Jabolka

Alkmene Beličnik Braeburn

Bobovec Carjevič Čadel

Elstar Fuji Gala

Goster Granny smith Grafenštajnc

Idared James grieve Julyred

Jonagold Jonatan Jerseymac

Lonjon Lobo Lord lambourne

Majda Mantet Merlose

Mutsu Prima Rdeči boskop

Summerred Topaz Zlati delišes

Quinte Ananasova reneta Beli zimski kalvil

Boskopski kosmač Delbar Domači kosmač

Discovery Gambovec - mošancelj Jakob lebel

Gorenjska voščenka Voščenka Ontario

Koksova reneta Krivopecelj Kanada

Lepocvetka Boskopski kosmač Fantazija

Rdeči jonatan Zlata parmena Londonski peping

Priolov delišes Šampanjska reneta

Stare sorte jablan:

Beličnik: Plodovi so do srednje debeli z zelenkasto do bledo rumenkasto kožico. Meso je belo, prhko, prijetno sladko-kiselkastega okusa. Zori okoli 20. julija.

Rdeči astrahan: Plodovi so srednje debeli in imajo okroglasto ploščato obliko. Plod je ves pokrit s škrlatno rdečo barvo in modrikasto voščeno prevleko. Meso je belo, le tik pod kožico je rdečkasto, sočno in prijetnega okusa. Zori okoli 25. julija.

Šarlamovski: Plodovi so srednje debli in okroglasto ploščati. Kožica je zelenkasto rumena z intenzivnimi rdečimi progami. Meso je rumenkasto belo, prhko, sočno in kislo. Zori po 15. avgustu.

Grafenštajnc: Plodovi so srednje debeli, okroglasto ploščati. Kožica je gladka, nekoliko mastna, rumene barve, na sončni strani svetlo rdeče progasta in lisasta. Meso je rumenkasto belo, prhko, sočno, sladko kiselkastega okusa, dišeče. Zori proti koncu avgusta.

Pisani kardinal: Plodovi so debeli so zelo debeli, neenakomerno razviti in robati. Kožica je slamnato rumene barve z rdečimi tu in tam zabrisanimi progami. Meso je rumenkasto belo, rahlo, vinsko kiselkastega osvežujočega okusa. Zori konec avgusta ali v začetku septembra.

Lord lambourne: Plodovi so srednje debeli sploščeno okroglasti, izenačeni. Kožica je rahlo hrapava zelenkasto rumena na sončni strani zamolklo oranžno do rjavordeča razporejena v obliki priž z močno voščeno prevleko. Meso je belo do kremno grobo in sočno sladko kislega okusa. Zori okoli 10. septembra.

Zlata pramena: Plodovi so srednje debeli, okroglasti zlato rumene barve, oranžno rdečega preliva in rdečih prog. Meso je čvrsto, sočno, dišeče prijetnega okusa. Zori okoli 10. septembra.

Koksova oranžna reneta: Plodovi so srednje debeli, ploščati proti muhi rahlo koničasti. Kožica je rumeno zelena, pokrita z rdečimi progami. Meso je sočno, topno odličnega sladko kislega okusa. Zori okoli 10. septembra.

Jakob lebel: Plodovi so debeli do zelo debeli, ploščato okrogli . Kožica je zeleno rumena, manjši del rdeče prižasta. Meso je sočno, vinsko kislega okusa. Zori po 20. septembru.

Herbertova reneta: Plodovi so debli, okroglasti ter rahlo sploščeni. Kožica je zelenkasto rumena, na sončni strani rdeča. Zori po 20. septembru.

Dolenjska voščenka: Plodovi so debeli, okroglasti in sploščeni. Kožica je svetlo zelena kasneje voščeno rumena. Meso je krhko, sočno, sladko kiselkastega prijetnega okusa. Zori konec septembra.

Lepocvetka: Plodovi so srednje debeli do debeli. Kožica je citronasto rumene barve, posuta s pikicami. Meso je aromatično, sočno, prijetnega okusa. Zori v drugi dekadi septembra.

Boskopski kosmač: Plodovi so debeli, okroglasto ploščati. Kožica je hrapava, zelenkasto rjava, na sončni strani rdečkasta. Meso je rumenkasto, na začetku čvrsto, prhko, sočno dobrega okusa s prijetno kislino in aromo. Zori okoli 30. septembra.

Kanada: Plodovi so ploščato okrogli, nepravilne oblike, debeli do zelo debeli. Koža je hrapava, posuta z velikimi rjavimi pikami, zelenkasto rumene barve. Meso je čvrsto, kasneje prhko, sočno, prijetnega okusa z nekaj kisline. Zori okoli 30. septembra.

Ovčji nos: Plodovi so drobno do srednje debeli podolgovati proti muhi zoženi in postrani presekani podobni so ovčji glavi, zato tudi takšno ime. Kožica je rumena na sončni strani zamolklo rdeča z prižami. Meso je belo, hrustljavo, sočno prijetnega sladkega okusa z blago kislino. Sladkega okusa z blago kislino. Zori konec septembra začetek oktobra.

Carjevič: Plodovi so srednje debeli in ploščato okrogli. Koža je zelenkasto rumena, na sončni strani rdečkasta. Meso je sočno, topno, sladko kiselkastega okusa. Zori okoli 1. oktobra.

Ananas reneta: Plodovi so drobni, jajčaste oblike. Kožica je zelenkasto rumena, včasih na sončni strani oranžno rdeča. Po vsem plodu so posute značilne drobne plutaste pikice. Meso je sočno, sladko kiselkasto s svojstveno prijetno aromo. Zori okoli 1. oktobra.

Baumanova reneta: Plodovi so srednje debeli, ploščato okrogli. Široka čašna jamica je obdana z blagimi nabori. Kožica je gladka, rumena in po plodu progasta rdeča. Meso je nekoliko grobo, sladkega okusa. Zori okoli 1. oktobra.

Goriška sevka: Plodovi so srednje debeli do debeli, ploščato okroglasti. Kožica je gladka, svetlo rumena, na sončni strani rdeče prižasta oziroma rdeča. Meso je čvrsto, sočno, sladko z malo kisline. Zori po 1. oktobru.

Damasonski kosmač-ledrovka: Plodovi so srednje debeli, nekoliko sploščeni. Kožica je rumenkasto zelena prekrita s hrapavo rjavkasto prevleko. Meso je sočno, prijetnega sladko kislega okusa. Zori okoli 1. oktobra.

Krivopecelj: Plodovi so podolgovato okroglasti in srednje debeli do debeli. Večina plodov ima bradavico v pecljevi jamici, ki odriva pecelj postrani. Kožica je tanka, svetlo rumene barve, večji del pokrita z rdečo barvo in progami. Meso je čvrsto, sočno osvežujočega sladko kislega okusa. Zori v začetku oktobra.

Štajerski pogačar: Ima tudi več sinonimov dot so: kolačara, božičnica, tanjirača, koturača, krugla in še nekatera druga imena. Plodovi so srednje debeli do debeli sploščeni oziroma pogačasti, rebrasti in grbati. Kožica je gladka včasih tudi mrežasto rjasta, zelenkasto rumena na sončni strani prekrita z rjavo rdečo do temno rdečo zamolklo barvo, ki v kleti dobi voščeno prevleko. Meso je zelenkasto belo, sočno, vinsko kislega prijetnega okusa. Zori v prvi polovici oktobra.

Londonski peping: Plodovi so srednje debeli, ploščato okrogle oblike z značilnimi petimi rebri ob muhi. Kožica je gladka, mastna in zelene barve, v skladišču porumeni. Na sončni strani ima bakreno rdečo barvo. Meso je sočno, topno in odličnega okusa. Zori okoli 10. oktobra.

Beli zimski kalvil: Plodovi so srednje debeli do debeli, široko kopasti tudi nesimetrični. Kožica je bledo zelene tudi rumena na sončni strani se pojavijo rjasti fleki oziroma oranžna rdečica. Meso je zelenkasto do belo sočno in krhko, blago kiselkast z izjemno žlahtno aromo. Zori okoli sredine oktobra.

Štajerski mošancelj: Plodovi so drobni okroglasto valjaste oblike. Kožica je čvrsta, nekoliko mastna zelenkasto rumene barve, na sončni strani rahlo rdeče nadahnjena. Meso je čvrsto, sočno, prijetnega sladko kislega okusa in aromatično. Zori v sredini oktobra.

Gorenjska voščenka: Plodovi so debeli okroglasto ploščati, ob muhi rebrasti z voščeno prevleko. Koža je svetlo rumena, na sončni strani rdeča. Meso je čvrsto, kiselkasto in sočno. Zori sredi oktobra.

Ontario: Plodovi so debeli, ploščati in rebrasti. Kožica je zelenkasto rumena, na sončni strani pordela, z voščeno prevleko. Meso je zelo sočno kiselkastega osvežujočega okusa. Zori po 20. oktobru.

Šampanjska reneta: Plodovi so srenje debeli, ploščate oblike in rebrasti. Kožica je zelena, kasneje dobi rumen priliv, na sončni strani rdeče nadahnjena. Meso je sočno in izrazito kiselkastega okusa. Zori v drugi polovici oktobra.

Zvončno jabolko: Plodovi so veliki nesimetrični srednje debeli do debeli so izdolžene kopaste oblike podobni zvonu, zato tudi tako ime. Kožica slamnato rumena na sončni strani tudi rahlo oranžno rdeče nadahnjeni. Meso je belo čvrsto manj sočno kiselkasto. Zori proti koncu oktobra.

Bobovec: Plodovi so srednje debeli, podolgovato okrogli, zelene barve z rdečimi prižami. Meso je izredno čvrsto, sočno in kiselkasto. Zori v zadnji dekadi oktobra.

Jablane so razporejene po času zorenja.

Nove sorte jablan:

Vista bella Sstarkova rana Discovery Julyred Mantet JerseymacSummered James grieve Alkmene Prima Lord lambourne Gala

Elstar Fantazija Jonagold Jonatan Melrose Zlati delišesRdeči delišes Gloster Lonjon Mutsu Idared Majda

Braeburn Grenny smit Fuji Pilot

Hruške

Boskova steklenka Fetelova Klapovka

Junijska lepotica Kleržo Konferans

Krasanka Moretinijeva Nogavička

Pakhamova Rdeča viljamovka Trevuška

Viljamovka Društvenka Pastorjevka

Viljamovka - b Zelena moštnica Košja

Abate fetel Avranska Decana comizo

Galertova Gijotova Grofica pariška

Društvenka Viljamovka - b Vienka

Morentinijeva Moretinijeva Gospodičnica

Avranška

Sinonima: bonne louise d'avranches, buona luisa d'avranches

Izvor: Vzgojena je bila v Franciji okoli leta 1870 in jo najdemo še povsod po Evropi.

Drevo: Dobro se prilagaja neugodnim podnebnim in talnim razmeram, zato uspeva tudi na višjih legah. Drevo raste srednje bujno, razvija bolj piramidno krošnjo, rodi na krajšem rodnem lesu, primerna je za sodobne oblike krošenj. S kutino ni skladna, zato je potrebna posredovalka. Je precej odporna proti boleznim in škodljivcem.

Cvetenje in oplodnja: Srednje zgodaj cveti, je opraševalka. Oprašujejo jo Fetelova, Žifardova, Trevuška, Klapova, Konferans, Društvenka, ViIjamovka, Hardijeva, Boskova, Krasanka. Odporna je proti pozebi med cvetenjem.

Rodnost: Zarodi zgodaj, rodi dobro in redno.

Zorenje in trpežnost: Zori v prvi polovici septembra, v skladišču zdrži približno mesec dni, v hladilnici dva do tri mesece.

Plod: Je srednje debel, hruškaste oblike, z dolgim, olesenelim, nekoliko ukrivljenim pecljem. Kožica je gladka, zelenkasto rumena, na sončni strani rdeče prelita in posuta s številnimi rjavkastimi lenticelami. Meso je belo, sočno, topno, sladko, z malo kisline in aromatično. Plodovi so trpežni za prevoze.

Priporočilo za gojenje: Ker ni zahtevna za podnebne in talne razmere, jo lahko gojimo tudi na višjih legah.

Konferans

Sinonim: conference

Izvor: Sawbridgeworth v Veliki Britaniji. Vzgoji I ga je Rivers s prosto oprašitvijo sorte leon leclerc de laval, širiti so jo začeli leta 1894.

Drevo: Prilagaja se različnim okoljem, glede tal ni zahteven. Raste srednje bujno. Kot podlago priporočajo sejanec za bolj suha in slabo rodovitna tla, kutino pa za sveža, srednje težka in rodovitna tla. Skladnost s kutino je zadovoljiva. Za brezvirusne klone konferansa ni potrebna posredovalka. Najpogostejša oblika krošnje je klasična poševna palmeta, priporočajo pa tudi manjše, okrogle oblike kot vreteno, kordone ali prosto palmeto. V prvih letih po sajenju in v začetni rodnosti ne krajšajo enoletnih vej, krajšajo dveletne in še močnejše tri- do štiriletne veje, da spodbudijo zgodnejši začetek rodnosti. V polni rodnosti rodi povečini na brstičih dveletnih vej. Sorta je odporna proti škrlupu in občutljiva za kalcijevo klorozo; precej občutljiva je za sušenje cvetja, jablanov rak in zelo občutljiva za hrušev bakterijski ožig.

Cvetenje in oplodnja: Cveti srednje pozno, je dobra opraševalka, nagnjena je k partenokarpnim plodovom. Opraševalke so viljamova, rdeča viljamova, trevuška, avranška, klapova, društvenka, hardijeva, boskova, general leklerk, highland, krasanka.Rodnost: Zarodi zgodaj, obilno rodi, včasih pretirano na škodo debeline plodov, kar moramo uravnavati s primerno rezjo in redčenjem plodov.

Zorenje in trpežnost: Zori sredi septembra, 15 do 20 dni za viljamovo, v sadni shrambi zdrži do konca septembra ali

sredine oktobra; če so plodovi obrani ob začetku zorenja, v hladilnici zdržijo tudi 6 do 7 mesecev. Primeren je tudi za kontrol irano atmosfero.

Plod: je srednje debel, stekleničasto ali hruškasto spotegnjene oblike in s srednje dolgim, tankim, ukrivljenim pecIjem. Kožica je zeleno rumena, na soncu nekoliko prelita z rdečico, posuta z drobnimi rjavimi pikicami, ki proti vrhu preidejo v rjasto prevleko. Meso je belo rumenkasto, topno, sočno, prijetnega sladkega okusa, dišeče.Priporočilo za gojenje. Občutljiv je za hudo poletno vročino, za tako imenovani toplotni udar, zato ni primeren za suha in topla južnejša območja. je odlična sorta za svežo porabo, zaradi njenih odličnih lastnosti za hlajenje jo imenujejo kraljico hruško Konferans je primeren za plantažne nasade in sadne vrtove.

Društvenka

Sinonimi: doyenne de comice, decana del comizio, comice, fondante du comice, beurre robert

Izvor: ni znan, odkrili so jo v Angersu v Franciji in razširili v pridelovanje leta 1849.

Drevo: Zahteva zmerno toplo in vlažnejše podnebje, bujno raste na sejancu in tudi kutini. Skladnost s kutino je zadovoljiva, vendar za MA priporočajo posredovalko, s šibko rastočo kutino MC je skladna.

Rodnost: Rodi večinoma na šibkejših vejicah, ki jih drevo pridobi med polno rodnost jo od 6. do 7. leta. Rastlina je dovolj odporna proti škrlupu, srednje občutljiva za bolšico, zelo občutljiva za hrušev bakterijski ožig. Precej odporna je proti poznim spomladanskim pozebam.

Cvetenje in oplodnja: Cveti pozno in kratkotrajno, je slabo partenokarpna. Dobro jo oprašujejo Klapova, ViIjamova, Rdeča viljamova, Konferans, Fetelova, Avranška, Hardijeva, Boskova, General leklerk, Highland, Krasanka.

Rodnost- počasi zarodi, rodi srednje in neredno, nagnjena je k izmenični rodnosti in nekoliko tudi k predčasnemu odpadanju plodov.

Zorenje in trpežnost: Zori konec septembra, 25 do 30 dni za Viljamovo. Plodove je treba takrat čimprej obrati in skladiščiti; v navadnem skladišču zdržijo do novembra, v hladilnici do februarja, v kontrolirani atmosferi pa še dva meseca dlje.

Plod: je debel do zelo debel, značilne čašaste oblike, s kratkim stožčastim vratom, ki je top. Pecelj je krajši in raven. Kožica je gladka, zelenkasto rumena, z rdeče bronastim nadihom, posuta z drobnimi zelenimi lenticelami. Rjasta prevleka je vidna okoli peclja pa tudi v čašični jamici, včasih še po delu ploda. Meso je belkasto, sočno, izjemno okusno, kislo-sladko in dišavno. Sodi med najokusnejše sorte.

Priporočilo za gojenje: V novih nasadih priporočajo za saditev brezvirusni klon A, ki zboljšuje rodnost. Kot podlago je primerno uporabljati šibkejše tipe kutine, kot sta brezvirusni klon MC ali EMLA C, ki precej zmanjšujeta bujnost, pospešujeta začetek rodnosti in vplivata na boljšo rodnost.

Fetelova

Sinonimi: abbe fetel, abate fetel, calebasse abbe fetel

Izvor: ni znan, odkrili so jo v Chessyles-Mines v Franciji leta 1866 in začeli širiti leta 1876.

Drevo: Zahteva rodovitna tla z dovolj zračne vlage. Bujno raste na sejancu, srednje bujno do srednje šibko na kutini. Skladnost s kutino ni vedno zadovoljiva, zato je potrebna posredovalka. Sprva rodi predvsem na brstikah in mešanih vejah, v polni rodnosti pa povečini na brstičih na dveletnih vejah. Sorta je srednje odporna proti škrlupu, cepljena na kutino je občutljiva za klorozo. Občutljiva je za fungicide, ki vsebujejo baker. Je izredno občutljiva za hrušev bakterijski ožig.

Cvetenje in oplodnja: Cveti srednje pozno, je srednje partenokarpna. Opraševalke so Kleržo, Žifardova, Košja, Klapova, Trevuška, Avranška, Hardijeva, ViIjamova, Boskova, Pakhamova, Krasanka, Rdeča viljamova.

Rodnost: Rodi srednje dobro do dobro in nekoliko neredno.

Zorenje in trpežnost: Zori sredi septembra, 20 do 25 dni za viljamovo; v navadnem skladišču se ohrani mesec dni, v hladilnici do konca januarja, v kontrolirani atmosferi še dlje, čeprav ni dobro pretiravati.

Plod: je debel, značilno podaljšano stekleničaste oblike, pecelj srednje dolg in debel, iz ploda raste postrani in je nekoliko ukrivljen. Kožica je tanka, gladka, svetlo zeleno-rumena, rdeča na sončni strani, rjasta ob peclju in čašici ter posuta s številnimi rdečkasto-rjavimi pikicami. Meso je belo, topno, sočno, sladko, z rahlo kislino in prijetnega okusa.

Priporočilo za gojenje: V toplih južnih območjih se ne obnese najbolje. Primerna je za plantažne nasade in sadne vrtove. Neredno rodnost si v zadnjih letih prizadevajo odpraviti s primerno rezjo.

Junijska lepotica

Sinonimi: bella di giugno, mirandino rosso, precoce di moglia

Izvor: To je starejša italijanska sorta, ki so jo začeli nanovo propagirati leta 1970.

Rast: Drevo raste bujno, ni dobro skladna s kutino. Ni potrebno krajša nje vej.

Cvetenje in oplodnja: Cveti srednje zgodaj; občutljiva je za pozebo med cvetenjem. Opraševalke so košja, zgodnja morettinijeva, fetelova, konferans, boskova, viljamova, krasanka, društvenka.

Rodnost: Zgodaj zarodi in dobro rodi.

Zorenje in trpežnost: Zori konec junija ali v začetku julija, čas uporabnosti plodov je nekaj dni.

Plod: je droben, podolgovato hruškaste oblike, z dolgim, ukrivljenim peci jem, ki izrašča iz ploda. Kožica je gladka, rumena in močno rdeča na sončni strani. Meso je belo, sočno, sladko, dovolj trpežno za mehčanje.Plodovi so dovolj trpežni pri sortiranju in prevozih.Priporočilo za gojenje. So rta najbolje uspeva v toplejših območjih in v rod 0vitnih tleh. Pri zgodnjem

namakanju plodovi dosežejo primerno debelino.

Moretinijeva

Sinonim: butirra precoce morettini

Izvor: Je novejša italijanska sorta; vzgojii jo je Morettini s križanjem sort košja x viljamova; širiti so jo začeli leta 1956.

Drevo: Zahteva toplo podnebje z dovolj zračne vlage. V hladnejših območjih daje drobnejše plodove, ki zori jo pozneje. Zahteva tudi rodovitna tla in dobro oskrbo. Rast drevesa je srednja do bujna. Je zelo skladna s kutino, dobro uspeva tudi na sejancu. Rodi večinoma na brstičih, brstikah, pogosto tudi na mešanih rodnih vejah. Sorta je precej občutljiva za škrlup in zelo občutljiva za hrušev bakterijski ožig.

Cvetenje in oplodnja: Cveti srednje zgodaj, nagnjena je k partenokarpnosti. Je dobra opraševalka. Oprašujejo jo fetelova, kleržo, žifardova, košja, santa maria, rdeča viljamova, hardijeva, junijska lepotica, krasanka.

Rodnost: Zarodi zgodaj, rodi redno in dobro.

Zorenje in trpežnost: Zori konec julija ali v začetku avgusta, 15 do 20 dni pred viljamovo. Plodovi zdržijo v hladilnici 5 do 6 tednov.

Plod:je srednje debel, hruškaste oblike, s srednje dolgim in poševnim pecIjem. Kožica je gladka, tanka, zeleno svetlo rumenkasta in rdeča na sončni strani, pokrita z drobnimi, malo opaznimi lenticelami. Meso je belkasto, čvrsto, masleno, topno, soč no, zelo dobrega sladkega okusa, odporno proti mehčanju. Plodovi so zaradi nežne kožice občutljivi za manipulacijo in prevoze.

Priporočilo za gojenje: Zanimiva je za gojenje v plantažnih nasadih in sadnih vrtovih.

Rdeča viljamovka

Sinonimi: max red bartlett, red bartlett, william rossa

Izvor: je brstna mutacija viljamove, vzgojena leta 1938 v Zillah (Washington, ZDA). Širiti so jo začeli leta 1945.

Drevo: Zahteve glede podnebja in tal so podobne kot pri viljamovi; rast je slabša do srednja na sejancu ali na kutini, kjer je potrebna posredovalka. Primerna je za vse oblike krošenj in sisteme sajenja. Rodi na brstičih,

brstikah in tudi na mešanih rodnih vejah. je srednje občutljiva za škrlup in boljšim; močno občutljiva je za hrušev bakterijski ožig.

Cvetenje in oplodnja: Cveti srednje pozno, je diploidna in dobra opraševalka. Oprašujejo jo iste opraševalke kot viljamovo.

Rodnost: Zarodi zgodaj, rodi prav dobro in redno.

Zorenje in trpežnost: Zori sočasno z viIjamovo ali kak dan pozneje, zdrži do srede septembra, v hladilnici do konca novembra, v kontrolirani atmosferi pa še 2 do 3 mesece dlje.

Plod: je srednje debel do debel, kutinaste ali hruškaste oblike, s srednje dolgim in ukrivljenim pecljem. Kožica je v osnovi rumena, po vsej površini živo rdeče prelita in s temnejšimi prižami. Meso je belkasto, topno, sočno, sladko, s primerno kislino, z značilno muškatno aromo, podobno kot pri viljamovi.

Priporočilo za gojenje: Ima iste zahteve za gojenje kot viljamova, od nje se razlikuje le po prikupni rdeči barvi. Je najstarejši rdeči mutant viljamove, ki je dal boljše rezultate kot drugi, zato ga v zadnjih letih močneje širijo. Zaradi možnosti regresije rdeče barve je treba pri razmnoževanju uporabljati selekcionirane klone, Te sorte ne priporočajo za predelavo, ker so sledovi rdeče barve tudi v mesu.

Viljamovka

Sinonimi: william's bon chretien, bartlett, beurree william, williams christbirne

Izvor: Aldermaston (Velika Britanija), vzgojena iz sejanca, verjetno okoli 1765.

Drevo: Uspeva v toplih območjih pa tudi do 800 m nadmorske višine; za tla ni zahtevna. Odporna je proti spomladanskemu mrazu. Rast je srednja na sejancu in tudi na kutini. Skladnost s kutino je slaba do zelo slaba, zato je obvezna posredovalka. Brezvirusni kloni viljamove pa so skladni z BA 29 in MA. Primerna je za vse gojitvene oblike in sisteme. Rodi predvsem na dve- do triletnem lesu, na rodnih šibah, pa tudi na mešanih rodnih vejah. Drevo je srednje občutljivo za škrlup, bolj pa za hruševo bolšico in klorozo. Zelo je občutljiva za hrušev bakterijski ožig.

Cvetenje in oplodnja: Cveti srednje pozno, je diploidna so rta in dobra opraševalka. Je praktično samoneoplodna; nagnjena je k partenokarpiji, oblika partenokarpnih plodov je vretenasta do vaIjasta. Opraševalke so fetelova, košja, trevuška, kleržo, žifardova, klapova, hardijeva, konferans, pakhamova, dru-štvenka, zimska dekanka, avranška, boskova, krasanka.Rodnost. Zarodi zgodaj, rodi odlično in redno.

Zorenje in trpežnost: Zori sredi avgusta do začetka septembra, običajno dozori v osmih do desetih dneh. V hladilnici zdrži tri mesece, v kontrolirani atmosferi ali v polietilenskih vrečkah pa do konca februarja.

Plod: je srednje debel do debel, zvonasto hruškaste oblike, spodaj nekoliko trebušast, s srednje debelim vratom. Pecelj je srednje dolg, širok, olesenel, bolj ali manj ukrivljen. Kožica je gladka, zelenkasto rumena, včasih z rahlo rdečico na sončni strani, posuta s številnimi drobnimi rjavimi pikicami in rjasta ob peci ju. Meso je belkasto, zelo sočno, drobnozrnato, top no, sladko, s primerno kislino in z značilno muškatno aromo.

Priporočilo za gojenje: Za podnebne in talne razmere ni zahtevna. Odlična je za svežo porabo, nenadomestljiva v predelovalni industriji za kompote, sirupe, destilate itn. Je vodilna sorta za plantažne nasade in sadne vrtove.