Gaia december 2012.xp 12/4/12 5:30 PM Page 1 B E R E M E D · 2017. 2. 2. · vrednosti 20,00 EUR. K odgovoru za december pripiøite svoje podatke (ime in priimek, naslov, øtevilko

Tema mesecaRock Finale:Prazniœno okrasje za naø dom

Ekoloøko vrtnarjenjeDr. Denis Rusjan:Zakaj vinska trtajoœe

Ekoloøko vrtnarjenjeDragan Ænidarœiœ:Vrtnarjenje v neogrevanihrastlinjakih

Klubski kotiœek

Nagrajenih 20aktivnih œlanov

stranstran

stranstran

stranstran

stranstran

44

1212

1414

3232BREZPLAŒNI NASVETI NA

www.facebook.com/KlubGaiawww.klubgaia.si✉

Letnik 18

DEC

EM

BER 2

012

8383

www.klubgaia.si

11183

Gaia december 2012.xp 12/4/12 5:30 PM Page 1

- revija œlanov Kluba Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika, telefon: (01) 755 81 60, e-poøta: [email protected] d.o.o., direktorica: Loreta Vlahoviå • Svetovalka: Vida Radivojeviå • Glavna urednica: Mira Arh • Strokovni sodelavci: Davor Øpehar,Nevenka Breznik, Ruth Podgornik - Reø, Miøa Puøenjak, Igor Prøa, Matjaæ Mastnak, Roman Mavec • Lektor in redaktor: Mira Arh.ISSN 1408-7774, Grafiœna priprava: Trajanus, d. o. o., Kranj. Tiskano v Sloveniji.Izhaja meseœno, razen novembra in januarja. Letna naroœnina 18,88 EUR. Natisnjeno v 30.500 izvodih. Naslednja øtevilka izide 15. februarja 2013

Uvo

dnik

Gaia ta mesec predstavlja:

4 Prazniœno okrasje za naø dom

6 Floriada - gledaliøœe narave

8 Drevo, ki nosi cvetove vseh cvetov

9 Oreøki z okusom kostanja

10 Tropski vrt v stanovanju

12 Zakaj vinska trta joœe? 14 Vrtnarjenje v neogrevanih rastlinjakih 16 Avtohtono v sodobnem œasu 19 SSETVENI KOLEDAR

18 Naj citrusi zorijo doma

23 Rastlinjak pozimi, oskrba trajnic, obœutljivost dreves na pozebo

24 Zimski vrt naøe œlanice

26 Okusni kalœki z domaœe police

27 Bio plantellina prazniœna kriæanka

29 Ponovno v Rabcu 31 Gaini kuponi popustov 32 Reportaæa s podelitve Naj naj 33 Nagrajenci Naj, naj nateœaja 36 Gaina prijavnica in izleti

38 Opravila, na katera v mesecudecembru, januarju in februarju nesmemo pozabiti

Koledar del

Klubski kotiœek

Ekoloøko vrtnarjenje

Tema meseca

Rastline iz daljnih krajev

Vse o ...

Okrasni vrt

Gaia na obisku

Zelenjavni vrt

Ali poznate?

Sadovnjak

Strokovnjak svetuje

Kriæanka

Kar narava veleva – Gaia razodeva!Dragi naøi Gaiani!Naøi, ker nam zau-pate, nas podpirate,prebirate, sodelujetein izpopolnjujete.Tukaj smo zaradi vas.Sedaj, ko se rahloskrivamo pred zimo vbivalnih prostorih, jeøe kako pomembno,da jih popestrimo sprazniœnimi dekoraci-jami in tudi sobnimirastlinami. Tokrat vasnavduøujemo s trop-skimi rastlinami, kivam doma priœarajotople kraje, da bo tudizima bolj prijetna.Mnogi ste nas razveselili s fotografijami vaøih œudovitih vrtnih stvaritev,najboljøe pa lahko sedaj obœudujete na klubskih straneh.Ob koncu øe enega pestrega leta vam podarjamo vedno teæko priœakovanisetveni koledar, da se boste laæje odloœali in pla-nirali œas.Revija Gaia bo z novim letom v novi podobi, dabo za vas øe bolj privlaœna in uporabna. V vsakiøtevilki bomo na sredinskih, klubskih stranehobjavili øe uporabno darilo. Podarite to œudo-vito branje tudi vaøim bliænjim in prijateljemin z veseljem se vas bodo vsakodnevno spo-minjali. V prazniœnih in hladnih zimskih dneh upoœas-nimo korak, poglejmo okrog sebe, da namuspe videti øe veœ in bolje, pomagati ali lekoga razveseliti. Tudi Gaina ekipa boupoœasnila korak in si med 14. decembrom in 3. ja-nuarjem privoøœila oddih, da bomo v novem letu lahko øe bolje ustvarjali.Veliko prazniœnih æelja, pozitivnih misli in da vam bo lepo v vseh ozirih,vam æeli ekipa kluba Gaia.

3www.klubgaia.si

Strokovno izobraæevalnarevija glavnega pokrovitelja Kluba Gaia

UGANI, KAJ JE NA NASLOVNICI!Med vaøimi dopisnicami s pravilnimi odgovori bomo izære-bali enega œlana in ga bogato obdarili z izdelki Plantella vvrednosti 20,00 EUR. K odgovoru za december pripiøitesvoje podatke (ime in priimek, naslov, øtevilko telefona)ter ga do 10. 1. poøljite na naø naslov.

Reøitev iz prejønje øtevilke: AMERIØKI SLAMNIKNagrejenec: Roman Bohinc, Ljubljana Ømartno

Uvo

dnik


Tudi v notranji opremi govorimo o tren-dih, saj resniœno obstajajo in se ozirajopo tistih v oblaœilni modi. Œe se ogle-damo po Skandinavcih, bomo hitro opa-zili, da zelo radi krasijo dom letnemuœasu primerno. Seveda je tako tudi po-zimi in ob praznikih. Ravno na severu jeæe leta, œe ne desetletja trend ‘’natur’’,torej naravni materiali in barve cvetja,listja ali zimzelenih vej v kombinaciji zglino, volno in lubjem.

Okraøene lonœnicea) Amarilis, vitezova zvezda (Hippea-strum) bo odliœno izgledala, œe jo z lonc-cem in podstavkom vred obleœmo vvreœko iz jute, na katero smo predhodnonaslikali nekaj rdeœih œrt, morda belesneæinke ali kaj podobnega (uporabimolahko tudi øablono in sneg v razprøilu).b) Œebulice hijacint, narcis ali tulipanovv starih oøkrbljenih loncih bodo videtiœudovito na okenski polici, œe bomoobnje postavili mah in vanj zapiœilinekaj vejic smreke. c) Œrni teloh (Helleborus niger), ki se vvrtnih centrih æe nekaj let pojavlja kotboæiœni teloh, lahko postavimo v nena-

vadne okrasne lonce. Glede na barvocvetov teloha pa izberimo tudi pri-merno barvo okrasnega lonœka. d) Boæiœna zvezda (Euphorbiapulcherrima) bo œudovita, œeglinen sadilni lonœek, v ka-terega jo bomo postavili,oblepimo z lubjem bora terpreveæemo z okrasnim tra-kom ali rafijo.e) Alokazija (Alocasia) jeposebna rastlina, kateri nazemljo dodamo nekaj bun-kic v vijoliœasto-srebrnikombinaciji in s tem do-seæemo œudovit prazniœniefekt.f) Bonsaj, ki se nam je ne-sreœno posuøil, lahko pole-pimo s perlami razliœnihvelikosti in tako dobimoposebno boæiœno drevesce.

Namiznadekoracijaa) Adventni venœek nare-dimo sami. V trgovini ku-pimo osnovo iz stiropora ali øeboljøe iz slame, jo obleœemo v suhmah in dodajamo okraske. Odloœimo seza barvno kombinacijo, ki nam najboljustreza, a mah v kombinaciji z belo alinaravnimi okraski deluje najlepøe.b) Namesto venœka bomo letos na mizopostavili æiœnat podstavek za sadje, nakaterega bomo poloæili glinene lonœke zmahom in belimi sveœami.c) Namizna dekoracija, ki jo naredimo izcimetovih palœk, ne bo samo lepa, tem-veœ bo z vonjem ustvarjala pristnoboæiœno vzduøje. Iz kartona izreæemoæeljeno obliko ali pa vzamemo posodoposebne oblike ter jo oblepimo s cime-tovimi palœkami, kot je to prikazano nafotografiji. Dodamo cvetliœarsko gobo, vkatero zabadamo smrekove vejice, naæico vezano suho sadje, janeæeve zvez-dice in ostale dodatke ter vmes poloæimoøe posodice za œajne sveœke.d) Na mizo lahko postavimo tudi v lubjebreze obleœene lonœke z mahom ali

Zima prinaøa pusto belino, ki jo z veseljem popestrimo s privlaœnimiprazniœnimi dekoracijami, tako v hiøi kot pred njo. Moænosti jeveliko, predvsem pa je odvisno od naøih idej. Tokrat vam ponujamonekaj takih, s katerimi boste lahko polepøali vhod v svoj dom,okensko polico ali mizo.

Tem

a m

ese

ca

Prazniœno okrasje za naø dom

4

kupœki islandskih liøajev, ki jih lahko do-bimo v vsaki bolje zaloæeni trgovini.

Okenska policaSadilne lonœke napolnimo s suho cvet-liœarsko gobo ter nanjo poloæimo suhmah in nato v gobo zapiœimo veœji storæ,ki smo ga poleti prinesli z morja, saj spo-minja na smreœico. Lonœku dodamo øeokrasni trak ter jih veœ skupaj razvrstimona okensko polico. Namesto storæa lahkouporabimo tudi œajne sveœke.

Dekoracija pred hiøoa) Klek, brin ali drug viøji iglavec, ki smoga kupili vlonœenega, postavimo v okra-sni lonec ter popestrimo s svetlobno ve-rigo. Namesto te lahko uporabimo

Diøeœa dekoracijaiz cimeta in sadja.

Prazniœni iglavci.


5

Tem

a m

ese

ca

srobot, suho sadje in oreøœke. Res jesicer, da bodo tega okrasa zelo veseliptiœi, a naredimo nekaj veselja tudi njim.

b) Iglavce lahko tudi enostavno posta-vimo na teraso ali pred vhod in njihovelonce zavijemo v æaklovino, zveæemo zokrasnim trakom ter nekaj viseœih okra-skov in æe samo s tem priœaramo pra-zniœno vzduøje na vhodu v naø dom.

c) Skandinavski pridih bomo dosegli zenostavnostjo (manj je veœ). V bele okra-sne lonce bomo postavili stoæœastpuøpan ter ga neæno prevezali z belim,svilenim trakom, dodali nekaj diskretnihmalih belih perlic in jih postavili v sku-pino. V kolikor imamo doma kak kip an-gela, ga lahko pobarvamo v belo in takopostavljena skupina je res œudovita.

Prazniœni pridih na vhodua) Ste morda poznavalec vin? Odliœno!Zbirajte plutovinaste zamaøke, kajti zmalo spretnosti in dodatkom perlic insvilenega traku lahko na vhodu v svojdom, na vratih priœarate prav posebenvenœek.

b) Morda ste poslovneæ ali pa za darilavsako leto dobivate kravate, pa ne vestekam z njimi? Niœ laæjega, venœek izsamih kravat. Dodajte øe kakøno perlo,okrasno æiœko ali pa jih poprøite zbleøœicami in vratna dekoracija je go-tova!

Celostna okrasitev, ki nas spremlja iz-pred hiøe do notranjih prostorov in oken-

ske police, je lahko sestavljena po skan-dinavskem zgledu takole:a) V belih loncih posajen puøpan,

okraøen z belim trakom in perlicami.b) Na mizi venœek iz mahu z belim tra-

kom, perlicami in belimi sveœami.c) Na okenski polici pa v lonœke,

obleœene v lubje breze, posajen teloh.

Rock Finale

Amarilis v novoletni koøarici.

Adventnesveœe v mahu.

Stilna dekoracija na vhoduZ mahom in nekaj domiøljijesi priœaramo posebna drevesa.


Gledaliøœe narave, kjer smo spoznavalielemente narave in se uœili od nje, se obtem zavedali, da so drevesa, zelenjava insadje zelo pomembni v naøem vsakda-njem æivljenju. Floriada 2012 je bila se-stavljena iz petih razliœnih svetov, vsaksvet s svojo lastno predstavitvijo, pro-gramom in dejavnostjo. Svetove, v ka-terih smo lahko videli, obœutili indoæiveli naravo na razliœne naœine terpostali del gledaliøœa na prostem.

Okolje je kot gledaliøœeZunaj razstavnega prostora smo se spre-hajali med vrtovi, ki so jih ustvarili pri-znani arhitekti in ustvarjalni amaterji. Vprvi polovici leta so te gredice zasajenez cvetoœimi œebulicami narcis, tulipa-nov…V œasu naøega obiska pa so bile æelepo razraøœene enoletnice in trajnice.Gredice, ki so se nahajale bliæe vhodu, so

bile zasajene v svetlejøih tonih (rumena,oranæna) proti notranjosti pa so bile za-saditve temnejøih odtenkov. Po vsemrazstavnem prostoru so se meøane zasa-ditve zlivale v œudovito preprogo s spre-minjajoœimi barvami, ki so s kombi-

nacijo razliœnih vrst trav poudarjalevidez naravnega okolja.

Na gredicah ni bilo posajenega velikobalkonskega cvetja in enoletnic. Prijetnozeleno in cvetoœo nit skozi razstavniprostor so vzpostavljale razliœne trave.

Sprostitveni in zdravilnisvetCvetje, drevesa, zelenjava in sadje, v naøineposredni bliæini zelo vplivajo na vsa-kdanje æivljenje. Pomen zelenja v kako-

vosti naøega æivljenja doma in vdelovnem okolju je zelo visok.

Okusiti, vonjati, obœutiti, sliøati in videti– vse v popolni harmoniji. Okoliconaøega doma moramo urediti tako, danam bo nudila mir in sprostitev, ki ju vdanaønjem œasu tako zelo potrebujemo.Ampak kako naj si zagotovimo nebesana relativno majhnem prostoru? Zelopomembno je omejiti tlakovanje, ogra-jevanje, pa tudi paziti na izbor rastlin.Prav je izbirati enostavne rastline, kar paøe ne pomeni, da so tudi dolgoœasne.

Nekaj pravil, ki so jih pri zasaditvahupoøtevali tudi na Floriadi:1. Za majhen vrt uporabite 5 -8 razliœnih

vrst trajnic, ki cvetijo ena za drugo2. Ponovite vzorec po vsem vrtu, saj to

ustvarja obœutek enotnosti

Vsakih 10 let na Nizozemskem odprejo eno izmed najveœjih mednarodnih vrtnarskihrazstav in naravnih spektaklov na svetu po imenu Floriada. V kraju Venlo, najboljzelenem obmoœju Nizozemske, je tako letos aprila odprla vrata æe 6. Floriada, kjer smoimeli moænost videti marsikaj navdihujoœega.

Floriada - gledaliøœe narave

Gredica v vrstah in linijah: bidens,osteospermum, helichrysum, v ozadju cordilyne.

Trava bodalica, stipa, gaura, verbena.

Ok

rasn

i vr

t

Bogastvo razliœnihbarv in cvetov.6


Na Floriadi so bile oœarljive zelene stene,ki so koristne, saj absorbirajo hrup,œistijo zrak, hkrati pa so lepa kulisa.

3. Ko imate osnovo, lahko za dopolnitevzgodnjega spomladanskega œasa upo-rabite spomladi cvetoœe œebulnice, kizrastejo vsako leto. Veœji uœinek bo,œe boste posadili veœ œebulic istih sort.

Vrt dobrega poœutja (Feel good garden)doseæe ravnovesje med vsemi zgorajnaøtetimi elementi. S harmonijo, ki prev-laduje na vrtu, izpodrinemo neskladnostali celo skrbi. Z njim je mogoœezmanjøati ali celo prepreœiti razna økod-ljiva sevanja.

Svet izobraæevanja ininovativnostiTa nas popelje v svet œistih linij in spre-memb perspektive, kjer spremenimonaœin videnja prihodnosti. Pridelava ze-lenjave in sadja v laboratorijih ni veœneznanka. Zeliøœa in zelenjava lahkouspevajo brez sonca in svetlobe. S po-moœjo rdeœe in modre LED luœi proizva-jamo hrano za vsakogar in povsod, ter vvseh letnih œasih.

Narava in industrija staøla v korak, œeprav sezdi, da ne gresta dobroskupaj. Prav na Nizo-zemskem se kaæe, da jelahko tudi vrtnarstvo ze-leni motor oziroma go-nilna sila gospodarstva.Nizozemci so enkratnorazstavo o tem œudovitoumestili v prostor.

Umetnik Sjer Jacobs jeza Floriado ustvarilumetniøke skulpture injih krasno povezal z na-ravo. Njegova ideja jebila, da bi za stojaloskulptur uporabil zemljoter grme, cvetje in trave za paleto, kar silahko omislimo tudi v svojem vrtu (slikadesno). Floriada je 7. oktobra zaprlavrata. Kot spomin nanjo bo na teh 66hektarih ostal zeleni mestni park Venla,

kamor bodo obiskovalci radi zahajali vrekreativne ter tudi poslovne namene.

Kje se bo zgodila 7. Floriada 2022 bokmalu znano. Mi jo zagotovo obiøœemo.

Branka Urbanija Juvanœiœ

Ok

rasn

i vr

t


Kananga ali ylang – ylang (Cananga odorata subsp.genuina) izvira iz jugovzhodne Azije in zahodne Av-stralije. Komercialno ga za pridelavo eteriœnega oljagojijo na plantaæah, predvsem v Indoneziji. V naraviuspeva podvrsta (Cananga odorata subsp. macrop-hylla), iz cvetov katere tudi pridobivajo eteriœno olje.Botaniœno identiœna drevesa iz razliœnih lokacij (Java,Fidæi, Samoa) dajejo razliœne odtenke te znane diøave.

Ylang – ylang je hitro rastoœe vedno zeleno drevo izdruæine Annonaceae. Zraste lahko pet metrov na leto,njegova konœna viøina je okoli 12m. Zacveti æe zelohitro, po dveh letih. Mnoæica opojno diøeœih rumenihcvetov je na koncu dolgih, elegantnih poganjkov. Po-samezen cvet je œudovita zvezdica s øestimi rahlo nak-odranimi poveøavimi cvetnimi listiœi, ki so najprejbeli, nato zeleni in ko dozorijo, rumeni. Iz dozorelihcvetov, œe jih prej ne poberejo za industrijsko rabo, serazvijejo bleøœeœi œrni plodovi. Zaradi hitre rasti so po-ganjki precej krhki in se hitro polomijo. Zato drevopotrebuje mesto, ki ni izpostavljeno moœnemu vetru.

Rastlina, ki rabi toplotoŒeprav je ylang - ylang tropsko drevo, preæivi tudi kratkotrajnenizke temperature. V zmernem podnebnem pasu ga lahko go-jimo v ogrevanem rastlinjaku, kot posodovko. Raste poœasnejekot v naravi in ne doseæe take viøine. Za obilnejøe cvetenje garedno obrezujemo, vendar nikoli ne odreæemo veœ kot ene tret-jine dolæine poganjkov. Nima posebnih potreb glede gojenja,ni izbirœen glede rastiøœa, ne zahteva bogatih in hranljivih tal– potrebuje le sonce in dovolj toplote. Kljub nezahtevnosti pani pogosto gojena rastlina izveh azijske regije. Cene sadik tehrastlin so precej visoke. Z nekaj potrpljenja ga lahko vzgojimoiz semena. Seme lahko naroœite prek spleta na: www.seed -aholic.com ali na www.tradewindsfruit.com

Nekaj koristnih napotkov • Nabrana semena damo na cedilo in jih dobro speremo z vodo. • Potem jih posuøimo in shranimo v hladilniku do setve. • Tik pred setvijo jih œez noœ namakamo v vroœi vodi.

• Posejemo jih v substrat za sejanœke tako, da so vsaj en cen-timeter na debelo prekriti s substratom.

Z njimi ravnamo kot z obiœajnimi sejanœki – poskrbimo, daimajo zadosti vlage in toplote. Œe smo bili uspeøni, lahko potreh mesecih priœakujemo prve kaleœe se rastlinice. Za malomanj potrpeæljive so prek spleta na prodaj tudi sadike, in sicerna: www.rareflora.com. Drevo je nezahtevno za vzdræevanje,a øe vedno redko med ljubitelji okrasnih rastlin.

Za sprostitev in strastEteriœno olje ylang – ylang se uporablja tudi v aromaterapiji –pomirja napetosti in sproøœa obœutek jeze. Uporablja se v koz-metiœnih pripravkih za koæo in lase. V Indoneziji s cvetnimi li-stiœi posujejo posteljo mladoporoœencev, da podægejo strasti.Œe æelite novo leto zaœeti strastno, mirno in brez jeze zdaj veste,katero diøavo boste izbrali za darilo.

Meta Øepic

V prazniœnih dneh pogosto brskamopo policah drogerij, kjer izbiramodiøeœa darila za svoje izbrane innajbliæje. Znaœilen vonj parfumaChanel #5, ki je sinonim œutnosti inæenskosti, je vonj cveta vseh cvetov.Ta pripada drevesu, ki mu domapravijo ylang –ylang.

Drevo, ki nosicvetove vsehcvetov

8

Rast

line i

z dalj

nih

kra

jev


Rastlina ima ponavadi razvejano steblo,ki lahko meri do 3m. Prva posebnost jeheterofilija- na steblu se pojavljata dvevrsti listov. Pod vodo so œrtalasti listi.Tisti, ki plavajo na vodi, so rombasteoblike, podobni listom breze in raz-vrøœeni v obliko rozete. Na listnih pecljihteh listov so elipsaste odebelitve, katerihnaloga je, da obdræijo rastlino na po-vrøini, ko je obteæena s plodovi.

Plodovi se priklenejo naæival ali rastlinoNajveœja posebnost pri vodnem oreøkuso plodovi. So nenavadne oblike inimajo po øtiri bodiœaste izrastke, ki ne

sluæijo obrambi, temveœ øirjenju vrste porastiøœih. Na bodicah so ostrogasti iz-rastki, s katerimi se plod obesi na ptiœjeperje ali katero drugo æival, ki se gibljev vodi. Marsikoga spominja oblika plo-dov na hudiœevo glavo. Rastiøœa vod-nega oreøka so skoraj po vsem svetu,razen v arktiœnih predelih. Glede na ra-stiøœa se precej razlikujejo po obliki.Udomaœil se je tudi v Avstraliji in S.Ameriki. V Sloveniji ga najdemo na ra-stiøœih vzhodno od Ljubljanskega barja.Najpogosteje ga sreœamo na rastiøœih za-hodnega Dravskega polja in nasploh vseverovzhodnem delu Slovenije.

Pomemben virhraneV mlajøi kameni dobi je bilvodni oreøek pomembnahrana, tudi mostiøœarjev naLjubljanskem barju. V sred-njem veku je marsikje ublaæillakoto, saj so ga posuøenegamleli v moko in pekli iz njega kruh. Po-nekod v Aziji je øe danes zelo pomembenvir prehrane. Azijsko vrsto T. bicornistudi gojijo.

Plodovi vsebujejo veliko økroba (okrog50 %), 15- 20 % beljakovin in 7,5 %maøœob. Po okusu precej spominjajo na

kostanje in so z razliko od slednjihuæitni tudi surovi. Sicer pa jihlahko kuhamo, peœemo, praæimoali mlade reæemo v solate.

Vzgoja v domaœem okolju

Vodni oreøek lahko gojimo tudidoma v manjøi mlaki. Œe je dnoobloæeno s folijo, mora biti debelaokrog 2 mm. Bodiœasti izrastki josicer lahko poøkodujejo. Primernaglobina za gojenje je 80-100 cmali veœ. Pripravimo zamuljeno dnoali tja postavimo posode, kamor

p o -sadimo plodove

ali sadike. V œasu, ko serastline razrastejo povodni povrøini, lahko popotrebi dodajamo tudi hra-nila, medtem ko na zaœetku poskrbimo,da je v vodi teh œim manj. Oreøke bostelahko z rastlin obrali v avgustu ali sep-tembru. Plodove ali sadike lahko naba-vite v Botaniœnem vrtu TAL 2000 vmesecu maju. (www.atropa.si).

Naravovarstvo Vodni oreøek je uvrøœen v »Rdeœi se-znam« ogroæenih rastlinskih vrst pri nas,kjer je opredeljen kot »Ranljiva vrsta«.Sicer se je v zadnjem œasu precej razøirilpo øtevilnih rastiøœih vzhodne Slovenije.V ribogojnih ribnikih, kjer je dno zamu-ljeno, se lahko v nekaj letih tako razøiri,da prekrije celotno povrøino. Zato jerastlina med ribiœi nepriljubljena. Naakumulaciji Medvedce ga zadnji dve leticelo kosijo s posebno vodno kosilnico.

Roman Hergan

Le redki poznajo eno naøih najbolj nenavadnih rastlin,vodni oreøek Trapa natans, ki spada med pravevodne rastline, v druæino vodoorehovk(Trapaceae). V naøem podnebju uspeva lekot enoletnica.

www.klubgaia.si

Oreøki z okusom kostanja

Ali

pozn

ate

?


Pogoji za gojenje tropskihrastlin➜ Vlaænost zraka

Tropske rastline potrebujejo precejønjovlaænost zraka, saj izvirajo iz tropskihdeæevnih gozdov. Tam je zrak vse leto zelovlaæen. V ogrevanih stanovanjih se vlaænostzmanjøa na 30-40 %, medtem ko naøe rast-line potrebujejo vsaj 60-80% vlaænosti. Œebi lahko njihovim zahtevam popolnomaugodili, pa bi se lahko v prostorih pojavildrug problem – plesen, ki pa bi økodilanaøemu zdravju. Zato ukrepamo tako, daposkuøamo zviøati vlaænost predvsem vbliæini rastlin. Rastline redno prøimo s po-stano vodo, ogreto na sobno temperaturo.Œe je voda hladna, se lahko na obœutlji-vejøih rastlinah zaradi stresa pojavijo ma-deæi. Postopek lahko veœkrat dnevnoponovimo. Ne prøimo rastlin s kosmatimilisti, ker le-ti ne bodo veœ lepi, na njih sebodo ob stiku z vodo pojavile pegice. Posode lahko postavimo tudi na vlaænopodlago, v obliki perlita ali kakøne drugesnovi, ki dobro zadræuje vlago. Iz podlagepoœasi izhlapeva voda in vlaæi okolico rast-lin.Œe so rastline ob oknu, ob katerem je tudiradiator, lahko nanj obesimo vlaæilnikzraka. To rastlinam vsaj malo olajøa teækerazmere, na katere se morajo privaditi po-zimi. Ena izmed moænosti so øe mali sobnivodometi, ki delujejo zelo dekorativno,vlaænost zraka pa se poveœa res samo v nji-hovi neposredni bliæini. Ena najuœinkovitejøih metod za izboljøanjemikroklime tropskega vrtiœka v stanovanjuje postavitev œim veœ rastlin skupaj. Takodruga drugi izboljøujejo rastne pogoje inpoveœujejo vlago.

Rastline z velikimi, gladkimi listi veœkratobriøemo z vlaæno krpo, da odstranimoprah, ki se je nabral na povrøini. Tako jimolajøamo fotosintezo. Lahko jih tudi na-prøimo z bio plantella balzamom za liste,ki prepreœuje nadaljnje nabiranje prahu. Seveda si lahko omislimo tudi tropska okna,ki se najbolje obnesejo za bolj zahtevnerastline, ki potrebujejo res veliko vlage, kotso npr. praproti in nekatere obœutljive orhi-deje.

➜ Temperatura in svetlobaTudi temperatura in svetloba imata pri go-jenju tropskih rastlin velik pomen. Veœinateh rastlin je doma v deæevnih pragozdovihin slabo prenaøajo direktno sonce. Zanje jesvetla senca prava izbira. Temperatura najbo med 16 in 18 stopinj, kar velja tako zapoletje kot zimo.

➜ Oskrba rastlinTropske rastline so velikokrat precej bujnerasti, cvetoœe pa tudi lepo in barvito cvetijo.Zato potrebujejo precej hranil, predvsem vrastni dobi ob cvetenju. Tiste, ki cvetijo vpresledkih vse leto, redno dognojujemo s te-koœim gnojilom na osnovi alg za cvetoœerastline plantella cvet ali plantella tabsøumeœimi tabletkami za cvetoœe rastline. Or-hidejam dodajamo plantella gnojilo za or-hideje ali plantella tabs za orhideje.Navadno dognojujemo na 14 dni. Rastline redno zalivamo, navadno v rastnidobi malo veœ in bolj pogosto kot pozimi.Voda naj bo ogreta na sobno temperaturo.Pazimo, da v lonœkih ne zastaja, ker lahkopride do gnitja korenin.

Lepe kombinacije rastlin vnotranjem tropskem vrtu1. Na juæni legi: Orhideje (Dendrobium tipa

Phalenopsis, Oncidium, Vanda), Ananas,Coleus kriæanci (pisana mrtva kopriva),Musa (banana), Hibiskus.

2. Na vzhodni ali zahodni legi: Orhideje(Cattleya hibrid, Dendrobium, Miltonia,Oncidium, Phalenopsis), Anthurium,Bromelie, Dieffenbachia, praproti, Fitto-nia, Philodendron, Spathiphyllum, sobnevijolice.

3. Na severni legi: Orhideje (Dendrobium,Miltonia, Odontoglossum…), praproti,Ficus pumila, Chamaedorea (gorskapalma)…

10

Tropski vrt v stanovanjuPozimi se marsikdo odpraviraziskovat daljne tropskekraje, mi pa smo se odloœili,da si tropsko vzduøjepriœaramo kar doma. Vogrevanih sobnih prostorihlahko pozimi precej uspeønogojimo celo vrsto tropskihrastlin, ki nam obarvajo naødom, poleg tega paposkrbijo tudi za boljøi zrakin poœutje.

Vse

o .

..


Œe imamo

30minut

Œe imamo

15minut

VR O Œ E I D E J E

Oskrba sobnihrastlinŒe sobna rastlina propada alismo poøkodovali lonœek, jotakoj presadite v kakovostnopetkomponentno zemljoplantella balkonia. Sicer papresajamo v spomladanskem œasu.Kamelije, boæiœno zvezdo, boæiœnikaktus, azalejo, ciklamo in kalanhojo,ki cvetijo tudi v tem œasu, gnojite sspecialnim gnojilom v obliki øumeœihtablet plantella tabs enkrat tedensko.

Poskrbite za daturoDaturi v tem œasu najboljustreza svetel prostor tertemperatura med 10 in 15 ºC.Œe ste jo konec jeseni predspravilom v notranji prostor obrezali, bo oz.je ponovno priœela z rastjo, namesto da bi sepripravila na poœitek. Tako oskrbovana bocvetela nekoliko kasneje kot œe bi jo obrezalispomladi. Tisti, ki je niste øe obrezali, jenajbolje, da to naredite zgodaj spomladi.Takrat jo tudi presadite v plantella specialnozemljo za okrasne rastline.

Prepreœite teæave zlisti fikusaŒe brezovolistni fikus (Ficusbenjamin) nima dovolj svetlobe ali jeizpostavljen prepihu, zaœno listi rumeneti alikar odpadati. Pozimi se zaradi centralnegaogrevanja in suhega zraka pojavi suøenjekonic listov. Zato je hvaleæen zavsakodnevno prøenje z vodo. Œe listi priœnejoodpadati, rastlino zalijemo s pripravkom naosnovi aminokislin in vitaminov bio plantellavita. To ponovimo œez 14 dni.

Nekatere zanimive tropskerastlineJelenovka – PlatyceriumJelenovke uspevajo v juænih delih Kitajske,v Indiji, Avstraliji in vlaænih deæevnih goz-dovih Juæne Amerike. Rastejo kot prirastlikeali epifiti v drevesnih kroønjah. Hranilavsrkavajo s koreninami in posebnimi lu-skami v obliki reber. Imajo dve vrsti listov,øiroke okrogle gnezdaste liste in mladesvetlo zelene liste, ki izraøœajo iz rastnegasrediøœa. Starejøi listi postopoma rjavijo inse posuøijo. Gnezdasti listi so sterilni, nanjih ni trosov, pravi zeleni, vilasto razraslilisti pa so fertilni, imajo torej trose in se vi-lasto razraøœajo. Jelenovke je najbolje gojitiv cvetliœnih koøarah. Potrebujejo zelovlaæen zrak, vendar pri prøenju ne smemozmoœiti listov. Potrebujejo temperaturo med16 in 18 stopinjami C. Koreninska gruda sene sme presuøiti. Obœasno lahko v zemljo

okoli rastline vme -øamo nekaj organ-skega gnojila vobliki pelet plantellaorganik.

Kroton, œudeænica –CodiaeumKroton veœinomazahteva veliko vlagein precej nege. Je ti-piœna tropska rast-lina, ki bi najboljeuspevala v tropskemoknu. Kljub temu paobstajajo tudi sorte,ki jih lahko precejuspeøno gojimo tudiv obiœajnih razmerah.Tudi kroton izvira izMalajskega otoœja,najdemo pa ga tudi vIndiji. Sobni krotoniso zimzeleni grmiœki,

ki imajo nesimetriœno oblikovane, zelo pisaneliste s pikicami ali lisami. Potrebujejo svet-lejøo senco, ob pomanjkanju svetlobe lahkopostanejo listi enotno zeleni. Temperaturazraka naj bo œim bolj enakomerna. V rastnidobi od marca do oktobra jih precej zalivamo,pozimi pa smo bolj zmerni. V suhem zrakulahko krotonu odpadejo listi in od spodajogolijo. V rastnem obdobju jih dognojujemos tekoœim gnojilom za zelene rastline plan-tella list ali gnojilom v obliki øumeœih tabletkplantella tabs za zelene rastline. V suhemzraku so nevarni kaparji, ki jih je zelo teækozatreti, zato rastlino najveœkrat kar zame-njamo. Œe se pojavijo prøice, uporabimo na-ravni akaricid bio plantella aktiv, ob napaduresokrilcev ali tripsov pa uœinkovit naravniinsekticid bio plantella kenyatox verde.

Gloksinija – SinningiaTudi gloksinije so doma v Braziliji, v trop-skih deæevnih gozdovih. Rastline soæametno dlakave in imajo soœna stebla z ve-likimi listi. Gojimo jih zaradi velikih zvona-stih cvetov s øirokim razprtim robom.Cvetijo v najrazliœnejøih barvnih kombina-cijah, najveœkrat v rdeœih in modrih odten-kih. Potrebujejo svetlo rastiøœe brezneposrednega sonca in prepiha. Nikar jih nepremikajmo, ker potrebujejo stalno rastiøœe.Zagotoviti moramo dovolj vlaænosti, vendarbrez økropljenja zaradi dlakavosti rastline.Rastlinam do polnega cvetenja redno doda-jamo gnojilo za cvetoœe rastlin plantellacvet ali plantella tabs, nato pa jih zalivamosamo øe z vodo. Po konœanem cvetenju jihtudi zalivajmo veliko manj. Konec februarjavzamemo gomolje iz lonœka, jih oœistimo inposadimo pribliæno 2 cm globoko v kvali-tetno prst za sobne rastline plantella bal-konia. Posajene gomolje zelo malozalivamo, lonœke postavimo na temperaturodo 20 stopinj C. Ko se razvijejo listi, jihzaœnemo normalno zalivati in dognojevati.

Nevenka Breznik

Œe imamo

5minut

Vse

o .

..


Zakaj vinska trta joœe?

Spomladi opazimo na sveæihranah, rozgah ali veœletnem lesukapljanje bistre, prozorne, vodipodobne tekoœine iz rastline. Tegapojava vendarle ni med zimo, koopravimo zimsko rez naøe trte. Sol-zenje je pojav, ki steœe ob do-loœenih pogojih, kjer igrajo

Vinska trta (Vitis sp.), ena najdlje gojenih rastlin na svetu,spada med liane, rastline, ki se s koreninskim sistemom dræijotal, medtem ko z vzpenjanjem mladik in kordonov po dreve-sih poskuøajo pridobiti œim veœ svetlobe. S prenosom trte izgozdov v vinograde, kot posledica naœrtnega gojenja trte inpridelave grozdja, je bilo trto potrebno urediti v gojitvenoobliko, ki vinogradniku omogoœa œim laæje in hitrejøe obiranjegrozdja. Za doseganje le-tega pa je potrebno trto letno rezati(lesene, pa tudi zelene dele, npr. mladike). In prav pri rezulesa opaæamo posebnost vinske trte, ki mu strokovno pravimosolzenje, po domaœe pa kar »jok« trte ali celo »krvavenje« vangleøko in nemøko govoreœih deæelah (sap bleeding, Blutender Rebe). Etimoloøko sega izraz v œas Rimskega imperija, koso temu pojavu rekli aqua vitis ali lachryma vitias (solze trt).

Kdaj pride do solzenjaRastna doba vinske trte je od aprila pa vse do konca oktobra,ko trta pokaæe vso bujnost in rodnost. Spomladi, ko pov-preœne dnevne temperature zraka doseæejo med 8 in 12 °C, sepo trti zaœnejo »pretakati sokovi«. Pojav solzenja ali krvavenja trte se pojavi, ko se na globininjenih korenin temperatura zemlje poveœa na vsaj 7 °C; takratveœja koncentracija mineralov v ionski obliki, ki se nakopiœijov ksilemski tekoœini, v koreninah poveœa ksilemski tlak, karpoæene tekoœino proti zgornjemu delu trte, in glede na to, dasmo trto porezali (poøkodovali, ranili), se pojavlja solzenje,kapljanje ksilemske tekoœine skozi rane. Øe bolj natanœno: spomladi, pri prerazporejanju hranil(økroba) in beljakovin, kot tudi œrpanja sladkorjev (glukoze infruktoze) in aminokislin (glutamina) v/iz ksilema, se naredikoreninski tlak.

Økoda ob solzenjuPozimi, ko se temperatura zemlje zmanjøa na 0 °C, se kon-centracija sladkorjev eksponentno poveœa. Pri poveœanju tem-perature zemlje pa je proces hitro reverzibilen (nasproten), sajse ob prisotnosti mineralov (P, Ca) ter soli organskih kislin(malata, tartrata in citrata) poveœa osmotski tlak v ksilemu,kar povzroœi absorpcijo vode iz tal v korenine, to pa pripeljedo pozitivnega hidrostatiœnega tlaka v celotnem ksilemudebla (0,2-0,4 MPa). S tem tlakom rastlina potiska skozi rane

Zakaj vinskatrta joœe?

N A R A V N O – U Œ I N K O V I T O – Z D R A V O12

Spomladi opazimo na sveæih ranah,rozgah ali veœletnem lesu kapljanje bistre,prozorne, vodi podobne tekoœine izrastline. Tega pojava vendarle ni medzimo, ko opravimo zimsko rez naøe trte.Solzenje je pojav, ki steœe ob doloœenihpogojih, kjer igrajo kljuœno vlogo okoljskerazmere, predvsem dovolj visokatemperatura zraka in tal.

Ek

olo

øko v

rtnarj

enje

Solzenje, »jok« ali celo»krvavenje« vinske trte.

Pravilno porezanarozga, da sok ne zalijezimskega oœesa.

Solzenje pri veœji rani,pri rezi dvoletnega lesa.

Æelatinasta prevleka narani, œe trto poreæemozgodaj pozimi.


zraœne mehurœke, ki so nastali pozimi vksilemu in bi zaustavili brezhibno delo-vanje le-tega. Zraœni mehurœki nasta-nejo, ko ksilemska tekoœina zamrzne inse iz nje zaœne sproøœati zrak, ki je v leduneraztopljiv. Ko pride do postopnega se-grevanja ozraœja in podlage, pa se ksi-lemska tekoœina postopoma priœne taliti,zraœni mehurœki se velikokrat ne razto-pijo nazaj vanjo, kar lahko pozneje pri-pelje do teækih poøkodb, œe rastlina ne bipreko novonastalega ksilemskega priti-ska, preko svojih ran pri t.i. solzenju iz-loœila nastalih mehurœkov. Ta procespoteka tik pred fenofazo nabrekanjaoœes, ko se mora vsebnost vode v oœesihpoveœati tudi za dvakrat, da se oœesa pri-pravijo na brstenje. Sprememba korenin-skega tlaka 0,01 MPa m-1 nakazuje, dase intenzivnejøe solzenje lahko priœakujena ranah, ki so niæje, bliæe koreninam,medtem ko manjøe solzenje ob daljøirezi, kjer puøœamo samo øparone (ne patudi œepov in reznikov). Ksilemski sok sestavlja predvsem voda,v kateri so hormoni, raztopljeni mineraliin druge hranilne spojine. Kemijske ana-lize ksilemske tekoœine so pokazale, dale-ta vsebuje veliko sladkorja, beljakovinin aminokislin, soli organskih kislin inminerale. Zaradi vsebnosti sladkorjev jetekoœina na okus sladka, zaznati je tudimineralnost, ki jo dajejo minerali. Polegnaøtetega sok vsebuje øe veœje koncen-tracije terpenov, najveœ timola, cineola,-terpineola in karvakrol, pa tudi palmi-

tinsko kislino, metilni ester palmitinskekisline in øe veœ. Vse te aromatiœne spo-jine rastlina sintetizira v bran fitopato-genih organizmov, saj delujejoantiseptiœno in s tem razkuæujejo rane.

Solzi tudi aktinidijaSolzenje je prisotno pri rastlinah, kiimajo velike oziroma øiroke traheje(vzpenjalke, tudi 10 x debelejøe kot pri

ostalih rastlinah), ki omogoœajo tran-sport snovi s hitrostjo do 150 m/h. In-tenzivnost solzenja, ki je lahko tudi obizgubi veœje od 1 litra tekoœine na danna trto, je odvisna tudi od øtevila ran(rezi) na posamezni trti, od povrøine ran,œasa rezi (pozno jeseni, pozimi, spo-mladi), pa tudi od vlaænosti tal (ob veœjivlaænosti tal je solzenje veœje) in pod-lage, na katero je cepljena sorta.

Poznojesenska rez trteV trajnostnem vinogradniøtvu trto ure-jamo na gojitveni obliki, ki zahteva zim-sko rez, vendar mora biti takøna, da trtopoøkodujemo œim manj ter da je povrøinarezi œim manjøa. Le-to dosegamo tako, dareæemo (s økarjami) pravokotno na rastlesa. Poskusimo se izogniti tudi temu, dareæemo starejøi, veœletni les, saj je debe-lejøi in zato na trti naredimo veœjo rano,ki pa je pogosto lahko tudi mesto vdorafitopatogenih organizmov (gliv, bakterij,virusov itd.). Da bi se izognili vdoru økod-ljivih organizmov v trto, je potrebno

veœje rane takoj po rezi zaøœititi s cepilnosmolo. Na tak naœin bo solzenje na oskr-bljeni rani spomladi manjøe. Vinogradniksi ne æeli intenzivnega solzenja trte, saj sezaveda, da s tem trta izgublja veliko vodez minerali in hranili, ki jih je nakopiœilav pretekli rastni dobi. Vinogradnik moratrto letno gnojiti, saj bo le na tak naœintrta v dobri kondiciji in bo dajala doberpridelek. S solzenjem trta izgublja ele-mente, minerale, ki jih je vinogradnikvnesel v zemljo in mu predstavljajo velikstroøek. Opaæa se tudi, da je na trtah, kiso bile porezane æe pozno jeseni (ko trtaodvræe liste), solzenje manjøe, kot pa natrtah, kjer je bila rez opravljena poznopozimi. Œez zimo se na ranah zaradi del-nega izhlapevanja rastlinskega »soka«, kije relativno sladek, tvori æelatinasta plast,ki spomladi zadræuje ksilemski pritisk narani, zato je solzenje manjøe. Pri rezi trte,predvsem enoletnega lesa, rozge, moramopaziti, da zarez opravimo okrog 1,5 cmnad zimskim oœesom ter da je le-ta rahlopoøeven z daljøo stranjo na strani oœesa.Ob nepravilni rezi lahko pride do »zasle-pitve« oœesa, to pomeni, da sladka ksilem-ska tekoœina, ki se izliva iz rane, prelijezimsko oko in se na njem posuøi, nastalasladka plast, ki prekriva oko, pa onemo-goœi brstenje (razpiranje luskolistovoœesa); iz takønega oœesa se ne bo razvilamladika z grozdi. Zato predlagamo, da setrto poreæe takoj, ko le-ta odvræe liste, dase reæe œim bolj pravokotno na rast lesa,da reæemo trto vsako leto, saj se bomole-tako izognili rezi veœletnega lesa inveœjim ranam. Œe se temu ne moremoizogniti, pa je rane potrebno takoj po rezizaøœititi s cepilno smolo.

doc. dr. Denis Rusjan, Biotehniøka fakulteta Univerze v Ljubljani

Ek

olo

øko v

rtnarj

enje

Roœna rez vinske trte.

N A R A V N O – U Œ I N K O V I T O – Z D R A V O 13


Ljubiteljski vrtnarji imajo pogosto velikopomislekov o postavitvi rastlinjaka nadomaœem vrtu. Pravijo, da bi jih takrastlinjak preveœ stal ali da bi morali zavzdræevanje in delo v objektu imeti ve-

liko vrtnarskega znanja. Vendar je hitromogoœe najti argumente, da te strahoveovræemo.

Rastlinjak je primeren za razmnoæevanjein vzgojo cvetja za rezanje in sadnihrastlin, za prezimovanje posodovk in go-moljev poletnih œebulnic, za suøenjesemen in za pridelovanje vrtnin, ki jimpodaljøamo rastno dobo ali jih poznejepresadimo na prosto. Poleg tega v rast-linjakih spomladi opravimo nakaljevanjezgodnjega krompirja, kan ali begonij. Vrastlinjaku lahko gojimo tudi prav po-sebne zbirke eksotiœnih rastlin, kot soalpske rastline, kaktusi, praproti in orhi-deje. Polprezimno trdne rastline pa naprimer gojimo v posodah na prostem injih, œe je potrebno, prenesemo v zaœasnozavetje rastlinjaka.

Rastlinjak lahko naredimo tudi sami,hkrati pa je ponudba rastlinjakov na trgutako pestra, da njihovo velikost in oblikolahko prilagodimo prav vsakemu pro-storu.

Postavitev rastlinjakaPred postavitvijo rastlinjaka, namenje-nega ljubiteljskemu vrtnarjenju, je kori-stno razmisliti o tem, kako se bo na novo

postavljeni objekt zlil s celotno podobovrta in kje bo pravi prostor zanj. Takospomladi ali æe pozimi natanœnooznaœimo, na kateri del vrta padajosence bliænjih zgradb ali dreves. Rastli-

njak ne sme biti vsenci veœ kot nekajur na dan. Izkori-stek poletne svet-lobe je najboljøi, œev smeri sever – jugstoji daljøa stranicarastlinjaka. Œe na-meravamo v rastli-njaku gojiti rastlinepredvsem spomladiali pa ga potrebu-jemo za prezimova-

nje obœutljivih rastlin je najboljøe, da gapostavimo v smeri vzhod – zahod. Takobodo vse rastline dobile pribliæno enakosvetlobe, izkoristek sonœne energije pabo v hladnejøem obdobju leta tudi zaœetrtino veœji.

Ob tem, ko moramo biti pozorni na to,da bo rastlinjak postavljen na dovoljsvetlem mestu, pa ne smemo zanemaritiniti zraœnih vrtincev in glavnih smerivetrov. Œe v bliæini ni naravne zaøœite,lahko postavimo vetrobrane (lesen plot,pletena trstika ali æiva meja iz jeløe,bezga, gloga ...), da bomo tako med dru-gim zmanjøali tudi toplotna nihanja vrastlinjaku.

Priprava prostoraZemljiøœe, na katero bomo postavili rast-linjak, mora biti utrjeno in œim boljravno, sicer obstaja nevarnost, da seogrodje zaradi nestabilnosti zvija ali dasteklo poœi. Izbrani prostor moramo naj-prej oœistiti plevel, saj je trdovratni(trajni) plevel teæko odstraniti, ko je rast-linjak æe postavljen. Œe je bilo zemljiøœepred kratkim prekopano, moramo s po-stavljanjem rastlinjaka poœakati nekajtednov, da se zemlja dovolj posede, natopa jo utrdimo øe s teækim valjarjem.

Oprema rastlinjakaV notranjosti tradicionalnega rastlinjakaso po navadi pot na sredini in police

(mize) ob strani.Sicer pa se za goje-nje vrtnin z buj-nejøim habitusom(paradiænik, ku-mare, jajœevec,sadne rastline ...)policam lahko tudipovsem odpovemoin rastline gojimona tleh. Za razme-stitev lonœnic alisetvenih zabojœkovin za gojenje sadikv lonœkih pa so po-lice, s katerimi te-meljito izkoristimoprostor in svetlobo,nujne. Razporedi-tev polic in notra-

nje opreme v rastlinjaku je odvisnapredvsem od poti – øiroka naj bi bila vsajpol metra.

Police naj ne bi bile øirøe od 90 centime-trov, sicer bo delo na njih teæavnejøe. Œegojimo alpske rastline ali kaktuse insoœnice v loncih, je najboljøe, da si omi-slimo letvaste ali mreæaste police, kiomogoœajo dobro odcejanje vode inkroæenje zraka. V tri metre øirokem rast-linjaku zadostujeta dve polici na vsakistrani; na severni strani so lahko tudi tripolice, na juæni pa ena, da v prostor spu-stimo œim veœ svetlobe. V øirøih rastli-njakih lahko na sredino postavimo tudi

Vrtnarjenje v neogrevanih rastlinjakih


Z vrtnarjenjem v zavarovanem prostoru v œasu gospodarske krize si æe kmalu lahkopovrnemo zaœetne stroøke postavitve, poleg tega si v domaœem rastlinjaku pridelamozelenjavo znanega izvora z bogato vsebnostjo vitaminov in mineralov.

Ek

olo

øko v

rtnarj

enje

Enostaven rastlinjakiz starih oken ...

Rastlinjak na nagnjenem terenu.


N A R A V N O – U Œ I N K O V I T O – Z D R A V O 15

mizo, pod njo pa rastline, ki jim ustrezasenca (na primer praproti).

Ogrodje za police lahko naredimo iz sta-rih vodovodnih cevi, ker z njimi ni teæavpri vzdræevanju. Najboljøi material za iz-delavo poti je pesek ali gramoz, ki ju vvroœih dneh veœkrat poøkropimo, da takonavlaæimo in ohladimo ozraœje v rastli-njaku.

Klima v rastlinjakuŒe uporabljamo rastlinjak le za lastnepotrebe, bi bilo njegovo ogrevanje velikorazkoøje, zato se ponavadi odloœimo zarastlinjak brez ogrevanja. V takem rast-linjaku, ki ima obiœajno tudi pestro rast-linsko zdruæbo, je temperatura med 15in 20 oC podnevi in med 5 in 7 oC po-noœi najbolj primerna. Dokler zunaj nihladneje od –5 °C, bi tak rastlinjak moralobdræati æeleno toploto, øe zlasti, œe jeprislonjen k hiøni steni.

Poleg toplote je temeljito zraœenje, kiuravnava temperaturo in prepreœuje na-stanek zaduøljivega, z vlago prena-siœenega zraka, bistvenega pomena tudipozimi. Velikost povrøin za zraœenje najbi bila enaka vsaj eni øestini talne po-vrøine. Poleti lahko poskrbimo za teme-ljito prezraœevanje tudi z odpiranjemvrat.

Da se ne bi topel zrak nabiral pod sle-menom in da bi enakomerno kroæil poprostoru, si pomagamo tudi z elek-triœnim sesalnim ventilatorjem, ki gasicer uporabljamo v kuhinji ali kopalnici.Ta tip ventilatorja je øe posebno dobro-doøel, ker je opremljen s termostatom.Izbrati moramo model, ki je dovoljmoœan za naø rastlinjak. Tako je na pri-mer za rastlinjak, velik 2 x 2,5 metra,

primeren ventilator, ki ima zmogljivost300 m3 izsesanega zraka na uro.

Kadar zraœenje ne zadoøœa veœ, pa tem-peraturo uravnavamo tudi s senœenjem.Z njim tudi zavarujemo rastline predpremoœno svetlobo in zmanjøamo nevar-nost, da bi sonce oægalo liste in razbar-valo cvetove. Senœenje je odvisno odletnega œasa in vrste rastlin, ki jih go-

jimo. Najlaæje je, œe øipe poleti pre-maæemo z apnenim beleæem, ki ga izperejesenski deæ. Na zunanjo stran plastenja-kov pa namestimo senœila iz trstike alitkana proæna mreæasta senœila.

Poleg primerne tempearture in zadovo-ljive zraœnosti je pomemben dejavnik vrastlinjaku tudi primerna vlaænost.Vlago, predvsem poleti, vzdræujemo spolivanjem tlakovanih ali peøœenih poti.Sicer pa namakanje v rastlinjaku sodimed najzahtevnejøa opravila, saj namtako premalo kot preveœ vlage hitrolahko uniœi rastline. Potrebe po vlagilahko preprosto preverimo s suho ingladko leseno paliœico, ki jo zataknemov zemljo. Œe je paliœica po nekaj urah øevedno suha, je skrajni œas za zalivanje.V lonœkih pa vlaænost preverimo s trka-njem: votlo donenje je znamenje suøe,zamolklo pa, da je vlage dovolj. Osno-vno pravilo je, da v rastlinjaku nikoli nemoœimo listja. Prav tako ni dobro zali-vati malo in pogosto, saj veœina rastlinbolje uspeva ob redkem in izdatnem za-livanju.

Œe je le mogoœe, zalivamo zjutraj, sajrastline »ne gredo rade mokre in hladnespat«; to z drugimi besedami pomeni, dabodo lahek plen gliviœnih bolezni. Da seizognemo zalivanju s prehladno vodo, si

v rastlinjaku postavimo sod, ki je vednopoln vode.

Higiena v rastlinjakuŒe v rastlinjaku skrbimo za rednoœistoœo, onemogoœimo razvoj bolezni inøkodljivcev, ki imajo v vlaænem in to-plem prostoru idealne moænosti za raz-voj. Poleg tega, da redno odstranjujemo

vse rastlinske ostanke, ob koncu sezonerastlinjak temeljito operemo z milnico.Sicer pa, œe imamo rastlinjak pozimiprazen, ga pustimo odprtega, da ga po-maga »razkuæiti« mraz.

Dragan Ænidarœiœ

Ek

olo

øko v

rtnarj

enje

Rastline dodatnozavarujemo s kopreno.

Notranjost rastlinjaka. Rastlinjak iz odpadnih plastenk.

Gnojenje v rastlinjakihBiogrena je organsko gnojilo, bogato zmikroorganizmi inzato še posebejprimerno za akti-viranje biološkoneaktivnih tal. Za vrtnine, sa-dovnjak, vino-grad, oljke,kisloljubne rast-line in zorenjekomposta.


Avtohtono v sodobnem œasu

Ek

olo

øko v

rtnarj

enje


Tradicija vzgajanja zelenjave v slovenskem prostoru æeod nekdaj obstaja in je bila bogata ter vrstno in sortnozelo pestra. Øe danes marsikje v domaœih zelenjavnihvrtovih gojimo in pridelujemo kakøno vrsto in sortozelenjave, ki smo jo podedovali od svojih prednikov, sajje bolje prilagojena in zato bolj odporna.

Okusno surovo in skuhano.

Okusna surova in kuhana.

Uæivamo le zrnje.

Prisegamo le na domaœe.

Mnogokrat je med pridnimi gojitelji ze-lenjave moœ sliøati, da je seme neke zele-njavne vrste øe od stare mame ali da gaohranjajo po tradiciji in izroœilu svojihstarøev. Seveda je prav, da takøno tradi-cijo gojimo œim dlje in bolje. Rezultatitakønega gojenja zelenjave namreœ omo-goœajo ohranitev marsiœesa iz davnine inzgodovine pridelave takønih vrst zele-njave. A hkrati nas sodoben œas, v kate-rem æivimo in mislimo, da je marsikajnovega, sodobnega, bolj napredno, boljøein da moramo s takønimi zelenjadnicamiizriniti »tisto staro«.

Tradicija in avtohtonostKot reœeno smo Slovenci kot zagreti inpridni pridelovalci zelenjave v svojih vrto-vih znali æe od nekdaj pridelati mnogoterezelenjadnice. Æe pred mnogimi stoletji seje v kmeœkih vrtovih gojila zelenjava zapotrebe prehranjevanja druæin. Iz tistih, netako davnih œasov, so nekateri zavednipridelovalci zelenjave znali ohraniti neka-tere sorte kot bisere naøe tradicije in dav-nine. Takønih nekaj sort zelenjadnic smokot avtohtone (domaœe) uspeli ohranititudi do danes. Avtohtona sorta je tistasorta doloœene vrste kmetijskih rastlin, kije nastala iz avtohtonega izvornega gen-skega materiala in ni bila naœrtno ælaht-njena ter se prideluje, vzdræuje inrazmnoæuje v Sloveniji. Med domaœe sortezelenjadnic v skladu z zakonodajo øtejemotudi tiste sorte, ki so bile poælahtnjene vSloveniji pred veœ kot 22 leti. Sicer pa po-znamo tudi tako imenovane udomaœeneali tradicionalne sorte, ki so starejøe in sev Sloveniji pridelujejo æe veœ kot 22 let.Tako so v Sloveniji med zelenjadnicami vskladu z uradno objavljenim seznamomavtohtonih in tradicionalnih sort kmetij-skih rastlin v preglednici.

Visok fiæolMed domaœe sorte visokega fiæola priøte-vamo tudi sorto ‘Savinjski sivœek’ ali na-

tanœneje ‘Semenarna 22’, ki jo pogostopridelujejo v Spodnji savinjski dolini,predvsem v hmeljskih æiœnicah, kjerlahko pride do izraza njena bujnost indejstvo, da v spodnjem delu rastlineslabøe cveti in nastavlja stroke. Uspeønojo pridelamo tudi v vrtu, œe ji ponudimooporo, visoko veœ kot 4 m, ker rastlinazraste preko 6m. Ima zelene in øirokestroke, kot pridelek se uporablja le zrnje,stroki niso primerni za stroœji fiæol. Sortaje zelo razøirjena med trænimi pridelo-valci Spodnje savinjske doline. Sorta jeprepoznavna po sivkasti barvi semena.Sejemo jo v zaœetku maja, zrnje pa obi-ramo øele konec septembra ali v oktobru.V dobrih pridelovalnih letinah lahko pri-delamo od 2-3 t zrnja/ha, v najugod-nejøih letih tudi preko 4.000 kg/ha. Le-toønja letina ni bila obilna zaradi slabihpoletnih vremenskih razmer (vroœina insuøa).

KorenjeIzhaja iz populacije korenja iz okoliceLjubljane. Odlikujejo ga koniœastimi ko-reni, ki so okusni in dolgi ter nenavadnosvetlo rumene barve. Listje je bujno insivkasto zelene barve. Kadar v drugemletu zacveti, lahko iz belih cvetov pride-lamo tudi seme. Za oblikovanje korenovpotrebuje daljøi œas, zato ga sejemo zgo-daj spomladi, v medsebojno oddaljenevrste vsaj 25 do 30 cm, da bo do jeseniobilno spravilo korenov. Pazimo, da ga vvrsti ne posejemo pregosto, ker potemoblikuje manjøe korene. Koreni so pri-merni tako za prehrano ljudi kot za æivin-sko krmo. Øe posebej je ljubljanskorumeno korenje cenjeno pri kuhanju tra-dicionalne, slovenske, nedeljske govejejuhe, ker se ne razkuha. Korene uspeønoskladiøœimo œez vso zimo v zasipnicah,vlaæni mivki ali pesku, æaganju listavcevter si na tak naœin podaljøamo œas sa-mooskrbe z vitaminskimi bombami.


Repa je zdrava tudi surova Ponavadi jo pridelujemo po spravilu zgod-njih zelenjadnic ob koncu junija ali vzaœetku julija. Sejemo jo za zgodnjo rdeœopeso, nizkim fiæolom ali zgodnjim krom-pirjem ter pazimo, da je z duøikovimi gno-jili preveœ ne pognojimo. Poznana je pookroglih korenih, ki so znaœilno vijoliœastina delu korenov, ki gledajo iz tal, preostalidel korena pa je bele barve. Ima znaœilnooblikovane liste z razdeljeno listno plo-skvijo. Dobro prenaøa tudi niæje tempera-ture jeseni in daje visoke pridelke, œe jepoletje primerno vlaæno in toplo. Za pre-hrano so uporabni tudi sveæi koreni, ker soizjemno okusni, sicer pa jo najpogostejepridelujemo zaradi predelave v kislo repo,

ki je znaœilna zimska hrana Slovencev.Tisti pridelovalci kisle repe, ki repo lupijostrojno, raje posegajo po kranjski podolgo-vati repi zaradi laæjega lupljenja podolgo-vatih korenov.

Hibridi in cepljenazelenjavaPogosta je dilema izbirati med sortami alihibridi. Sam se hibridnih semen ne bi balin vam svetujem, da jih koristite tudi vi. Øeposebej, œe si æelite s pridelavo zelenjavezagotoviti nekakøno sigurnost in toœnoæeleno lastnost (okus, posebna barva, vonj,dobra ali boljøa sposobnost skladiøœenja,odpornost na nekatere økodljive organ-

Zelenjadnica Sorta IzvorŒebula(Allium cepa L. var. Cepa)

Belokranjka domaœaPtujska rdeœa avtohtona

Œesen(Allium sativum L.)

Ptujski jesenski avtohtonaPtujski spomladanski avtohtona

Belo zelje(Brassica oleracea L. ssp.Oleracea convar. capitata (L.)Alef. Var. Capitata f. alba)

Varaædinsko tradicionalnaKranjsko okroglo avtohtonaEmona domaœaLjubljansko avtohtona

Radiœ(Cichorium intybus L. var.foliosum Hegl.)

Anivip domaœaMonivip domaœaSolkanski avtohtona

Korenje (Daucus carota L. ssp.sativus (Hoffm.) Hayek) Ljubljansko rumeno avtohtona

Visok fiæol(Phaseolus vulgaris L. ssp.vulgaris)

Jabelski stroœnik domaœaJabelski pisanec domaœaJeruzalemski domaœaKlemen domaœaSemenarna 22 (Savinjski sivœek) domaœaPtujski maslenec domaœa

Motovilec(Valerianella locusta L.) Ljubljanski motovilec avtohtona

Glavnata solata(Lactuca sativa L.) Dalmatinska ledenka tradicionalna

Strniøœna repa(Brassica rapa L. var. rapa) Kranjska okrogla avtohtona

Ek

olo

øko v

rtnarj

enje

Cepljen jajœevec na balkonu.

izme,…). Vse dokler so hibridi pridobljenibrez pomoœi GSO, tudi na naraven in kla-siœen naœin s pomoœjo samoopraøevanja, sejim ni potrebno izogibati. Sicer pa jeodloœitev na vsakem posamezniku. V nekajzadnjih letih so se v pridelavi zelenjavedobro uveljavile tudi cepljene sadike, pred-vsem plodovk. S pomoœjo cepljenja napodlago poskuøamo omogoœiti pridelavo,kjer bo manj teæav z boleznimi in økod-ljivci ter pridelati bolj kakovostne plodoveparadiænika, kumar, paprike, lubenic inmelon. Takøen pristop velja izkoristiti, sajso æe mnoge pridobljene izkuønje potrdile,da so cepljene sadike kljub viøjim cenam,upraviœile naloæbo in so ponudile pridelek,s katerim so bili zadovoljni mnogi pride-lovalci.

Igor Økerbot


Ko jeseni na citrusih zorijo plodovi, so drevesca najlepøa. Temno zelenilisti in med njimi svetlo rumene limone ter oranæne mandarine so paøaza oœi, tudi œe ne bi bil za pojesti noben od sadeæev. Pa je! Mandarineso slastne in le malo bolj kisle od tistih iz trgovine. Limone krasno diøijoin œe jih nismo økropili, smejo njihove lupinice brez zadræka v pecivo.A plodove bodo obirali samo tisti, ki znajo citruse zdrave peljati skozivse letne œase.

Trdoæivi citrusiNajbolj teæavno obdobje za citruse v posodah je zima. Stati morajo nasvetlem in hladnem – to dvoje je pa kaj teæko doseœi. Svetlih verand, vkaterih ne zmrzuje, je silno malo. Garaæe so neprimerne, stopniøœa pra-viloma pretemna, bivalni prostori pretopli. Ogrevanje rastlinjaka drago.Koliko stopinj plusa citrusi sploh potrebujejo? Najbolj trdoæivi so kum-kvati in mandarine satsume. Kumkvati so tisti miniaturni, navadnojajœasti in kot prepeliœje jajce veliki plodovi, ki jih jemo z lupino vred.Satsume so zvrst mandarine, ki jih je najbolj enostavno lupiti. Ena indruga drevesca za kratek œas prenesejo tudi kakøno stopinjo pod niœlo,najbolje pa je, da je temperatura ponoœi med +5 in +10 °C. Limonovcitrpijo æe pri hladu pod +5 °C. Pomaranœevci s sladkimi plodovi potrebu-jejo øe veœ toplote od limonovcev in zanje ne kaæe zapravljati denarja.

PrezimovanjeKaj se zgodi, œe citrusov ne prezimujemo pravilno? Na prostem rastlinezagotovo pomrznejo. V zakurjenem stanovanju zaœnejo odganjati, a listiin poganjki so pretegnjeni in tanki in rastlino samo izœrpavajo. Zravenpride delat zgago kapar, ki se divje namnoæi, izceja medeno roso, ki natleh puøœa lepljive madeæe, na starih listih pa spodbudi rast glivic saja-vosti. V pretemnem in prehladnem prostoru drevesca odvræejo liste. Po-sebna teæava je zalivanje. Pozimi pogosto citruse po krivici prikrajøamoza vodo, kar je slabo zanje, da povzroœi rumenenje in odpadanje listov.

Ne smejo pa nam citrusi stati v vodi! Podstavki, polni vode, pripravijo ko-renine do tega, da zaœnejo gniti. Pri zaliva-nju upoøtevajmo, da ne marajo apnenca inda zato voda iz pipe zanje ni primerna. Za-livati moramo bodisi z deæevnico ali pa zvodovodno vodo, ki smo jo olajøali za ap-nenec. Æe poleti poskrbimo, da so citrusidobro hranjeni in da ne trpijo listne bledice.Œe zemlja ni dovolj kisla, mo-ramo rastline zaliti s pri-pravki, ki citruse oskrbijo zæelezom. V prezimovaliøœemorajo priti krepke in zdraverastline.

Matjaæ Mastnak

Sadovn

jak

18

Naj citrusi zorijodomaNajlepøe je citruse obirati z drevesc, ki rastjona prostem. To je v Sloveniji mogoœe samo vneposredni bliæini morja, kjer so rastline najuæni legi pred burjo dobro zavarovane søkarpo ali stavbo. Povsod drugod moramocitruse gojiti v posodah.

Satsume somandarine, ki imajonajmanjøe potrebepo zimski toploti.

Cvet limone tudi diøi.

Kumkvat jeuæiten okras.

Limone so ravnokardozorele.

V Kopru so tudipozimi na balkonu.


123 45678910111213141516171819202122232425262728293031

do 9.00

od 10.00

TSČPSNPTSČPSNPTSČPSNPTSČPSNPTS Č

��

12345678910111213141516171819202122232425262728

PSNPTSČPSNPTSČPSNPTSČPSNPTS Č

��

12345678910111213141516171819202122232425262728293031

PSNPTSČPSNPTSČPSNPTSČPSNPTSČPSN

��

123 456789101112131415161718192021222324252627282930

PTSČPSNPTSČPSNPTSČPSNPTSČPSNPT

��

123 45678910111213141516171819202122232425262728293031

SČPSNPTSČPSNPTSČPSNPTSČPSNPTSČP

��

123 456789101112131415161718192021222324252627282930

SNPTSČPSNPTSČPSNPTSČPSNPTSČPSN

��

Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega koledarja MARIE THUN za leto 2013, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajøani obliki Zaloæba Ajda, tel.: 01/754 07 43.

junijmaj

aprilmarec

februarjanuar

Legenda: korenina

cvet list

plod neugodno

presajanjeIzkoristim

o posebno dobre čase: *in **

trigoni, ***opozicija

do 13.00

od 14.00

od 14.00

do 15.00

do 10.00

do 11.00

od 12.00

do 16.00

do 15.00

od 16.00

do 11.00

do 10.00

od 15.00

do 11.00

od 12.00

do 9.00

od 10.00

od 11.00

do 9.00

od 10.00

do 9.00

od 10.00

do 8.00

od 9.00

do 10.00

od 11.00

do 13.00

od 14.00

do 14.00

od 15.00

do 10.00

od 11.00

do 12.00

od 13.00

do 11.00

od 12.00

od 11.00

do 8.00

od 9.00

od 9.00

do 12.00

do 8.00

od 9.00

do 11.00

od 12.00

od 12.00

od 8.00

do 7.00

od 8.00

do 10.00

do 11.00

od 12.00

do 10.00

od 11.00

do 14.00

od 15.00

do 15.00

do 13.00

od 14.00

do 10.00

od 11.00

do 12.00

od 13.00

do 10.00

od 11.00

do 8.00

do 13.00

od 14.00

do 18.00

do 12.00

od 13.00

do 13.00

od 14.00

do 15.00

od 16.00

do 14.00

od 15.00

do 15.00

od 16.00

do 15.00 , od 15.00

do 17.00 neugodno,od 17.00

do 17.00

od 18.00

do 13.00

od 14.00

do 18.00

od 19.00

do 14.00

od 15.00

do 16.00

od 15.00

do 18.00

Setveni koledar 2013.xp 12/4/12 5:18 P

M P

age 1

Lege

nda:

kore

nina

cvet

list

plod

neug

odno

pres

ajan

jeIz

kori

stim

o po

sebn

o do

bre

čase

: *in

**

trig

oni,

***

opoz

icija

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31

P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S

� � � �

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31

Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S

� � � �

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30

N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P

� � � �

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31

T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č

� � � �

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30

P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S

� � � �

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31

N

P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T

� � � �

Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega koledarja MARIE THUNza leto 2013, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajøani obliki Zaloæba Ajda, tel.: 01/754 07 43.

december

november

oktober

septem

ber

avgust

julij do 17

.00

od 1

8.00

do 1

3.00

in

od 1

4.00

od 1

1.00

od 9

.00

do 1

9.00

do 1

9.00

do 1

1.00

od 1

6.00

do 1

4.00

od 1

5.00

do 8

.00

od 9

.00

do 1

0.00

do 1

3.00

od 1

4.00

do 8

.00

od 9

.00

do 1

2.00

neug

odno

od

17.0

0

od 1

3.00

do 1

1.00

od 1

2.00

od 1

7.00

do 1

0.00

od 1

1.00

do 1

2.00

od 1

3.00

do 1

1.00

do 1

4.00

do 1

5.00

od 1

6.00

do 1

7.00

od 1

8.00

do 1

3.00

od 1

4.00

do 1

9.00

do 1

6.00

od 1

7.00

do 1

4.00

od 1

5.00

do 1

3.00

od 1

4.00

do 8

.00

od 9

.00

do 1

7.00

do 1

5.00

do 8

.00

od 9

.00

do 1

3.00

do 1

1.00

do 9

.00

od 1

0.00

do 1

2.00

od 1

3.00

do 1

5.00

od 1

6.00

do 1

6.00

od 1

7.00

do 9

.00

od 1

0.00

do 1

3.00

od 1

3.00

do 1

6.00

od 1

7.00

do 1

6.00

od 1

7.00

do 1

1.00

od 1

2.00

do 9

.00

od 1

0.00

do 1

2.00

od 1

3.00

do

14.0

0

do 9

.00

do 1

6.00

od 1

0.00

do 1

0.00

od 1

1.00

do 1

3.00

od 1

4.00

do 1

3.00

od 1

4.00

do 1

1.00

od 1

2.00

do 1

3.00

od 1

4.00

do 1

5.00

od 1

3.00

do 1

2.00

od 1

3.00

od 1

4.00

od 1

0.00

do16

.00

od 1

7.00

Set

veni

kol

edar

201

3.xp

12/

4/12

5:1

9 P

M P

age

2

?Kaj lahko gojim vrastlinjaku pozimi inzgodaj spomladi?Marija iz Filovcev pri MurskiSoboti

!Pozimi lahko v rastlinjaku gojite:poleg motovilca, ki je najbolj razøir-jen, tudi øpinaœo, blitvo, mlado,œebulo, por, rukolo, peterøilj, zgodaj spo-mladi (sajenje æe od decembra naprej)pa: solate, meseœno redkvico, zgodnjezelje (50-dnevno), zgodnjo cvetaœo alinadzemno kolerabico. Pred setvijo oz.sajenjem tla obogatite z organskim gno-

jilom v obliki granulbio plantella nutrivituniverzal, ki je pri-roœno pakiran in za-dostuje za povpreœnivrtni rastlinjak.

Œe vam gojenje no-bene izmed naøtetihvrtnin ne odgovarja,lahko posejete pre-zimna æita: ræ, jeœmen

ali pøenico. Poleg vloge œlena v kolo-barju odigrajo æita tudi vlogo akumula-torja hranil. Korenine æit so sposobne»obdræati« hranila, ki jih gojene rastlineniso porabile v svoji rastni dobi, in sicerv zgornjem sloju zemlje ter jih vgraditiv svoje rastlinske dele. Tako bodo narazpolago naslednji vrtnini, kar je potre-bno upoøtevati v gnojilnem naœrtu. Po-sejana æita pravoœasno podkopljite inuniœite, drugaœe lahko pride do teæav vredni pridelavi. V primeru sonœnega intoplega februarja zaprete rastlinjak, dasonce uniœi æito s svojo toploto, nato paøe suøa. Øe bolje pa je æito v februarjupodkopati in øele nato rastlinjak popol-noma zapreti.

?Nekaj trajnic semporezala æe novembra. Jeto prav? Na zaøœitonisem pomislila. Kako jihtorej zaøœitim? Je øe œas za toopravilo?Suzana iz Økrjanœ pri Novemmestu

!Trajnice ponavadi æe v novembrupred mrazom zaøœitimo s suhim list-jem. Œe tega øe niste storili, ni niœ za-mujenega, saj nas najhujøi zimski mrazobiøœe konec januarja in v zaœetku fe-bruarja. Nad listje lahko øe zdaj (œe øe nisnega) dodate tudi or-gansko gnojilo v oblikipelet plantella organik.Vse skupaj boste spo-mladi previdno vkopaliv zemljo, ki jo boste

tako vsestransko obogatili. Listje po po-trebi obteæite s smrekovimi vejami, da gaveter preveœ ne odpihne. V celinskempodnebju veœjega dela Slovenije je no-vember tisti mesec, ko drevesa in grmov-nice odvræejo svoje liste, nadzemni delitrajnic pa se zaœnejo suøiti in propadati.Narava se prebudi aprila, ko rastline po-novno priœnejo z vegetacijo. Zato jeøkoda, œe jeseni ali pozimi poreæete vsenadzemne dele trajnic, saj boste takoprikrajøani za prenekatero zimsko poseb-nost. V tem œasu je lepo opazovati: raznetrave, øaøe, hermelike, praproti, posuøenecvetove anemon, vrtnih kresnic in øe kaj.Spomladi, ko zaœnejo trajnice odganjati,poreæite vse posuøene dele, da boste na-redili prostor novi rasti. Jeseni in pozimine reæite vseh trajnic. Ohranite nad-zemne dele, ki so lepi tudi suhi in na po-gled brezbarvni.

?V nasadu, ki je ograjen,imam nekaj mladihjablan, hruøk in enomarelico. Veœina pa jestarejøih dreves. Zanima me,œe so vsa drevesa enakoobœutljiva na pozebo?Izidor iz Gorenje vasi priHotavljah

!Na pozebo so obœutljive vse sadnevrste. Do nevarnosti segrevanja naj-veœkrat pride zgodaj spomladi ali vdneh proti koncu zime, ko ima sonce æe

dovolj moœi. To lahko prepreœite tako,da debla premaæete z belilnim sred -stvom bio plantella protekt. Belabarva odbije sonœne æarke, zato sedeblo ne segreje, sokovi pa se zaœnejopretakati po drevesu bistveno pozneje,ko ni veœ nevarnosti pozebe. Beljenjedebel je øe posebej koristno pri mare-lici, saj æe zelo zgodaj zaœne z vegeta-cijo. Beljenje je zelo pomembno takrat,ko je marelica posajena ob juæni straniposlopja. Za zmanjøanje nevarnostipozebe je dobro, da koliœek æe ob sa-jenju postavite na juæno stran. Œekljub vsem ukrepom pride do

poøkodbe, morate lubje œim prej pritisnitinazaj k deblu (moœno prevezovanje),rano pa nato zamazati s cepilnosmolo bio plantella arbosan. Œe ste zata ukrep prepozni, morate odrezati celo-ten del lubja, ki ni zrasel z deblom inrano zamazati s cepilno smolo. Tudi poz-neje morate skrbeti, da je ta del vednozaøœiten, saj v nasprotnem primeru lahkopride do gnitja lesa in s tem propadadrevesa.

Vpraøanja naøih œlanov

www.klubgaia.si

Str

ok

ovn

jak

sve

tuje

23


Zimski vrt naøe œlaniceKo se delo na vrtu poœasi konœuje, se z veseljem lahkoposvetimo rastlinam v notranjih prostorih, zato smo se vzaœetku decembra odpravili na obisk na Øtajersko, vbliæino Ormoæa. Œlanica Kluba Gaia Ljudmila Vrbnjaknam je razkazala svoj slikoviti zimski vrt, ki je pravi malitropski raj s celo zbirko zanimivih rastlin, ki veœinomaizvirajo iz deæevnih pragozdov tropskega klimatskegapodroœja.

Ljudmilin zimski vrt æeob vhodu nakazuje, daje nekaj posebnega. Po-zdravi nas namreœ po-sebna, duhovito obli-kovana skulptura nadrevesu. Zimski vrt jesestavljen iz treh delov,dva sta ogrevana in na-

menjena predvsem tropskim rastlinam, vtretjem pa se najde tudi kakøna prebi-valka mediterana.

Prvi del zimskega vrtaPrvi del ogrevanega zimskega vrta pred-stavlja tropski vrt, v katerem je najveœjaposebnost deblo z orhidejami, najveœ izvrste Phalenopsis. Za dodatno zanimi-vost poskrbi lesena kad z vodo in vod-nimi rastlinami pod deblom, medtem kose vse naokoli po stenah vzpenjajo veli-kanski fikusi, ki so se precej razrasli, ker

Gaia

na o

bis

ku

Razmnoæevanje fikusaPozornost nam je pritegnil tudi visoki fikus, ki je letos zaradi vroœine in premalo zastiranja strehe zimskega vrta dobil karnekaj opeklin. Ljudmila nam je pokazala, kako ga lahko razmnoæimo. Z matiœne rastline fikusa je odrezala pribliæno 25 cmdolg poganjek in odstranila vse stranske liste. Odrezani del je precej solzil, zato ga je za nekaj œasa namoœila v vodo. List jezato, da prepreœi izhlapevanje, zvila v tulec in ga priœvrstila z elastiko. Nato je steblo potaknila v bio plantella start specialnozemljo za setev in pikiranje ter zemljo zalila. Ob strani je dodala oporo in œez poveznila prozorno plastiœno vreœko. Potaknjenecje naøel svoj prostor v varni senci drugih rastlin, kjer se bo v miru ukoreninil.

24


Gaia

na o

bis

ku

Oblikovanje debla z orhidejamiLjudmilo smo prosili, naj nampokaæe, kako se lahko orhidejopresadi v rastiøœe iz mahu nadeblu. Orhidejo najprej iz-lonœimo in oœistimo odmrlih ko-renin in ostankov zemlje. Okolikorenin ovijemo rahlo navlaæenimah, nabran kar v bliænjemgozdu, nato pa orhidejo skupajz mahom z æico priveæemo nadeblo. Poprøimo z vodo. Orhide-jam na deblu vsakih 14 dni do-damo plantella tabs zaorhideje, ki ga s pomoœjo prøilkepoprøimo po mahu.

so posajeni direktno v zemljo. Druæbojim delajo raznovrstne, a zanimive,veœinoma tropske rastline: od kijevke,drevesa æivljenja, slonove noge, zamije,krotona, alokazij, begonij in øtevilnih or-hidej.

Drugi in tretji delzimskega vrtaV drugem, æivo pisano pobarvanem deluzimskega vrta smo opazili nekaj boæiœnihkaktusov, ki so se pripravljali na cvete-

nje. Zato smo jih dognojili s tekoœimgnojilom za cvetoœe rastline plantellacvet. Tretji del vrta pa je manj topel insenœen ter sluæi med drugim tudi medi-teranskim rastlinam.

Nevenka Breznik

www.klubgaia.si 25


26

Zele

nja

vni

vrt V semenskih vreœkah Biovalentin je na voljo bogata izbira ne-

razkuæenih semen razliœnih rastlin, primernih za vzgojokalœkov. Tako vrtnin (brokoli, œebula, gorœica, grah, rdeœapesa,vrtna kreøa, rdeœe zelje, redkev, sladki komarœek), cvetlic(sonœnica), kot poljøœin (lucerna, ajda, pøenica, soja) in tudi boljnenavadnih rastlin (sabljasti triplat, kitajski drobnjak, zelenimungo fiæol).

Kalœki iz kalilnikaKalilniki so predvsem uporabni za redkev, leœo, rdeœe zelje, sa-bljasti triplat, œebulo, sonœnico, zeleni mungo fiæol ... Predendamo seme v kalilnik, ga operemo in œez noœ namoœimo. Natoga nasujemo v pladnje kalilnika, na vsak pladenj pribliæno 15gsemena. Pladnje zloæimo enega na drugega. Kalilnik zalivamoz vodo dvakrat dnevno z vrha, saj so pladnji narejeni tako, daso kalœki enakomerno navlaæeni na vseh pladnjih. Kalilnik po-stavimo v temen prostor na sobno temperaturo, po dveh dnehpa na svetlo.

Kalœki iz kozarcaKozarec najprej operemo in posuøimo. Pod vodo splaknemodve jedilni ælici semen in jih stresemo v kozarec, v katereganalijemo vodo. Nivo vode v kozarcu naj bo dvakratne debelineplasti semen. Kozarec pokrijemo z ostankom starih najlonskihnogavic, ki jih pritrdimo z gumijastim ali kovinskim obroœemter postavimo za øest do osem ur v temen prostor s temperaturomed 18-23°C. Semena v kozarcu moramo redno izpirati, da ne

bi plesnela ali se skisala. To storimo tako, da skozi tkanino odli-jemo vodo in prilijemo novo, kozarec pa spet postavimo vtemen prostor. Postopek ponavljamo vsaj dvakrat dnevno.

Semena bodo v dveh do treh dneh vzklila. Za lepo zelenobarvo konic kalœkov pa jih lahko, tik preden doseæejo æeljenovelikost, za kakøen dan postavimo v svetel prostor.

Kdaj so kalœki primerni za uporaboPrimerna velikost kalœkov je odvisna od vrste semena, ki ganakaljujemo. Za kalœke lucerne (alfa alfa) ali soje je to na pri-mer 2-3 cm. Œas vzgoje kalœkov je torej odvisen tudi od vrstesemena, najveœ informacij o tem pa bomo naøli na embalaæi.Za zaœetnike je morda najbolje poskusiti, pri kateri velikosti sonam kalœki najbolj okusni. Œe imajo grenak okus, pomeni, daso æe preveliki. Obiœajno je œas vzgoje za kalœke œebule 8-10dni, za gorœico 5-7 dni, za pøenico in leœo 2-4 dni, za sojo 3-4dni, za rdeœe zelje 4-5 dni.

Pred uæivanjem kalœke dobro operemo. Œe jihne bomo uporabili takoj, jih za pribliænoteden dni lahko shranimo v hladilniku vdobro zaprti posodi. Da bomo imeli kalœkestalno na zalogi, pripravimo novo posodos semeni øe isti dan kot smo zrele kalœkepospravili v hladilnik.

Andreja Tomøiœ

Okusni kalœki z domaœe policeKalœki so okusen dodatek øtevilnim jedem, hkrati pa nam prijetno popestrijo zimski jedilnik,ko zelenjave z vrta ni ravno na pretek. Bogati so z vitamini, polni so proteinov, vlaknin inantioksidantov. Uæivamo jih lahko: samostojno v solati, kot dodatek razliœnim solatam,sendviœem, jajœnim, ribjim in mesnim jedem, pa tudi pecivom, testeninam ter cvrtju.


Med vsemi, ki boste do 15. januarja na naø naslov Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika s pripisom »Prazniœnakriæanka« poslali pravilno reøitev gesla pod kriæanko, bomo izærebali 10 sreœneæev in jih bogato nagradili. Kot 1. nagradobomo podelili Gain enodnevni izlet, kot 2. – 5. nagrado bodo nagrajenci prejeli Bio plantella nutrivit univerzal (3 kg), za 6.do 10. nagrado pa bomo nagrajence razveselili z ekoloøkim gnojilom Bio plantella nutrivit za jagode. Imena vsehizærebancev bomo objavili v februarski øtevilki revije Gaia in na spletni strani www.klubgaia.si.

Bio plantellina prazniœna kriæanka

Pra

zniœ

na n

ag

radna k

riæa

nk

a

Geslo:

27


Ime in priimek ______________________________________________

Naslov (ulica, hiøna øt., poøta, poøtna øt.) _______________________________

_______________________________________ Telefon ______________

Poleg sebe prijavljam øe (ime in priimek): __________________________

___________________________________________________________

Avtobusni prevoz: da ne

Vstopno mesto ____________________________________________

Hotel: ___________________, soba: 1/1, 1/2, 1/3, 1/4

Podpis _____________________________________________________

Akontacija 30 EUR po osebi, ostalo najkasneje do 15. aprila.

Rabac nas je vedno navduøeval in kar je dobro, radiponovimo. Mar ne? Spomladi se spet snidemo v temmagiœnem istrskem kraju, sredi œudovitih pinijevihgozdiœkov. Seveda smo se imeli lani lepo tudi v Poreœu, anavduøeni Gaiani so nas oblegali s proønjami za dodatnesobe in veœ prostora.

Ponovno v Rabcu

Izpolnjeno prijavnico poøljite na naslov: Turistiœna agencija Avantura, Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana,telefon 01/242 00 00 ali [email protected].

✂

MarinaAllegro

Lanterna

Girandella Albona

Rezervirajte si æe sedaj proste dneve 3. vikend v maju, to je 17., 18. in 19. maj 2013za druæenje in izobraæevanje v Rabcu. Lani smo vas kar nekaj zavrnili, ker ste se prijavilimalo pozno, letos pa si æelimo, da bi øli z nami prav vsi, zato smo pripravili ugodnecene in odliœen program.

Strokovno in prijetnoTo bo resniœno pravcati dopust in lep spomin za vse udeleæence z izbranimi izleti, veœer-nim programom, predavanji in delavnicami ter strokovnim svetovanjem ali pa s kopa-njem v œistem majskem morju.

Veøœine naøih œlanovTako kot lani, ko ste nas navduøili s svojimi spretnostmi, dragi œlani, tudi letos vas va-bimo, da soustvarjate naøo bogato in dragoceno ponudbo. Veseli bomo vsakega pismain telefonskega klica na 080 81 22, nato pa bomo izbrali kar nekaj œlanov, ki imate kajponuditi in pokazati udeleæencem sreœanja.

Namestitev v dvo ali triposteljni sobi: Hotel GIRANDELA*** 95 EUR, Hotel MARINA**/MEDITERAN RESIDENCE** 93 EUR, Hotel ALBONA*** 105 EUR, Hotel MIRAMAR***/ALEGRO*** 111 EUR, Hotel BEL-LEVUE****/SANNFIOR**** 135 EUR.V CENO JE VØTETO: 2 x polpenzion, 2 x kosilo, turistiœna taxa, glasbeni in animacijskiprogram, vodenje in organizacija. Storitev se zaœne v petek s kosilom in konœa v nedeljoz zajtrkomPOPUSTI ZA OTROKE veljajo na dodatnem leæiøœu v spremstvu dveh odraslih oseb, do7. leta: brezplaœno, od 7.-14. leta: 50% popust NEOBVEZNA DOPLAŒILA: – enoposteljna soba 15 EUR na danAVTOBUSNI PREVOZI od 26 do 30 EUR za odhode iz krajev: Murska Sobota, Lenart,Maribor, Ptuj, Ravne na Koroøkem, Slovenj Gradec, Celje, Velenje, Krøko, Novo mesto,Ivanœna Gorica, Lesce, Kranj, Ljubljana, Postojna, Seæana, Nova Gorica, Koper.

18. strokovno sreœanje

Bellevue

Klu

bsk

i k

oti

œek


Najpomembnejøa zdrava hranilna lastnost prøuta je, daso bile beljakovine v stegnu s pomoœjo naravne mikrof-lore razgrajene do aminokislin. Zato je kraøki prøut lahkoprebavljiv in ima izredno visokohranilno vrednost. Njegove belja-kovine so takoj in veliko bolje iz-koristljive kot tiste, ki bi jihpridobili iz mesa.

Kraøki prøut ima v nasprotju sprepriœanjem razmeroma malomaøœob. Zaradi nizkih tempera-tur v procesu nastajanja se vnjem ohranijo prav vsi vita-mini, ki jih vsebuje sveæe ste-gno. To pomeni, da ga lahkopriporoœamo vsem, tudi bolni-kom z oslabljenim srcem, re-konvalescentom, slabotnim inslabo prehranjenim, otrokom,ki intenzivno rastejo, pavsem, ki imajo oslabljenimunski sistem, sladkornimbolnikom, vsem s presnov-nimi motnjami ... Rezino alidve – tanki seveda - si galahko privoøœi prav vsak.

Zaradi vitaminov skupineB, zlasti B1 in vseh, ki bi ses temperaturo izgubili, je kraøki prøut priporoœljiv vsem,ki skrbijo za svoj spomin in bi se radi obvarovali pred de-menco. Zaradi vitamina B3 ga posebej priporoœajo slad-kornim bolnikom, zaradi vitamina B6 pa vsem, ki imajoteæave z æelodcem, s slabo koæo in lasmi in æenskam zmenstrualnimi teæavami. Zaradi B2 je priporoœljiv tistim

z vrtoglavico, s teæavami z oœmi in nohti. Zelo pomembenvitamin v prøutu je B12, ki ga rado primanjkuje starejøim,slabokrvnim, utrujenim, razdraæljivim in tistim, ki se eno-stransko prehranjujejo. V kraøkem prøutu je tudi veliko

vitaminov A in E; prvi je za zdravosluznico in oœi, drugi pa zamladost ...

Veœ preberite v decembrskiøtevilki Vzajemnosti.

Revija Vzajemnost jenamenjena upokojencem inizhaja vsak prvi œetrtek vmesecu.

V osemintridesetih letih je postalaza nesljiva spremljevalka sta rejøihljudi, saj verodostoj no piø e opokojninskih temah in raz no -vrstnih socialnih preje m kih. Svojimnaroœnikom brez plaœno, pisno inpo telefonu od govarja napokojninska in premo æenjsko-pravna vpraøa nja ter vpraøanja spodroœja delovnega prava, socialnevarnosti, zdravstvenega varstva,skrbi za starejøe in osebne stike.

V Vzajemnosti so koristni œlanki ozdravju, prehrani in gibanju, œemur

moramo v zrelih letih posvetiti øe posebno pozornost.Prav tako pa tudi druæenju in sprostitvi, zato vsak mesecobjavlja kakøen prijeten ter cenovno ugoden izlet aliletovanje po meri starejøih. Ne manjka niti branja zarazvedrilo, kriæank, vzorcev roœnih del in nagradnih iger.

Za druæenje svojih bralcev skrbi tudi z brezplaœnimi malimioglasi, prek katerih si naroœniki iøœejo partnerje in prijatelje.

Naroœniki pa so tudi œlani Kluba Vzajemnost in s klubskokartico lahko v veœ kot 130 trgovinah, podjetjih terzdraviliøœih uveljavljajo razliœne popuste. Imajo pa øe tudiøtevilne druge ugodnosti.

Revija ni v prosti prodaji.Polletna naroœnina je 11,40 EUR.Veœ o reviji na www.vzajemnost.si.

Za veœ informacij ali BREZPLAŒNI OGLEDNI IZVODpokliœite na tel. øtevilko: 01 530 78 44.

Vrna f

Obiz re

Vrna f

Obiz re

Vrna f

Obiz re

Vrenakblanakkupizpod

Bivaveetio p

Kraøki prøut koristi zdravim in bolnimDobra æivila so ne le zdrava, marveœ so lahko skorajda zdravilo. Tak je na primer pravikraøki prøut, izdelan po posebnem postopku na doloœenem geografskem obmoœju Krasater veœ mesecev suøen in zorjen na kraøkem zraku in burji.

Naroœam glasilo

Priimek in ime _________________________________________

Leto rojstva ___________________________________________

Ulica in hiøna øtevilka___________________________________

_____________________________________________________

Kraj in poøtna øtevilka __________________________________

Telefon ______________________________________________

Datum________________________________________________

Podpis________________________________________________

Revi

ja V

zaje

mnost

pre

dst

avl

ja

Izpolnjeno naroœilnico poøljite na naø naslov:Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana.

✁ ✁

Biupvauppretino


30 %

pop

usta

30 %

pop

usta

30 %

pop

usta

Izdelek PLANTELLA, BIO PLANTELLA,VIVERA ali EFFECT po lastni izbiri

30 %

pop

usta

Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupu izdelka na fotografiji in na blagajni v vseh navedenih prodajalnah.

Ob nakupu je unovœljiv samo originalni kupon, izrezaniz revije Gaia. Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv

od 10. 12. 2012 do 15. 2. 2013.

20 %

pop

usta

20 %

pop

usta

Ratimor mehka va

Documents

Gaia december 2012.xp 12/4/12 5:30 PM Page 1 B E R E M E D · 2017. 2. 2. · vrednosti 20,00 EUR. K odgovoru za december pripiøite svoje podatke (ime in priimek, naslov, øtevilko