", pa "eprav je bil cerkveni "lovek. Prinesel nam je malo darilce: fantkom avtke in deklicam pun"ke. Ker pa je bilo to za nas, daril $eljne otroke, bistveno premalo, je na obisk #e enkrat pri#el pono"i: k nam, tetam in nonotom. Preteklo je ravno toliko "asa, da smo se otroci naveli"ali podarjenih igra", pa je $e pri#el Bo$i"ek. Doma nismo imeli kamina, zato mi ni bilo "isto jasno, kako se je lahko ta – od svetega Miklav$a bistveno debelej#i noni" – prikradel v hi#o ... Vendar se dobro spominjam, da smo mu doma vedno pu#"ali kvartin vina, da se je lahko od$ejal, in to kljub temu da me je so#olec sku#al prepri"ati, da Bo$i"ek najraje pije Coca Colo.Tako torej, za bo$i" je prihajal le Bo$i"ek, dokler mi ni nekdo pri#epnil, da darila ob jaslicah pu#"a Jezus"ek. Mislim ... kako lahko malo detece sploh prinese na primer kolo? Ali mu morda pomagajo sveti trije kralji? To pa ne, oni so prihajali kasneje, 6. januarja! Za dodatek je k nekaterim nonotom v tistih bizarnih dneh, ko je glikemija na vi#ku, #e vedno pono"i prihajal dedek Mraz. Tudi on je bil velik, bradat, vendar bel, "eprav sploh ni hodil v cerkev. A to ni bilo tako pomembno, dokler so bila darila. Vendar mi dosti "asa ni bilo jasno, zakaj ti dobrotniki pu#"ajo moja darila pri drugih, pri nonotih, tetah in sosedah. Kaj ne bi daril pu#"ali tam, kjer so spadala? Sama vpra#anja so mi rojila po glavi.Prvega januarja – malo prej in malo kasneje – je torej prihajal dedek Mraz. Ali pa smo kak#no darilo dobili le zato, ker je pri#lo novo leto. Po nekajdnevnem premoru smo pono"i po hi#i spet imeli ljudi: bili so sveti trije kralji, za katere sem potem izvedel, da nikjer ni zapisano, da so bili trije, da sploh niso bili svetniki, niti ne bi mogli biti, ker so prisegali na Zaratustro, prej kot kralji pa so bili perzijski u"enjaki oziroma astrologi. In ker se temu prazniku re"e tudi epifanija je, hoplala, od nevemkje sko"ila #e Befana, ta stara in grda "arovnica, ki naj bi jim pokazalo pot do jamice v Betlehemu. Mene so sicer u"ili, da so ti arabski kralji sledili zvezdi repatici, pa kaj zato: pomembno je bilo le, da je tudi Befana kaj dala!

Nato pa je bilo daril konec. Teh no"nih obiskov sem se kot otrok sicer veselil, "eprav bi raje videl, da bi se vsi ti radodarne$i zvrstili v razli"nih "asih, kajti toliko volnenih majic, nogavic, #alov in rokavic mali "lovek res ne potrebuje. In glede na to, da rojstni dan praznujem pozimi, sem vedno zelo zavidal tistim, ki so vsako pomlad ali poletje dobivali v dar nove kopalke, kopalne brisa"e, ki so vsako pomlad ali poletje dobivali v dar nove kopalke, kopalne brisa"e, vodne igra"e ali pa slamnati klobuk. Bi $eleli kaj zamenjati?

vodja skupine za medije !oup

3

Ste !e kdaj pomislili, kaj bi storili, "e bi tako reko" "ez no" zaslu!ili ogromno denarja? Tak#na usoda je doletela Ju!noafri"ana Marka Shuttlewortha, ki je tako zaslu!il pribli!no 600 milijo-nov dolarjev. $eprav bi lahko do kon-ca !ivljenja brezdelno pole!aval na rajski pla!i, se je odlo"il za druga"no pot. Najprej si je privo#"il izlet v veso-lje in tako postal prvi Afri"an v vesolju ter hkrati drugi vesoljski turist, nato pa se je odlo"il izbolj#ati operacijske siste-me za osebne ra"unalnike. Pribli!no 95 % uporabnikov osebnih ra"unalnikov je namre" odvisnih od enega same-ga podjetja. Da, podal se je v boj proti Microsoftu in ponudil svoj operacijski sis-tem Ubuntu. Mark je leta 1995, po pridobljeni diplomi iz poslovne znanosti na podro"ju fi nanc in informacijskih sistemov na Univerzi v Cape Townu, kar v svoji gara!i ustanovil podjetje Thawte Consulting. Sprva je pod-jetje ponujalo le svetovanje za poslovanje prek medmre!ja, nato pa so je osredoto-"ilo na varnost elektronskega poslovanja. Thawte je prvo ponudilo varno e-poslovanje na ozemlju izven Zdru!enih dr!av Amerike. Tako je postalo del svetovne infrastrukture javnega klju"a, ki je osnova za vsako varno spletno transakcijo. %tiri leta pozneje je Mark Thawte prodal podjetju VeriSign in pri#el do prej omenjenega zaslu!ka. Kadarkoli na

spletu opravljate varen nakup ali se pri-

javljate v va#o spletno banko, za varen

prenos va#ih podatkov zelo verjetno

skrbi prav VeriSign.

Mark je polovico svojega premo!enja

dal v dobrodelne namene, vesoljski

polet ga je stal 20 milijonov dolarjev in

dobro leto priprav, ustvaril je #e nekaj

neprofi tnih organizacij, ki podpirajo ino-

vacije v izobra!evanju v Afriki, kupil ne-

kaj podjetij, leta 2004 pa ustanovil pod-

jetje Canonical, prek katerega razvija

operacijski sistem Ubuntu. Poleg tega

je odprl tudi ustanovo Ubuntu (Ubuntu

Foundation) in vanjo vlo!il 10 milijonov

dolarjev za potrebe nadaljnjega fi nan-

ciranja operacijskega sistema Ubuntu,

"e se Marku ali podjetju Canonical kaj

zgodi. Beseda "ubuntu" v zuluj#"ini pomeni

"love"nost do drugih (ang. humanity

towards others). Gre za prost operacij-

skih sistem (izdan pod odprtokodno li-

cenco), temelje" na Linuxu, ki si ga lah-

ko vsak namesti na svoj ra"unalnik na-

mesto operacijskega sistema Windows

ali kar poleg njega. Podjetje Canonical

ne zahteva ni"esar v zameno in vas ne

omejuje glede uporabe. Ravno naspro-

tno, spodbuja vas, da ga namestite na

"im ve" ra"unalnikov, da namestitveno

zgo#"enko presnamete in predate "im

ve" prijateljem in znancem. $e !elite,

lahko na dom naro"ite poljubno #tevi-

lo namestitvenih zgo#"enk in poslali

vam jih bodo na lastne stro#ke. Sli#i se

neverjetno, vendar je povsem resni"no.

Vpra#ali boste, v "em je trik. Mark pra-

vi, da ga lahko postavimo v kategorijo

Mark Shuttleworth: Mark Shuttleworth: podjetnik, vesoljski turist, milijonar

UREJA >>sta! bevc

24

tistih ljudi, ki so imeli v !ivljenju veli-ko sre"o in privilegij, sam pa bi rad ta privilegij delil z drugimi in naredil kaj dobrega za vse. Z vlaganjem lastnega denarja v razvoj Ubuntuja !eli ljudem ponuditi brezpla"en operacijski sistem, da ob nakupu novega ra"unalnika kup-ci ne bodo prisiljeni kupiti #e operacij-skega sistema Windows. Ra"unalnik brez operacijskega sistema je namre" nedelujo"i stroj. Za potrebe razvoja Ubuntuja je Canonical razvil spletno platformo Launchpad, ki med drugim omogo"a prijavljanje in vo-denje hro#"ev (ang. bugs). Prvega hro#"a je Mark prijavil 20. avgusta leta 2004, in sicer z naslovom Microsoft ima ve"in-ski tr!ni dele!. Nova razli"ica Ubuntuja izide vsakih #est mesecev in z vsako izdajo se trudijo odpraviti hro#"a #tevil-ka 1. Trenutno stanje hro#"a je v teku, pomembnost pa je ocenjena na kriti"no. $eprav ima Mark globoko denarnico, se zaveda, da ni brez dna in da bo potrebo-val #e veliko sredstev za bitko na podro"ju operacijskih sistemov. Podjetje Canonical zato poleg vlaganja v Ubuntu tr!i dolo"e-ne storitve, s katerimi ra"una, da bo v roku od treh do petih let postalo donosno. Mark pravzaprav ne ve in nima konkretnih pla-nov, kako naj bi njegovo podjetje slu!ilo denar, vendar ga to ne skrbi in pravi, da resni"no u!iva v tej pustolov#"ini. Po"uti se dobro, ker svoj denar vlaga v odprto-kodno skupnost, saj ga je prav ta privedla do bogastva. Stre!niki, ki jih je uporabljal v Thawte, so namre" uporabljali odprtoko-dna orodja in tekli na Linuxu. Od izida prve razli"ice leta 2004 je Ubuntu v zelo kratkem "asu postal najpriljubljenej-

#a in najbolj raz#irjena Linux distribucija. Ocenjujejo, da ga uporablja okrog 13 milijonov aktivnih uporab-nikov, med drugim tudi Google za svoje zaposlene (#e Google ne mara Microsofta, zato se izogiba njihovih izdelkov). Priljubljen je v izobra!evalnih ustanovah in v raziskovalnih in#titutih (uporabljajo ga tudi pri NASI), predvsem v dr!avah v razvoju, zlasti je zanimiv v po-slovnih okoljih kot nadomestilo za Windows, saj nudi ogromne prihranke. Francoska policija poro"a, da je z uporabo Ubuntu operacijskega sistema prihranila mili-jone evrov, ki bi se sicer zna#li na transakcijskem ra"u-nu Microsofta. Do leta 2015 nameravajo na vseh 90.000 ra"unalnikih Windows zamenjati za Ubuntu. Tudi na %oupu, na ra"unalnikih pred Info to"ko, te"e Ubuntu. Ubuntu je prijazen do uporabnika, preveden v ve" kot 55 jezikov, vsebuje #iroko paleto programov, je preprost za namestitev in vzdr!evanje, nima problemov z virusi in drugim #kodljivim programjem ter, morda #e najpo-membnej#e, razvijajo ga v skladu z ubuntu fi lozofi jo, kar nam zagotavlja, da ga lahko kadarkoli preto"imo s spleta, ga namestimo na poljubno #tevilo ra"unalnikov, svobodno spreminjamo, preu"ujemo, kako deluje, in ob vsem tem nas ne bo nikdar silil, da karkoli pla"amo ali da vnesemo eno samo namestitveno kodo. Kaj torej #e "akate? Odsko"ite na www.ubuntu.com, prenesite si Ubuntu in se prepri"ajte, kako zelo resno misli Mark!

25