European Green City Index

For internal use only.

© Siemens AG, 2009.

European Green City Index

30 evropskih mest v 30 evropskih državah

Raziskovalni projekt in Siemensa

SiemensSeptember 2009 European Green City IndexPage 2

European Green City Index je neodvisna raziskava, ki jo izvaja Economist Intelligence Unit, sponzorira pa Siemens.

Študija primerja 30 glavnih evropskih mest v 30 državah glede na njihovo okoljsko učinkovitost in okoljske politike.

Ključnim deležnikom mest bo omogočila, da primerjajo, kako okoljsko učinkovito je njihovo mesto v primerjavi z drugimi mesti v regiji.

EGCI ocenjuje mesta v osmih kategorijah (emisije C02, energija, stavbe, transport, voda, odpadki in uporaba zemljišč, zrak in zeleno upravljanje), znotraj kategorij pa primerja mesta po 30 posameznih indikatorjih.

16 indikatorjev je kvantitativnih, saj beležijo, kako okoljsko učinkovito je mesto (npr: koliko energije porabi, koliko odpadkov ustvari…)

14 indikatorjev je kvalitativnih, saj ocenjujejo cilje in ambicije: npr. zavezo mest, da bodo porabila večji delež energije iz obnovljivih virov, da bodo zmanjšala emisije CO2, da bodo povečala delež recikliranih odpadkov…

European Green City Index je neodvisna raziskava okoljske trajnosti evropskih mest


• Amsterdam, Nizozemska

• Atene, Grčija

• Beograde, Drbija

• Berlin, Nemčija

• Bratislava, Slovaška

• Bruselj, Belgija

• Bukarešta, Romunija

• Budimpešta, Madžarska

• Dublin, Irska

• Dunaj, Avstrija

• Helsinki, Finska

• Istanbul, Turčija

• Kijev, Ukrajina

• Kopenhagen, Danska

• Lizbona, Portugalska

• Ljubljana, Slovenija

• London, UK

Študija vključuje 30 glavnih mest v 30 evropskih državah

• Madrid, Španija

• Oslo, Norveška

• Pariz, Francija

• Praga, Češka republika

• Riga, Latvija

• Rim, Italija

• Sofija, Bolgarija

• Stockholm, Švedska

• Talin, Estonija

• Vilnius, Litva

• Varšava, Poljska

• Zagreb, Hrvaška

• Zurich, Švica


Kako se European Green City Index razlikuje od drugih indeksov/pobud?

Celovit set indikatorjev za vsa mesta

Pridobljen z neodvisno raziskavo Economist Intelligence Unit

Pokriva vse evropske uradne ali poslovne prestolnice

Transparentna metodologija in proces ocenjevanja

Agregirani rezultati

European Green City Index je prvi znan poskus katerekoli raziskovalne organizacije na področju primerjave mest po standardiziranem setu okoljskih indikatorjev in agregiranja teh indikatorjev v enoten rezultat okoljske učinkovitosti.


Indeks sestavljajo kvalitativni in kvantitativni indikatorji v 8 kategorijah

C02

Energija

Stavbe

Voda

Odpadki in uporaba zemljišč

Zrak

Zeleno upravljanje

EGCI

C02 intenzivnost

C02 emisije

Strategija zmanjševanja C02

Poraba energije

Energetska intenzivnost

Poraba energije iz obnovljivih virov

Politike na področju čiste in učinkovite energije

Transport

Poraba energije v stanovanjskih stavbah

Standardi energijske učinkovitosti zgradb

Pobude na področju energijske učinkovitosti zgradb

Uporaba ne-avtomobilskega transporta

Velikost ne-avtomobilskega omrežja

Promocija zelenega transporta

Politike na področju zmanjševanja prometnih zamaškov

Poraba vode

Puščanje vodovodnih sistemov

Čiščenje odpadnih voda

Politike na področju učinkovitega ravnanja in čiščenja vode

Količina mestnih odpadkov

Politike na področju zmanjševanja odpadkov

Zelene politike na področju rabe zemljišč

Žveplov dioksidOzon

Trdni delci

Dušikov dioksid

Politike na področju kakovosti zraka

Zeleni akcijski načrt

Zeleno upravljanje

Udeležba javnosti v določanju “zelenih” politik


Metodologija

Metodologijo je razvil Economist Intelligence Unit v sodelovanju s Siemensom.

EIU se je pri izbiri kategorij in indikatorjev ter njihove teže v indeksu posvetoval z mnogimi strokovnjaki na področju urbane trajnosti.

Indeks je osnovan na analizi politik in pobud na področju urbane trajnosti (npr. kriterijev za nagrado European Green Capital Award, Urban Ecosystem, direktive in politike EU, dogovori C40, ipd.)

Kvantitativni indikatorji so bili izračunani na podlagi javno dostopnih podatkov nacionalnih statističnih uradov, mestnih oblasti in nacionalnih okoljskih agencij.

Kvalitativni indikatorji so bili ocenjeni s strani analitikov EIU (dopisnikov Economista), glede na objektivne kriterije, ki obravnavajo predvsem konkretna dejanja, strategije in cilje, ki so jih zastavila mesta na področju okoljske učinkovitosti.


Kako so bili zbrani podatki?

Ekipa analitikov in zunanjih sodelavcev Economist Intelligence Unit je zbirala podatke v obdobju Februar - Avgust, 2009.

Kadar je bilo možno, so bili uporabljeni podatki z javno dostopnih uradnih virov. Primarni viri podatkov med drugim vključujejo nacionalne statistične urade, mestne oblasti in okoljske agencije.

V večini primerov so podatki za leto 2007, saj je za zbiranje, obdelavo in objavo uradnih podatkov potrebno veliko časa.

Za indikatorje, kjer podatki niso bili dosegljivi oziroma jih EIU ni pridobil s strani mest, so bile izračunane ocene glede na državna povprečja.


Ključne ugotovitve – mesta boljša kot evropsko povprečje

Skoraj vsa mesta imajo nižje emisije CO2 na prebivalca kot znaša evropsko povprečje (EU 27) 8,46 ton letno. Prav tako je pod evropskim povprečjem povprečje vseh 30 mest (5,21 ton). 23 od 30 mest ima cilj za zmanjševanje CO2, ki je ločen od nacionalnih ciljev. Od tega ima 15 mest konkreten mestni akcijski načrt za doseganje tega cilja. Skoraj vsa mesta so se pridružila konvenciji županov. Več kot polovica prebivalcev teh mest (62,5%) bodisi hodi, kolesari ali uporablja javni prevoz na delo. Dve tretjini mest aktivno promovira zelene oblike transporta. Povprečna količina mestnih odpadkov na prebivalca je 511 kg, kar je bolje, kot znaša evropsko povprečje (522 kg). V ZDA prebivalci ustvarijo 760 kg odpadkov letno, v Avstraliji pa 690 kg. 24 mest je sprejelo in uresničuje ukrepe za zmanjšanje količine odpadkov.


Toda – še vedno obstaja prostor za izboljšave

V povprečju v 30 analiziranih mestih več kot ena tretjina ljudi uporablja avtomobil za prevoz na delo, s čimer prispevajo k emisijam CO2 in splošni onesnaženosti zraka. V povprečju je delež energije iz obnovljivih virov, ki jo uporabijo evropska mesta, samo 7,3%, tgorej bistveno manj od evropskega cilja za povečanje uporabe energije iz obnovljivih virov na 20% do leta 2020. Samo 14 od 30 mest aktivno promovira uporabo zelene energije preko nizke obdavčitve, subvencij ali regulative. Vsaj eden od štirih litrov vode, ki jih porabijo evropska mesta, je izgubljen zaradi puščanja vodovodov. Manj kot petina odpadkov je recikliranih.


Povzetek ključnih ugotovitev raziskave

Nordijska mesta so na skupni lestvici uvrščena najvišje (na zmagovalnih stopničkah). Močna korelacija med uvrstitvijo na lestvici EGCI in BDP na prebivalca:

Sposobnost investiranja v infrastrukturo Ambiciozni cilji

Zgodovinska dejstva vplivajo na razvrstitev: tranzicijska vzhodnoevropska mesta se praviloma uvrščajo v spodnji polovici lestvice:

slabo izolirane, v času komunizma zgrajene stanovanjske stavbe, ostanki težke industrije, uveljavitev potrošniške kulture.

Med velikostjo mest in okoljsko prijaznostjo ni pomembne povezave, čeprav so vodilna mesta praviloma nekoliko manjša, z manj kot 1 milijonom prebivalcev.

Uvrstitev je povezana z aktivnostjo civilne družbe. Mesta, kjer so prebivalci naklonjeni prostovoljskim aktivnostim, se praviloma uvrščajo višje.

Vstop v EU je imel pozitiven vpliv na okoljske politike nedavno pridruženih držav, za revnejša mesta so evropska sredstva ključni dejavnik izboljševanja okoljske učinkovitosti.

Lokacija je pomembna: okoljska trajnost je odvisna od razpoložljivih virov.


Uvrstitve v regiji Vzhodna Evropa

Vilnius (11. mesto) Riga (13. mesto) Varšava (16. mesto) Budimpešta (17. mesto) Ljubljana (19. mesto) Bratislava (20. mesto) Talin (23. mesto) Praga (24. mesto) Istanbul (25. mesto) Zagreb (26. mesto) Beograd (27. mesto) Bukarešta (28. mesto) Sofija (29. mesto) Kijev (30. mesto)


Ljubljana je v skupni primerjavi zasedla 19. mesto


Ljubljana

Prednosti Emisije CO2

Majhna količina emisij CO2 na prebivalca

Transport Dolžina kolesarskih stez Raba javnega prevoza

Kakovost zraka Nizka količina žveplovega dioksida

Odpadki in raba zemljišč Majhne količine odpadkov Prenova in sprememba

namembnosti odlagališča na Barju Okoljsko upravljanje

Zelena uprava

Slabosti Energija

Visoka poraba energije Nizek delež energije iz obnovljivih

virov Stavbe

Slaba izolacija stavb Visoka poraba energije v

stanovanjskih objektih Voda

Puščanje vodovodnega omrežja


Ljubljana - podatki

For internal use only.

© Siemens AG, 2009.

Hvala za pozornost.

Vprašanja?

Documents

European Green City Index