UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Diplomski seminar

ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO ADDIKO BANK D.D.

April, 2017 Tadej Jančar

UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Diplomski seminar

ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO ADDIKO BANK D.D.

Electronic Banking of Addiko Bank d.d.

Kandidat: Tadej Jančar Študijski program: Ekonomske in poslovne vede Študijska usmeritev: Elektronsko poslovanje Mentor: prof. dr. Samo Bobek Jezikovno pregledala: Darja Kovačič, prof. slovenščine Študijsko leto: 2016/2017

Maribor, april, 2017

POVZETEK

Banke se v današnjem svetu morajo truditi za svoj obstoj in za to so primorane slediti določenim trendom. Eden izmed njih je poslovanje na daljavo, kar jim omogoča sodobna informacijska tehnologija, ki je pospešila razvoj elektronskega bančništva - poslovanje med komitentom in banko preko spleta. Elektronsko bančništvo je v večji meri nadomestilo bančno poslovanje z bankomati, plačilnimi karticami in poslovanje preko telefona, in tako komitentu olajšalo opravljanje različnih bančnih in finančnih storitev kar od doma. Elektronsko bančništvo se je razvilo z namenom olajšati stik komitenta z banko. S tem se je pokazalo veliko prednosti tovrstnega poslovanja, kot je prihranek časa, poti v banko, nižji stroški poslovanja in vrsto drugih prednosti. Diplomski seminar bo sestavljen iz teoretičnega in empiričnega dela, ki bo predstavljen v zadnjem delu. V teoretičnem delu bodo predstavljeni različni pojmi, ki se bodo nadgrajevali od razlage pojmov s širšim pomenom do tistih z ožjim pomenom. Tako bo teoretični del zajemal opredelitev elektronskega poslovanja, ki je opredeljeno s številnimi definicijami, vrstami elektronskega poslovanja in najpomembnejšimi razlogi za razvoj elektronskega poslovanja. Sledila bo opredelitev elektronskega bančništva, opis njegovega razvoja, nasveti za varno uporabo elektronskega bančništva, ter prednosti in slabosti tako za komitente kakor tudi za banke. V tem delu bomo opisali še značilnosti elektronskega bančništva in njegove sestavne dele. V zadnjem delu bo podrobno predstavljeno elektronsko bančništvo Addiko Bank, d. d. in spletna banka Addiko E-Bank. Ključne besede: elektronsko poslovanje, elektronsko bančništvo, Addiko Bank, Addiko E-Bank

SUMMARY

In order to maintain their existence in the world today, banks are forced to follow certain trends; one of such trends is e-commerce which has been enabled by modern information technology and which has facilitated the development of e-banking – an online business activity between the customer and the bank. Retail banking through ATMs, credit cards and telephone banking have increasingly been replaced by e-banking which has facilitated the customer to use different banking and financial services from the privacy of their own home. E-banking has been developed with intention to facilitate connection between the customer and the bank which resulted in numerous advantages of such banking; e.g. time saving, going to the bank, lower operating costs and several other favourable terms. The diploma seminar is composed of the theoretical and the empirical part, the latter being the conclusion of the thesis. In the theoretical part various definitions are presented, based upon the explanation of those with the broadest meaning to those with the narrowest meaning. Consequently, the theoretical part encompasses the definition of e-banking, which is defined by numerous definitions, types of e-banking and the most significant reasons for the development of e-commerce. The theoretical part is followed by the definition of e-banking, description of its development, advice on the safe use of e-banking, and advantages and disadvantages, not only for consumers but the banks, as well. This part also entails the characteristics of e-banking and its component parts. In the final part, a detailed presentation of e-banking Addiko Bank, d.d., Addiko E-Bank online banking concludes the thesis. Key words: e-commerce, e-banking, Addiko Bank, Addiko E-Bank

KAZALO

1 UVOD ............................................................................................................... 1 1.1 Opredelitev področja oz. opis problema .......................................................................................... 1 1.2 Namen, cilji diplomskega seminarja................................................................................................. 1 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ................................................................................................. 2 1.4 Predvidene metode ......................................................................................................................... 2

2 ELEKTRONSKO POSLOVANJE .............................................................................. 3 2.1 Opredelitev elektronskega poslovanja ............................................................................................. 3 2.2 Vrste elektronskega poslovanja ....................................................................................................... 3 2.3 Razlogi za uvedbo elektronskega poslovanja ................................................................................... 5

3 ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO ............................................................................. 7 3.1 Opredelitev elektronskega bančništva ............................................................................................. 7 3.2 Razvoj elektronskega bančništva ..................................................................................................... 8 3.3 Varna uporaba elektronskega bančništva ........................................................................................ 8 3.4 Prednosti in slabosti elektronskega bančništva za komitente in banke ............................................ 9

3.4.1 Prednosti za komitente in banke ................................................................................................... 9 3.4.2 Slabosti za komitente in banke ................................................................................................... 10

4 STORITVE ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA ........................................................ 11 4.1 Bančni avtomat.............................................................................................................................. 11 4.2 Bančni kiosk ................................................................................................................................... 12 4.3 Telefonsko bančništvo ................................................................................................................... 12 4.4 Plačilne kartice in POS terminali .................................................................................................... 13 4.5 Mobilno bančništvo ....................................................................................................................... 17 4.6 Internetno bančništvo ................................................................................................................... 17 4.7 Elektronski denar ........................................................................................................................... 17

5 ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO addiko bank D. D. ............................................... 21 5.1 Predstavitev Addiko Bank d. d. ...................................................................................................... 21 5.2 Bankomati in plačilne kartice ......................................................................................................... 21 5.3 Spletno bančništvo Addiko EBank .................................................................................................. 24 5.4 Mobilno bančništvo Addiko Mobile ............................................................................................... 32

6 SKLEP .............................................................................................................. 34

7 LITERATURA IN VIRI......................................................................................... 35

KAZALO SLIK

Slika 1: Rast elektronskega poslovanja ............................................................................. 4

Slika 2: Znak za brezstično uporabo kartice .................................................................... 14

Slika 3: Uporaba brezstične kartice ................................................................................. 14

Slika 4:Uporaba POS terminala s potegom kartice ......................................................... 15

Slika 5: Uporaba POS terminala z brezstično kartico ...................................................... 15

Slika 6: Uporaba POS terminala z vstavitvijo kartice....................................................... 16

Slika 7: Uporaba e – bančništva v slovenski populaciji 10 – 74 let ................................. 18

Slika 8: Uporaba e- bančništva v državah Evropske unije leta 2015 (16 – 74 let v %) .... 19

Slika 9: Logotip Addiko bank d. d. ................................................................................... 21

Slika 10: Bankomat Addiko banke (Addiko Bank) ........................................................... 21

Slika 11: MasterCard kartica in na zadnji strani v modrem okvirčku varnostna številka kartice .............................................................................................................................. 23

Slika 12: Primer brezstične plačilne kartice Addiko Bank ............................................... 24

Slika 13: Vstopno mesto v spletno banko Ebank (Addiko Bank) ..................................... 25

Slika 14: Programski generator gesel (Addiko Bank) ...................................................... 25

Slika 15: Prva stran Addiko Ebank (Addiko Bank) ........................................................... 26

Slika 16: Kategorija RAČUNI (Addiko Bank) ..................................................................... 27

Slika 17: Kategorija KARTICE (Addiko Bank) .................................................................... 27

Slika 18: Kategorija PLAČILA (Addiko Bank) .................................................................... 28

Slika 19: Kategorija E-RAČUNI (Addiko Bank) .................................................................. 29

Slika 20: Kategorija SEPA DD (Addiko Bank).................................................................... 29

Slika 21: Kategorija NALOŽBE (Addiko Bank) .................................................................. 30

Slika 22: Kategorija NAROČILA (Addiko Bank) ................................................................. 30

Slika 23: Ikona za odjavo ................................................................................................. 31

Slika 24: Potrditev ali preklic odjave (Addiko Bank) ........................................................ 31

KAZALO TABEL

Tabela 1: Prikaz števila bankomatov v Sloveniji .............................................................. 12

Tabela 2: Število POS terminalov v mreži Bankarta JV Evropa ....................................... 16

1

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja oz. opis problema Svet je zajela informacijska tehnologija, ki omogoča poslovanje na daljavo. Temu so za svoj obstoj in uspešno poslovanje primorana slediti podjetja in banke. Sodobna informacijska tehnologija je povzročila porast ponudnikov in uporabnikov spletnih storitev, še posebej elektronsko bančništvo, pri katerem gre za poslovanje med komitentom in banko. Sodobne bančne storitve se pojavljajo zaradi želj, potreb komitentov in znižanja stroškov poslovanja. Banke morajo za obstoj in pridobivanje novih komitentov venomer izpopolnjevati svoje poslovanje, iskati nove priložnosti in pridobivati konkurenčno prednost. Elektronsko bančništvo posamezniku – komitentu olajša opravljanje bančnih storitev, saj lahko kar od doma pride do želenih informacij o stanju na bančnem računu, prilivih/odlivih na bančnem računu, plačuje položnice, nakupuje preko spleta 24 ur na dan, vse dni v tednu. V diplomskem seminarju bomo predstavili elektronsko poslovanje in elektronsko bančništvo na splošno, podrobneje pa bomo obravnavali elektronsko bančništvo Addiko Bank, d. d.

1.2 Namen, cilji diplomskega seminarja Namen diplomskega seminarja je na splošno predstaviti elektronsko poslovanje, razvoj elektronskega bančništva, varnost pri njegovi uporabi, prednosti in slabosti elektronskega bančništva, opredeliti elektronske storitve Addiko Bank, d.d. in podrobneje predstaviti spletno bančništvo Addiko Bank, d. d. Cilji, ki smo si jih zastavili so:

splošna opredelitev elektronskega poslovanja,

predstavitev razvoja elektronskega bančništva,

predstavitev varne uporabe elektronskega bančništva,

opredelitev prednosti in slabosti elektronskega bančništva,

predstavitev elektronske storitve Addiko Bank, d. d. in

podrobneje spoznati Addiko Bank, d. d. kot spletno banko.

2

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavljamo, da je elektronsko bančništvo za vsako banko nujno. Banke se morajo razvijati in slediti trendom v svetu informacijske tehnologije, kajti to jim omogoča obstanek na trgu. V diplomskem seminarju se bomo omejili na spletno bančništvo Addiko Bank, d. d. ter na njene elektronske storitve, ki jih kot banka nudi svojim komitentom. Omejili se bomo na uporabo domače in tuje literature, strokovne članke in internetne vire.

1.4 Predvidene metode V diplomskem seminarju bomo uporabili različne metode. V prvem, empiričnem delu, bomo uporabili deskriptivno (opisno) metodo, kjer bomo pojme, dejstva, procese, pojave in teorije predstavili na podlagi proučevanja različne literature, ki se bo prepletala s komparativno metodo. V tej bomo primerjali enaka in podobna dejstva ter razlike med njimi. Vpeta bo tudi metoda klasifikacije, predvsem v drugem delu naloge. Uporabili bomo tudi metodo kompilacije s povzemanjem spoznanj, stališč, opazovanj različnih avtorjev.

3

2 ELEKTRONSKO POSLOVANJE

2.1 Opredelitev elektronskega poslovanja Elektronsko poslovanje je opredeljeno s strani številnih definicij. Če povzamemo vse te definicije, pomeni elektronsko poslovanje prehod s klasičnega načina poslovanja, ki je potekal s prenosom informacij na papirju in po telefonu, na elektronsko obliko poslovanja. Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu ga opredeljuje kot poslovanje v elektronski obliki na daljavo, z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije, ter uporabo elektronskega podpisa v pravnem prometu, kar vključuje tudi elektronsko poslovanje v upravnih, sodnih in drugih podobnih postopkih (Groznik, et al., 2014, str. 1). Gričar & Zrimšek (1997, str. 16) elektronsko poslovanje opredelita kot »poslovati elektronsko«, to pa temelji na elektronskem procesiranju, prenašanju podatkov. K temu spada tudi prenašanje besedila, glasu in slik. Številni ljudje si elektronsko poslovanje predstavljajo kot izmenjavo podatkov med računalniki. Vendar je definicija elektronskega poslovanja mnogo širša, saj poleg navadne izmenjave računalniških podatkov in delovanja spletne trgovine obsega naše delo v sklopu poslovne dejavnosti ob uporabi računalniških aplikacij in računalniških omrežij (Gradišar et al., 2005, str. 138). Elektronsko poslovanje v najširšem smislu vključuje uporabo vseh oblik informacijske in komunikacijske tehnologije v poslovnih odnosih. Sem spadajo ne le trgovinske, proizvodne in storitvene organizacije, temveč tudi ponudniki informacij, potrošniki in državna uprava (Jerman-Blažič, 2001, str. 13).

2.2 Vrste elektronskega poslovanja Glede na to, kateri udeleženci sodelujejo med seboj, ločimo naslednje vrste elektronskega poslovanja (Kovačič, et al., 2009, str. 55-56):

- med podjetji (angl. Business to Business, B2B), - med podjetji in potrošniki (angl. Business to Cunsumer, B2C), - med podjetji in državno upravo (angl. Business to Government, B2G), - med državljani in državno upravo (angl. Consumer to Government, C2G), - med potrošniki (angl. Consumer to Consumer, C2C), - znotraj državne uprave (angl. Government to Government, G2G).

4

Slika 1: Rast elektronskega poslovanja

Vir: (Kovačič, et al., 2009, str. 55-56) Toplišek (2008, str. 5) navaja, da lahko elektronsko poslovanje delimo tudi glede na funkcionalnost:

- elektronsko trgovanje (trading), - elektronsko plačevanje (e-čeki, e-kartice, e-gotovina, bankomati…), - elektronski finančni prenosi (electronic fund transfer), - elektronsko založništvo (e-publishing), - delo na daljavo (teleworking, telecommuting), - elektronska arbitraža, - elektronska ponudba (katalogi, videoteksti…), - elektronske vloge (sodstvo, uprava ipd.), - elektronsko zavarovalništvo, - elektronsko naročanje (letalske karte, turistične rezervacije), - elektronska prodaja, - elektronsko borzno poslovanje, - notranje elektronsko poslovanje, - poprodajne dejavnosti (reševanje reklamacij, elektronska navodila…), - elektronsko bančništvo.

Pojem elektronskega poslovanja se je razvil iz angleškega izraza »electronic commerce« (EC), ki se je na začetku nanašal na vsa gospodarska oz. poslovna področja. Obsega tri pomembne sestavine (Toplinšek, 1998, str. 4):

• način dela: elektronsko izmenjavanje podatkov ob uporabi interneta (samodejne transakcije, informacijski tokovi);

vsebino poslovanja: prodaja blaga in storitev, plačevanje, prodaja informacij, bančne transakcije, izmenjava dokumentov in listin, storitve trženja in medosebnega komuniciranja, podpora porazdeljenemu poslovnemu informacijskemu sistemu organizacij, nakupovanje v spletnih trgovinah,

5

opravljanje dela na daljavo, nudenje pomoči na daljavo, npr. zdravniške usluge, izvajanje pouka na daljavo, storitve državne uprave na daljavo in drugo;

udeleženci poslovanja (podjetniki, raziskovalci, menedžerji, občani, delavci, študenti, dijaki, učitelji, podjetja, bolnišnice, muzeji, galerije, univerze, izobraževalne ustanove ter državne ustanove).

O poslovanju med stranko in poslovnim sistemom govorimo, ko elektronsko poslovanje omogoča strankam večji vpliv pri oblikovanju, urejenosti produktov in načinu dostopa do storitev. V primeru, ko gre za poslovanje med stranko in banko, govorimo o elektronskem bančništvu (Bračun, Cetinski, 1998, str. 144).

2.3 Razlogi za uvedbo elektronskega poslovanja a) Zviševanje kakovosti proizvodov in storitev Elektronsko poslovanje s svojimi možnostmi organizacijam omogoča zbiranje in analizo podatkov o storitvah in proizvodih v njihovem življenjskem ciklu. S temi podatki organizacije preverjajo stopnjo zadovoljstva kupcev s storitvami oziroma proizvodi ter ugotavljajo vzroke odstopanj. Velika računalniška podjetja lahko z dopolnitvijo starih verzij programov in odpravo napak letno prihranijo tudi do več deset milijonov evrov. Elektronsko poslovanje pokaže organizacijam, kaj je povzročilo padec kakovosti storitve oziroma proizvoda, da jih potem le-te lahko izboljšajo ali posodobijo. b) Nižji stroški poslovanja Razlog uvedbe elektronskega poslovanja je, da z uporabo cenovno ugodnih, hitrih komunikacijskih tehnologij organizacija privarčuje z vidika stroškov poslovanja. Podjetja iščejo možnosti zmanjšanja stroškov s popolno avtomatizacijo poslovnih procesov, s tesnejšim sodelovanjem s svojimi ključnimi dobavitelji, da pridobijo večje količinske popuste, z manjšo porabo časa za določeno opravilo, z zmanjšano porabo papirja itd. Če podjetje temelji na takih predpostavkah, se stroški poslovanja bistveno zmanjšajo, s tem pa podjetje pridobi tudi določeno konkurenčno prednost na trgu. c) Skrajševanje poslovnega cikla Poslovni cikel definiramo kot celoten čas, ki je potreben za razvoj, izdelavo in posredovanje nekega izdelka odjemalcu. Za organizacijo krajši poslovni cikel pomeni zmanjšanje stroškov ter hitrejši odziv na dinamične zahteve trga, kar prinaša bistveno primerjalno prednost pred drugimi proizvajalci. Elektronsko poslovanje omogoča bistveno hitrejše pošiljanje in sprejemanje računov, naročil, prometnih in ostalih dokumentov med dobavitelji in kupci. S pomočjo interneta se lahko povezujejo skupine, ki so na različnih lokacijah kjerkoli po svetu in nemoteno opravljajo svoje delo preko skupnih projektov.

6

d) Zmanjšanje obsega zalog Za organizacijo je priporočljivo zmanjšati obseg zalog, saj to omogoča boljšo preglednost zalog ter bolj učinkovito izrabo skladiščnih zmogljivosti. Velik obseg zalog običajno pomeni višje stroške za organizacijo, ne pa tudi pričakovanega hitrejšega in ustreznejšega odziva na potrebe odjemalcev. Organizacije, ki so neposredno tehnološko in poslovno povezane v proizvodni verigi, same proizvajajo materiale in surovine, polproizvode in končne proizvode, se s tako imenovanimi skupnimi skladišči izognejo dvojnemu skladiščenju. To pomeni, da se skladišče nahaja pri izhodu iz ene proizvodnje oziroma pri vhodu v naslednjo fazo proizvodnje. Naprednejše organizacije si lahko z dobrim načrtovanjem svojega proizvodnega procesa v proizvodnji zagotavljajo optimalne količine vhodnih elementov in sproti odpravljajo lastne in dobaviteljeve zaloge in stroške skladiščenja. e) Ustvarjanje novih tržnih priložnosti Dandanes uporaba interneta v organizacijah odpravlja probleme števila zaposlenih (prodajalcev) v primeru, ko se povečajo prodajne zmogljivosti, pri tem pa ne nastanejo nobeni dodatni stroški. Pri individualni prodaji pa je obseg prodaje omejen s številom razpoložljivih prodajalcev. Internet tudi odpira možnosti neposrednega naročanja od doma, zaposlenim v podjetju prihrani čas z odpravo ročnega izpolnjevanja naročil, da se prodajalci lahko bolj posvetijo prodajnim in poprodajnim aktivnostim, s katerimi ohranjajo zadovoljstvo kupcev. Manjši ponudniki lahko le s pomočjo interneta predstavijo svoje ponudbe na svetovnem trgu zaradi časovno neomejene prodaje in novih trgov.

7

3 ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO Banke so bile zaradi hitrega napredka interneta in tehnologij za varno poslovanje primorane razširiti svoje storitve. V ta namen so uvedle elektronsko bančništvo (Nahtigal, 2010, str. 40), ki pomeni neodvisno poslovanje strank z banko od poslovalnic. To poslovanje temelji na informacijski tehnologiji in elektronskih medijih, kot so računalnik, telefon, internet, bankomat, televizija ter druge informativne informacijske naprave (pametne kartice, elektronska denarnica, elektronska pošta) (Bračun, 1997, str. 149). Tako si z elektronskim bančništvom olajšamo vsakdan, na primer plačevanje položnic, ko potrebujemo gotovino, nam ni potrebno v banko, temveč jo dvignemo na bližnjem bančnem avtomatu, olajša nam tudi nakupovanje v trgovinah, saj je za plačilo dovolj bančna kartica (Nahtigal, 2010, str. 40).

3.1 Opredelitev elektronskega bančništva Elektronsko bančništvo pomeni poslovanje v bankah, to je opravljanje bančnih in drugih finančnih storitev po elektronskih tržnih poteh, kar strankam omogoča uporabo in opravljanje bančnih in finančnih storitev preko komunikacijskih in informacijskih storitev (Pinterič & Grivec, 2007, str. 39).

Kadivec (2000, str. 3) in nekateri drugi avtorji (Bedjančič & Lorenz, 1997, str. 57) so elektronsko bančništvo opredeli kot direktno bančništvo, saj stranki omogoča opravljanje bančnih storitev brez pomoči bančnega uslužbenca, in sicer neposredno s svojega delovnega mesta ali od doma, 24 ur na dan, 365 dni v letu. Ob takšnem poslovanju so se uveljavili trije izrazi, ki so kot segmenti direktnega bančništva usmerjeni k določenemu sloju bančnih komitentov. To so: bančništvo na daljavo oz. telebančništvo, bančništvo od doma in bančništvo za podjetja (Bedjančič & Lorenz, 1997, str. 57). Elektronsko bančništvo opredelimo z dveh vidikov, in sicer s širšega in ožjega vidika. S širšega vidika je to poslovanje stranke z banko neodvisno od poslovalnic banke, ki temelji na informacijski tehnologiji in elektronskih medijih. To so vse bančne storitve, opravljene po elektronski poti ob uporabi bančnih avtomatov, informacijskih terminalov, plačilnih kartic, telefonskega bančništva, mobilnega bančništva, spletnega bančništva in drugih (Bračun, 1997, str. 149). Ožja razlaga elektronskega bančništva temelji na virtualnem bančništvu ob uporabi interneta in spletnih strani. Bančni komitent bančne storitve opravi neposredno od doma ali s svojega delovnega mesta, brez pomoči bančnega uslužbenca, kadar koli. Tako transakcije, sprožene preko računalnika, potujejo neposredno v centralni bančni sistem. Bančni uslužbenec poskrbi le za zadeve strank, ki zahtevajo dodatno delo, ki ga mora narediti človek (Miš Svoljšak, 1997, str. 12).

8

3.2 Razvoj elektronskega bančništva

Pri razvoju elektronskega bančništva mora banka upoštevati predvsem želje in zahteve strank ter tehnološke zmožnosti. Dejstva, ki jih je potrebno upoštevati in predvidevati pri tem razvoju, pa so sledeča (Bračun, 1997, str. 150):

uporabniki želijo opravljati storitve kjer koli, kadar koli in na kakršen koli način, kakšno tehnologijo imajo na razpolago uporabniki (stranki naj ne bi vsiljevali

določeno tehnologijo, ampak bi upoštevali tisto, kar že imajo doma ali v podjetju),

kakšna je komunikacijska infrastruktura v Sloveniji, kakšno povezavo želi banka vzpostaviti s strankami, kakšni so dolgoročni in kakšni so kratkoročni učinki elektronskega bančništva, uporabniki morajo imeti zaupanje v storitve, banka pa mora poskrbeti za najvišjo stopnjo možne varnosti, kakšna je ciljna skupina uporabnikov.

3.3 Varna uporaba elektronskega bančništva Dandanes banke uporabljajo sodobno ter prijazno računalniško tehnologijo in opremo. Bančništvo štejemo kot informacijsko intenzivno industrijo. Ob razvoju računalniške opreme ima velik pomen varnost. Ta se mora nenehno razvijati tako z vidika stranke kot z vidika banke. Mehanizem, ki ščiti stranko in banko imenujemo elektronski podpis (SKB, b. d.). Varnost se zagotovi z/s:

digitalnim certifikatom – dokument, ki potrjuje povezavo med javnim ključem in osebo; z njim preverimo pripadnost javnega ključa in ga povečini primerjamo z osebno izkaznico; ni prenosljiv; je vezan na uporabnika;

požarnim zidom – varnostni sklop, ki ločuje zunanji del računalniškega omrežja od notranjega dela omrežja banke; za vstop je potrebno geslo; onemogoča vstop nepooblaščenim;

identifikacijsko kartico – z uporabo se uporabnik identificira ob prijavi; zavarovana je s številko PIN, znano le uporabniku; po velikosti je podobna plačilni kartici; ima tipkovnico in LCD zaslon, ki prikazuje geslo za vstop v spletno banko;

elektronskim podpisom – nadomešča lastnoročni podpis, ki mora biti vedno popolnoma enak prvemu; uporabnik se podpiše v blok konstantne dolžine, ki predstavlja prstni odtis, na dokument in se šifrira s svojim skritim ključem( ki ga pozna le uporabnik) in se doda originalnemu dokumentu (Bračun, 1997, str. 153).

Ločimo tri vidike varnosti:

varnost informacijskega sistema banke,

varnost povezave med banko in uporabnikom,

varnost osebnega računalnika uporabnika (Kovačič, 2003, str. 132).

9

Zaščito v elektronskem bančništvu dosežemo z upoštevanjem osnovnih varnostnih principov, ki so zaupnost (nerazkrivanje informacij nepooblaščenim osebam), neokrnjenost (ohranitev pristnosti podatkov), pristnost, avtorizacija, tajnost, nadzor pretoka, celovitost, preprečitev zanikanja o sodelovanju v aktivnostih elektronskega poslovanja, razpoložljivost (storitve so vedno na voljo) (Romm & Sudweeks, 2000, str. 101, Jerman Blažič, 2001, str. 101).

3.4 Prednosti in slabosti elektronskega bančništva za komitente in banke V tem poglavju bomo predstavili prednosti in slabosti, ki so jih deležni komitenti in banke s strani elektronskega bančništva. 3.4.1 Prednosti za komitente in banke Prednosti za komitente:

prihranek časa,

ni čakalnih vrst,

preglednost in enostavnost uporabe,

naročanje novih storitev,

višja stopnja zasebnosti,

dostop do banke kjer koli in kadar koli – večja mobilnost,

dosegljivost 24 ur/dan, 7 dni v tednu (Olenšek, 2007, str. 35),

možnost hitrega ukrepanja,

zmanjšanje transakcijskih stroškov, provizij,

optimiziranje plačevanja računov,

večja preglednost med računi,

dostopnost do finančnih informacij (Sjekloča, 1999, str. 34). Prednosti za banke:

nižji stroški bančnih transakcij,

zmanjšanje administrativnih stroškov, stroškov informiranja komitentov,

prihranek pri obvestilih o stanju na računu,

zmanjšanje števila klasičnih poslovalnic,

več potencialnih komitentov,

povečanje ponudbe bančnih storitev,

odpiranje novih trgov,

razbremenitev bančnih uslužbencev,

večja kontrola poslovanja,

večja kakovost poslovanja (Sjekloča, 1999, str. 33),

hitrejše prilagajanje spremembam na trgu (Skrt, 2002, str. 56),

hitrejše, učinkovitejše servisiranje strankam (Vozel, 1999, str. 75),

hkratno vključevanje večjega števila komitentov v poslovanje bank (Vozel, 1999, str. 74),

večji pregled na poslovanjem,

10

boljša kvaliteta storitev in večje zadovoljstvo komitentov,

pospešeno kroženje denarja,

spremljanje uporabe je hitro in natančno (Olenšek, 2007, str. 35).

3.4.2 Slabosti za komitente in banke Slabosti za komitente:

težave z računalniško opremo,

težave z dostopom do interneta,

ni osebnega kontakta z bančnim uslužbencem,

pomisleki glede varnosti (Groznik in Lindič, 2004, str. 15-16),

psihološke ovire,

nezdružljivost programske opreme različnih bank,

ni pisnega potrdila o opravljeni transakciji,

pojav vprašanj o zasebnosti podatkov,

nepoznavanje delovanja elektronskega bančništva (Sjekloča, 1999, str. 34).

Slabosti za banke:

visoki začetni stroški,

internetni distribucijski kanal ni primeren za vse komitente,

nezaupanje komitentov,

generacijske razlike,

velika obremenjenost sistema ob določenih dnevih,

možnost vdora v sistem in zlorabe zasebnih podatkov (Sjekloča, 1999, str. 33),

pojavljanje tehničnih napak, nezanesljivost sistema,

visoka finančna naložba,

strošek integracije banke v sistem,

visoki stroški strojne in programske opreme (Olenšek, 2007, str. 35).

11

4 STORITVE ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA Z namenom, da bi prihranili čas in pot do banke, ki nam v tem hitrem tempu življenja jemlje veliko, se je razvil elektronski način bančništva, ki omogoča preprosto poslovanje preko računalnikov, interneta, telefona idr. Spodaj bomo predstavili možne storitve elektronskega bančništva, ki zajemajo bančne avtomate, telefonsko bančništvo, informacijske terminale, plačilne kartice, POS terminale, mobilno bančništvo, internetno/spletno bančništvo, samopostrežne kioske, home banking, elektronski denar, elektronske čeke, mikroplačila.

4.1 Bančni avtomat Bančni avtomat je samopostrežni terminal, na katerem lahko stranka opravi enostavne bančne storitve brez pomoči bančnega delavca. Je najenostavnejša pot do gotovine, stranke pa lahko na njem opravijo številne druge storitve: preverijo stanje na računu, položijo gotovino, plačajo obveznosti prek univerzalnega plačilnega naloga (UPN), zamenjajo osebno identifikacijsko številko - PIN kodo ter napolnijo račun mobilnega telefona (NLB, b.d.). Bobek (2003, str. 45) bančni avtomat poimenuje stroj, ki komitentu omogoča opraviti različne bančne storitve. Sestavlja ga mikroračunalnik in ostale naprave. Povezan je z računalnikom Centra za procesiranje poslovnih dogodkov, ki potekajo preko bankomata. Turk (2002) bančni avtomat opredeli kot napravo zunaj bančnih prostorov, kjer lahko stranka uporablja naprave drugih bank, ki prenesejo podatke o opravljeni storitvi v osrednjo računalniško enoto. Bančni avtomat nadomešča delo blagajnika, pri svojem delu je hiter, nezmotljiv in neutrudljiv (Gradišar & Resinovič, 1996, 365). Bankomate upravlja podjetje, ki je zadolženo za nadzor in oskrbovanje mreže denarnih avtomatov (Črčinovič-Kroflič, 1995, str. 3). Značilnosti bančnega avtomata:

dvigovanje gotovine 24ur/dan, vse dni v letu,

enostavna uporaba, skozi postopek nas vodijo navodila na zaslonu,

omogoča nam polog domače in tuje valute v bankovcih,

omogoča nam plačevanje UPN položnic,

omogoča pregled prometa na osebnem računu,

omogoča zamenjavo številke PIN (osebne identifikacijske številke),

omogoča polnjenje predplačniških paketov mobilne telefonije (NLB, b.d.).

12

Rast števila bančnih avtomatov v mreži Bankarta Število bančnih avtomatov v bankomatski mreži se iz leta v leto povečuje. Od leta 2000 do danes se je število bančnih avtomatov v mreži Bankarta več kot podvojilo.

Tabela 1: Prikaz števila bankomatov v Sloveniji

Leto Število bankomatov

2000 865

2001 1.027

2003 1.240

2005 1.456

2007 1.643

2009 1.818

2011 1.927

2013 2.000

2014 1.979

2015 1.981

Vir: Prirejeno po: (Bankart, 2007)

4.2 Bančni kiosk Samopostrežni bančni kiosk je elektronski avtomat, ki omogoča negotovinsko poslovanje in komitentu omogoča pridobitev različnih informacij in opravljanje različnih storitev. Storitve, ki jih lahko komitent opravi v samopostrežnem bančnem kiosku, so tiskanje potrdil, izpiskov, pregled stanja zadnjih desetih transakcij, vpogled v stanje računa, prenos denarja z enega računa na drugega, plačevanje računov, položnic, sprememba PIN številke, elektronski žurnal in log datoteke (Demitrade, b.d.).

4.3 Telefonsko bančništvo Telefonsko bančništvo je v uporabi že dalj časa. Ima različne pojavne oblike, in sicer kot avtomatski odzivnik, ki nam pove devizni tečaj, stanje na računu, informacije. Druge bančne posle nam lahko posreduje bančno osebje na drugi strani telefonske žice, ali pa nam vse to posreduje bančni avtomat, ki preko prepoznavanja glasu omogoča izvajanje različnih bančnih storitev (Bartelj, 2004). Telefonsko bančništvo je:

enostavno,

hitro,

praktično.

13

Zanj ni potrebna draga oprema, saj potrebuje le telefonski aparat (Miš Svoljšak, 2001, str. 55).

4.4 Plačilne kartice in POS terminali Prva plačilna kartica, ki je prišla v Slovenijo leta 1968, je bila American Express. Kmalu so se ji pridružile še Diners Club in Eurocard kartice. Prvo slovensko kartico je uvedla Banka Koper, ki se imenuje Activa. Šele leta 1997 so slovenske banke začele uvajati debetne kartice. Kot posledica povečevanja števila plačilnih kartic se je povečal delež bankomatov in na prodajnih mestih delež POS terminalov (Podjed, 2003, str. 79). Plačilne kartice so dandanes postale nepogrešljiv sopotnik vsakega posameznika. Čeprav so tehnološko že precej zastarele, so zelo uporabno plačilno sredstvo, saj nam omogoča negotovinsko poslovanje. Vsaka plačilna kartica je opremljena s podatki uporabnika, magnetnim trakom, elektronskim čipom, ki nadomešča magnetni trak. Novejše plačilne kartice so prevlečene s kovinsko plastjo, namenjene laserskemu zapisu. Plačilne kartice delujejo s pomočjo računalnika in elektronskega terminala. Preko njiju se posreduje nalog za plačilo v elektronskem omrežju do banke, na kateri ima komitent denarna sredstva (bančni račun), ki se ob plačilu bremenijo. Banka na podlagi naloga izvede prenos denarnih sredstev na ciljni račun (Trstenjak, 2003, str. 24). V današnjem času so se razvile kartice, ki omogočajo brezstično plačevanje. Pri plačilu nakupa plačilno kartico stranka le prisloni k POS terminalu. Prenos potrebnih podatkov je preko majhne antene na kartici. Zvočni in/ali svetlobni signal opozori, da je plačilo opravljeno. Pri nakupu do 15 evrov z brezstično kartico ni potrebno vnašati PIN in je dovolj le prislonitev kartice k terminalu. Ker obstaja možnost, da vsi terminali niso opremljeni za brezstično delovanje, je možno s tako kartico plačati z vstavitvijo v POS terminal. Plačevanje z brezstičnimi karticami je varno, kar priča podatek, da od leta 2003, ko se je pričela uporaba teh kartic, ni bilo zaznati zlorabe. Prenos podatkov je ustrezno kodiran z dinamičnimi kriptogrami, ki so edinstveni za vsako transakcijo in je pri plačevanju kartico potrebno približati manj kot dva centimetra. Uporaba kartice je podkrepljena tako, da omogoča nakup do 15 evrov brez uporabe PIN in se po večih zaporednih brezstičnih transakcij naslednja transakcija zavrne. Tako je potrebno uporabiti kartico z vstavljanjem v terminal in uporabiti PIN številko. Med drugim obstaja možnost varnostnega SMS sporočila, ki omogoča seznanitev s transakcijami, ki so opravljene s kartico. Tudi banka spremlja uporabo kartic in ob sumljivi uporabi uporabnika pokliče in preveri, ali je uporabil kartico (NLB, b.d.).

14

Slika 2: Znak za brezstično uporabo kartice

Vir: (SKB, 2016) Spodnja slika prikazuje plačevanje z brezstično kartico pri nakupu do 15 evrov in pri nakupu nad 15 evrov.

Slika 3: Uporaba brezstične kartice

Vir: (NLB, 2016) POS terminal Kratica POS je izpeljana iz angleškega sestavka Point of Sale. POS terminal omogoča avtomatski prenos/izmenjavo podatkov s prodajnega mesta do računalnika v banki. Za takšno delovanje potrebuje javno omrežje. Naprava torej elektronsko povezuje trgovsko prodajno mesto in banko. Avtomatsko zajame podatke o nakupu s plačilno kartico in jih prenaša iz prodajalne v banko. Tako avtomatsko preveri veljavnost kartice in s tem nakup potrdi ali ga zavrne. Terminal shranjuje podatke o vseh nakupih in jih v časovnih presledkih prenaša v banko na centralni računalnik, kjer se nakupi avtomatsko knjižijo. Ob vsakem nakupu terminal izda potrdilo o nakupu ter ob koncu delovnega dne izdela dnevni zaključek (Črčinovič Kroflič, 1995, str. 15). POS terminal olajša delo prodajnim mestom, ki ne potrebujejo več fizične povezave z banko, saj vse poteka preko komunikacije med terminalom in banko. Obračun prometa

15

med prodajalcem, banko in lastnikom kartice poteka nevidno. Terminal omogoča avtomatsko avtorizacijo, izpis potrdil o nakupih, samodejno tiskanje potrdil, avtomatsko preveri veljavnost kartice, PIN kodo nadomešča podpis na potrdilu, enostavno zaključi poslovanje, sprejema kartice različnih izdajateljev (Grubar, 1998, str. 6).

Slika 4:Uporaba POS terminala s potegom kartice

Vir: (SKB, 2016)

Slika 5: Uporaba POS terminala z brezstično kartico

Vir: (Iskra 365, 2014)

16

Slika 6: Uporaba POS terminala z vstavitvijo kartice

Vir: (Cloudwalk, 2016) Širitev POS- poslovanja na trge JV Evrope Bankart procesiranje POS-poslovanja uspešno širi na trge JV Evrope. V Bosni in Hercegovini procesiranje izvaja za NLB Banka d.d., Sarajevo, v Makedoniji za NLB Banka AD Skopje. Od uvodnih 2.345 POS terminalov v letu 2000 je v POS mrežo Bankarta danes vključenih več kot 31.700 POS terminalov.

Tabela 2: Število POS terminalov v mreži Bankarta JV Evropa

Leto Število POS terminalov

2000 2345

2002 6668

2004 10945

2006 14351

2008 16529

2010 17375

2011 23256

2013 24419

2014 25488

2015 31702

Vir: (Bankart, 2007)

17

4.5 Mobilno bančništvo Ko opravljamo transakcije in druge bančne storitve preko mobilne tehnologije (pametnega telefona, prenosnega računalnika,…) in najnovejše informatike, to imenujemo mobilno bančništvo. Takšna oblika bančništva lahko poteka kadar koli in kjer koli, le da imajo na voljo različno tehnologijo, kot je pametni mobilni telefon, prenosni računalnik, ročni računalnik, WAP telefon. S tem bančništvom ima posameznik omogočeno opravljanje raznih bančnih storitev, in sicer vpogled v ponujanje bančnih informacij, tečajnih list, informativne izračune, pregled stanja, prometa na bančnem računu, plačevanje računov, sklepanje vezav in še več. Vzrok za mobilno poslovanje je hiter razvoj mobilne telefonije in njenih dodanih storitev (Hribar, Kokalj, 2000, str. 54, 56). Hribar (2001, str. 236) navaja, da ljudje zelo hitro sprejemamo novo tehnologijo, mobilne telefone, storitve. Glede tega se Slovenija lahko primerja z Zahodno, Srednjo in Vzhodno Evropo.

4.6 Internetno bančništvo Internet je omrežje omrežij, je ogromna baza podatkov (Turk & Jaklič, 1998, str. 138). Dostop do interneta je mogoč preko kabelskih modemov, satelitov ali brezžično (Cunnigham & Fröschl, 1999, str. 78). Banke ponujajo internetno bančništvo iz dveh razlogov. Zaradi pojava povečanja internetnih trgovin se je pojavila potreba po internetnem poslovanju, ki zahteva finančne transakcije preko interneta, saj se z internetnim bančništvom dobi delež trga. Drugi razlog je zmanjšanje stroškov vnosa in obdelave podatkov (Grošelj & Prešeren, 2000, str. 8). Internetno bančništvo je del virtualnega bančništva in pomeni, da komitentu ni potrebno obiskati banke, ampak bančne posle opravi preko interneta, od koder ima dostop do pregleda stanja na računu, opravljenih transakcij, omogoča mu plačevanje računov, pregled obrestnih mer, nakupuje lahko elektronski denar, ima možnost prijave odobritve posojila (Lončarek, 1998, str. 26). Želja bank je postati prava finančna ustanova. Banke stremijo k temu, da bi omogočale opravljanje večine bančnih poslov komitentom samim preko spletnih strani. Komitent bi obiskal banko ob opravljanju večjih bančnih poslov, bančnik pa bi mu tako lahko posvetil več časa (Petek, 2000, str. 8).

4.7 Elektronski denar Elektronski denar se vse bolj uveljavlja in je nadomestek tradicionalnemu gotovinskemu (bankovci, kovanci) načinu plačevanja (Zobec Koren, Cvjetović, 2001, str. 55), ki je shranjen na elektronski napravi podobni kartici s čipom ali na računalniškem pomnilniku. Namen elektronskega denarja je elektronsko plačevanje (Gorenjska banka, b.d.).

18

Elektronski denar predstavlja denarno terjatev imetnika elektronskega denarja do izdajatelja elektronskega denarja, ki izda elektronski denar na podlagi prejema denarnih sredstev, ki so namenjena izvrševanju plačilnih transakcij. Kot plačilno sredstvo jo prejme oseba, ki ni izdajateljica elektronskega denarja. Elektronski denar je namenjen le plačevanju in ne varčevanju (Uradni list RS, b.d.).

V Sloveniji je leta 2012 elektronsko bančništvo uporabljalo 26,4 % populacije od 10-74 let, kar je za več kot 2 odstotni točki manj kot leta 2011, ko je tovrstne storitve uporabljalo 28,9 % posameznikov v populaciji od 10-74 let, ugotavlja SURS. Če se omejimo na prebivalce Slovenije, ki so že uporabljali svetovni splet, jih je e-bančništvo leta 2011 uporabljalo 39,7 %, leta 2012 pa 35,9 %.

Slika 7: Uporaba e – bančništva v slovenski populaciji od 10 – 74 let

Vir: (RIS, 2008)

19

Slika 8: Uporaba e- bančništva v državah Evropske unije leta 2015 (16 – 74 let v %)

Vir: Prirejeno po: (Eurostat, 2016)

20

Elektronsko bančništvo je v državah EU28 v letu 2015 v povprečju uporabljalo približno 45 % populacije med 16 in 74 letom starosti. Največji delež uporabnikov v letu 2015 so imele skandinavske države, od tega je vodilna Norveška s kar 90 %. Eurostat ugotavlja, da se delež uporabnikov elektronskega bančništva giblje med 3 % in 90 %. Slovenija s 34 % uporabnikov sodi med države z manj razvitim spletnim bančništvom (Eurostat, 2016). Najpogosteje uporabljajo elektronsko bančništvo v starostni skupini od 30 - 49 let, ki jo sestavljajo zaposleni ter izobraženi. Manj uporabnikov e-bančništva je med mladimi, IKT manj pismenimi, starejšimi in novimi uporabniki interneta (RIS, 2009).

21

5 ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO ADDIKO BANK D. D.

5.1 Predstavitev Addiko Bank d. d.

Slika 9: Logotip Addiko Bank d. d.

Vir: (Addiko Bank, 2016) Addiko bank d. d. je novo ime med bankami, ki se je pojavilo v letu 2016. Sedež banke je na Dunaju, v Avstriji. Polno ime banke je Advent International in EBRD. Družba Advent International je bila ustanovljena leta 1984 kot ena največjih ter najbolj izkušenih vlagateljev kapitala na globalni ravni (Addiko Bank). Zaradi široko razširjenega brezgotovinskega plačevanja, si ne moremo predstavljati neuporabe bančnih digitalnih storitev, kot so uporaba bankomatov, bančnih kartic, spletnega in mobilnega bančništva. Te storitve Addiko Bank bomo natančneje predstavili v spodnjem besedilu.

5.2 Bankomati in plačilne kartice Brezgotovinsko poslovanje je dandanes nekaj vsakdanjega, je zelo razširjeno. Ne moremo si več predstavljati življenja brez plačilnih kartic.

Slika 10: Bankomat Addiko banke (Addiko Bank)

Vir: (Privredna stampa, 2016)

22

Plačilne kartice Addiko Bank Addiko Maestro kartica je namenjena za plačevanje kjer koli in kadar koli – brezgotovinsko plačevanje blaga in storitev na prodajnih mestih, označenih z nalepko Maestro tako doma kot v tujini, za dvigovanje denarja na bankomatih doma in v tujini idr. Pri plačevanju računov in pri dvigu gotovine je potrebna PIN koda – osebna bančna številka. Porabiti je mogoče toliko denarnih sredstev, kot jih je na bančnem računu. Transakcijski račun je bremenjen takoj ob nakupu ali dvigu. Na bankomatih je dvig gotovine prilagojen višini mesečnemu prihodku komitenta. Maestro kartica Addiko Banke je veljavna štiri leta. Pred potekom veljavnosti jo banka avtomatsko zamenja (Addiko Bank). Addiko zlata MasterCard kartica omogoča odlog plačila nakupa za trideset dni. Prednost kartice je, da lahko nakupujemo in dvigujemo gotovino, pri tem pa na računu ne potrebujemo denarnih sredstev v trenutku nakupa ali dvigovanja gotovine. Zlata kartica MasterCard omogoča višje zneske zaupanja in višje zneske nakupov kakor klasična MasterCard kartica. Imetnik je fizična oseba, ki plačo prejema najmanj tri mesece na transakcijski račun, odprt pri Addiko Banki. Klient sam izbere datum, ko bo enkrat na mesec poravnal sredstva, ki jih je porabil. Odlog plačila je brezobresten, banka samodejno na izbran datum bremeni bančni račun. Uporabljamo jo lahko doma kot tudi v tujini, na prodajnih mestih in bankomatih označenih z oznako MasterCard. Klient je mesečno obveščen o svojem prometu (o nakupih in dvigih). Varne spletne storitve, kot so nakupovanje, rezervacija hotelov, vozovnic, najem vozil, omogoča brezplačna storitev MasterCard SecureCode. Obveznosti, tudi tuje valute, klient poravna v domači valuti, v evrih. Višina limita mesečne porabe s to kartico je določena glede na višino prihodkov na bančni račun in glede na potrebe uporabnika kartice. Klient z MasterCardom je nezgodno zavarovan. To zavarovanje velja v prostem času doma, v tujini in zdravstveno na potovanjih v tujini (Addiko Bank). Addiko obročna MasterCard kartica omogoča brezgotovinsko plačevanje na obroke ali nakup v enkratnem znesku. Pri plačilu na obroke ob nakupu imetnik prejme SMS sporočilo, na podlagi katerega mora v roku 30ih minut z SMS-om odgovoriti in v njem navesti število obrokov. Izbira lahko med 2 – 12 obrokov. V primeru, da imetnik kartice odgovori predčasno ali ne odgovori, se znesek bremeni enkratno. Po prejetem povratnem SMS sporočilu je nakup na obroke potrjen. Obročna kartica je uporabna na prodajnih mestih in na bankomatih doma in v tujini, ki so označena z oznako MasterCard. Storitev MasterCard SecureCode pripomore k varnemu spletnemu nakupovanju. Imetniki kartice so lahko stranke banke in tudi tisti, ki niso njene stranke. Ni potrebno, da bi bila kartica vezana na račun, odprt pri Addiko banki, saj se poravnava vrši preko SEPA DD. Imetnik se z banko dogovori o znesku limita oziroma kredita in sam izbere dan plačila porabe v mesecu. Obročna kartica omogoča enostavno in hitro plačilo. Pri nakupu na obroke ni potrebna dodatna dokumentacija. Višina prostega limita, ki je na kartici, omogoča najvišji znesek nakupa, stanje dobroimetja na računu se poveča s predčasnim poplačilom dela ali celotnega obroka. Dokler imetnik ne plača vseh obrokov, mu

23

zasedajo prosti limit. Vsak, ki uporablja to kartico, vsak mesec prejme obvestilo o nakupih za preteklo obdobje, na Addiko bankomatih ima tudi vpogled v stanje prostega limita. Imetnik obročne kartice je nezgodno zavarovan doma in v tujini (Addiko Bank).

Slika 11: MasterCard kartica in na zadnji strani v modrem okvirčku varnostna številka kartice

Vir: (Addiko Bank, 2016) Z Addiko kreditna MasterCard kartico plačujemo obveznosti in dvigujemo gotovino na prodajnih mestih in bankomatih z oznako MasterCard doma in v tujini. Pri nakupu ali dvigu v tistem trenutku na računu ne potrebujemo denarnih sredstev. Omogoča plačilo na obroke, imetnik po presoji razporedi poravnavo obveznosti in sam določi datum mesečne poravnave. Postopno odplačuje porabo 20 %, 30 %, 50 % porabljenega kredita, zaračunajo se obresti za neplačani del. Imetnik kartice svojo porabo in prosta sredstva spremlja na Addiko Ebank, lahko pa jo preveri na bankomatu. Za uporabo kartice lahko pooblasti drugo osebo. Imetnik je nezgodno zavarovan doma in v tujini (Addiko Bank). Addiko plačilna MasterCard kartica je kartica, s katero je možno plačilo nujnega nakupa odložiti za 30 dni doma ali v tujini pri nakupu blaga ali storitev, pri dvigovanju gotovine doma in v tujini in imajo oznako MasterCard. Pri tem ne potrebujemo denarnih sredstev na bančnem računu. Imetnik kartice si datum poravnave izbere sam in tako enkrat mesečno poravna obveznosti, brez obresti. Višina limita mesečne porabe je določena glede na višino priliva na imetnikov bančni račun. Banka samodejno bremeni bančni račun imetnika kartice. Obveznosti, tudi v tujih valutah, so bremenjene v evrih. Imetnik plačilne kartice dobi mesečno obvestilo o nakupih in dvigih. Storitev MasterCard SecureCode uporabniku omogoča varnost pri spletnih storitvah – pri spletnem nakupovanju, rezervacijah hotelov, nakupu letalskih vozovnic. Imetnik kartice je zavarovan v primeru nezgode in invalidnosti (Addiko Bank). Addiko predplačniška MasterCard kartica je prva kartica v Sloveniji z brezstično tehnologijo in omogoča enostavno uporabo. Uporabnik jo le napolni in že lahko z njo plačuje račune, nakupe v trgovinah, po telefonu, preko spleta, ali dviguje gotovino (z uporabo PIN kode). Kartico napolni s toliko sredstvi, kot jih namerava porabiti. Polni se neposredno v poslovalnici z gotovino ali z nakazilom na PayLife Bank ali preko spletne aplikacije »Prepaid Reload Center«, preko prenosa sredstev iz katerekoli kartice, izdane pri Addiko banki. Znesek polnjenja je med 10,00 EUR in 5. 000,00 EUR, najvišji

24

znesek na kartici je 5. 000,00 EUR. Te kartice ne veže bančni račun niti redni prihodki. Imetnik je lahko stranka Addiko banke ali ne. Prejme jo takoj po podpisu vloge in jo takoj uporabi po predhodnem polnjenju. Napolni jo sam ali nekdo drug. Informacije o stanju na kartici najde na navedeni spletni strani https://b2bpr.vaservices.eu/plb/PayLifeBalanceInquiry/ s številko kartice in geslom za dostop preko spleta ali preko SMS sporočila. Za kartico se ne plačuje članarina. Ob izdaji kartice se plača enkraten strošek. Kartica velja tri leta. MasterCard SecureCode varuje spletno nakupovanje (Addiko Bank).

Slika 12: Primer brezstične plačilne kartice Addiko Bank

Vir: (Addiko Bank, 2016)

5.3 Spletno bančništvo Addiko EBank Addiko Ebank ima razvite številne funkcije, visoko varnost, sodoben izgled in avtomatizirane storitve. Spletna banka Addiko Ebank omogoča komitentom poslovanje z bančnim računom 24 ur na dan, vse dni v tednu. Za uporabo spletne banke je potreben le strojni ali programski generator gesel, svetovni splet in računalnik. Omogoča enostavno uporabo, varnost, prihranek časa in denarja, storitve lahko opravimo hitro. Na spletni banki Addiko Ebank preverjamo stanje na bančnem računu, stanje prometa na računu, izvršena plačila, vnose plačil, interne prenose med računi, sklepamo lahko depozite, prikazano imamo poslovanje s karticami, nudi nam pregled kreditov, ki so v odplačevanju, omogoča nam SMS obveščanje, preko Addiko Ebank lahko oddamo različne vloge in naročila, nakazila v tujino, pregled imamo nad arhivom plačil in naročil (Addiko Bank). Za pridobitev Addiko Ebank se komitent oglasi v kateri koli poslovalnici Addiko banke v Sloveniji, kjer izpolni pristopni obrazec k spletni banki. V spletno banko se prijavi preko spletne povezave https://ebank.addiko.si. Uporabnik lahko za vstop uporabi enkratno geslo, ki je generirano s strojnim ali programskim generatorjem gesel (prav tam). Vstop s strojnim generatorjem gesel: strojni generator gesel uporabnik pridobi nekaj dni po oddaji vloge za uporabo spletne banke. Takrat dobi še uporabniško ime in PIN kodo za prvi vstop. Ko se ta generator uporabi prvič, zahteva vnos novega PIN-a, ki ga določi uporabnik (prav tam).

25

Prijava v spletno banko s strojnim generatorjem gesel: uporabnik v strojni generator gesel vnese svojo PIN kodo. Po vnosu se prikaže 8 mestno enkratno geslo. V prvo okence vpiše uporabniško ime, v spodnje okence vnese 8 mestno enkratno geslo (Addiko Bank).

Slika 13: Vstopno mesto v spletno banko Ebank (Addiko Bank)

Vir: (Addiko Ebank, 2016) Vstop v spletno banko Addiko Ebank s programskim generatorjem gesel: programski generator gesel se lahko namesti na pametni mobilni telefon ali tablico pod pogojem, da ima nameščen operacijski sistem Android (4.0+) ali iOS (7+). Banka mora imeti na voljo uporabnikovo številko mobilnega telefona, preden se prijavi v programski generator gesel (Addiko Bank).

Slika 14: Programski generator gesel (Addiko Bank)

Vir: (Addiko Ebank, 2016) Aktiviranje programskega generatorja gesel: vlogo za programski generator gesel nov uporabnik odda v kateri koli poslovalnici. Uporabnik nekaj dni po oddaji vloge prejme na domači naslov in preko SMS sporočila dva ločena aktivacijska ključa. Obstoječi uporabnik spletne banke lahko vlogo odda preko Addiko Ebank. Nadaljnji postopek je enak kot pri novem uporabniku (Addiko Bank).

vnos uporabniškega imena

Vnos 8 mestnega enkratnega gesla

26

Na prvi strani spletne banke je uporabniku na voljo pregled stanja na transakcijskem računu, prilivi in odlivi, sredstva in obveznosti, zadnje transakcije, plačila, ki so v čakalni vrsti, hitri ukazi, opomniki, obvestila banke, ključni podatki o karticah, pregled stanja točk zvestobe (Addiko Bank).

Slika 15: Prva stran Addiko Ebank (Addiko Bank)

Vir: (Addiko EBank, 2016)

Prva stran Ebanke ponuja hiter pregled stanja financ klienta, ključna sporočila in opomnike. Navigacijski sistem na prvi strani je nameščen levo zgoraj. Sestavljajo ga sklopi povezav:

OBVEŠČANJE: prejemanje obvestil in alarmov ob dogodkih

POŠTA: pregled prejetih in poslanih sporočil

NASTAVITVE: pregled uporabnikovega profila, spreminjanje kontaktnih podatkov, spreminjanje jezika, izbira načina dodatnega potrjevanja transakcij (preko generatorja gesel ali SMS sporočila)

BLOKADA POSLOVANJA: onemogočitev poslovanja preko spletne banke za določen ali nedoločen čas

DNEVNIK VSTOPOV: podatki o datumu, času, IP naslovu, statusu vstopa (Addiko Bank)

27

Kategorija RAČUNI

Slika 16: Kategorija RAČUNI (Addiko Bank)

Vir: (Addiko EBank, 2016)

Kot prikazuje zgornja slika, ima uporabnik v kategoriji RAČUNI vpogled v:

OSEBNI RAČUN: prikaz imetniških in pooblaščenih računov, grafični prikaz stanja na njih

VARČEVANJA: preglednica z imetniškimi računi, varčevalnimi računi, depoziti in hranilnimi vlogami s podrobnimi informacijami; vsi so prikazani tudi grafično

KREDITI: preglednica kreditov s ključnimi podatki o posameznem kreditu in grafičnimi prikazi stanja kreditov

PROMET: pregled transakcij na računu do enega leta nazaj

IZPISKI: pregled izpiskov osebnega in varčevalnega računa (Addiko Bank) Kategorija KARTICE

Slika 17: Kategorija KARTICE (Addiko Bank)

Vir: (Addiko EBank, 2016)

28

Kot je prikazano na zgornji sliki, je v kategoriji KARTICE na voljo:

PREGLED: omogočen je pregled MasterCard kartičnih računov, pregled podrobnosti in prometa

PROMET: možnost prikaza prometa na posameznem kartičnem računu

IZPISKI: vpogled v izpiske na kartičnem računu (Addiko Bank) Kategorija PLAČILA

Slika 18: Kategorija PLAČILA (Addiko Bank)

Vir: (Addiko EBank, 2016)

Zgornja slika prikazuje kategorijo PLAČILA, ki vsebuje naslednje vrste možnosti plačil:

HITRA PLAČILA: to so pogosto izvajana plačila, ki so shranjena v seznam hitrih plačil, kjer se ob ponovnem plačevanju podatki samodejno izpolnijo

UNIVERZALNI PLAČILNI NALOG (UPN): namenjen je plačilom v evrih doma in v tujini, kjer morajo biti banke vključene v SEPA sistem

PRENOS MED RAČUNI ZNOTRAJ BANKE V EVRIH: prenos sredstev z imetnikovega bančnega računa na kateri koli bančni račun fizične osebe, odprt pri Addiko Bank d. d.

PRENOS MED RAČUNI ZNOTRAJ BANKE V TUJI VALUTI: prenos deviznih sredstev s svojega bančnega računa na drugi bančni račun fizične osebe, ki ima odprt bančni račun pri Addiko Bank d. d.

MENJAVA VALUT: menjava valut po menjalniškem deviznem tečaju banke za občane, ki je veljaven v času nakupa ali prodaje

NALOG ZA PLAČILO V TUJINO

29

NAKAZILO V HUMANITARNE NAMENE: v ta namen se ne zaračuna provizija (Addiko Bank)

Ta kategorija nam omogoča pregled plačil, ki čakajo na izvršitev, pregled zavrnjenih plačil in vpogled v arhiv plačil. Kategorija E-RAČUNI

Slika 19: Kategorija E-RAČUNI (Addiko Bank)

Vir: (Addiko EBank, 2016)

Na zgornji sliki je kategorija E-RAČUNI razdeljena na:

PREGLED: omogoča pregled E-računov, plačilo E-računov, vpogled v podrobnosti

IZDAJATELJI: vsebuje podatke o izdajateljih E-računov

E-VLOGA: omogoča prijavo/oddajo E-računov

ARHIV E-VLOG: vpogled v prijave in odjave na prejemanje E-računov (Addiko Bank) Kategorija SEPA DD

Slika 20: Kategorija SEPA DD (Addiko Bank)

Vir: (Addiko EBank, 2016)

Slika prikazuje kategorijo SEPA DD, ki uporabniku omogoča:

PREGLED: uporabnik ima vpogled v podrobnosti SEPA transakcije

NASTAVITVE: pregled nastavitev, vnos in spreminjanje podatkov; pregled in vnos omejitev za izvajanje direktnih SEPA obremenitev (Addiko Bank)

30

Kategorija NALOŽBE Kategorija NALOŽBE je namenjena uporabnikom, ki trgujejo z vrednostnimi papirji, računi za gospodarjenje z vrednostnimi papirji, ali s sklenjeno pogodbo za trgovanje z vzajemnimi skladi. Za to potrebujejo odprt račun pri Addiko Bank d. d (Addiko Bank).

Slika 21: Kategorija NALOŽBE (Addiko Bank)

Vir: (Addiko EBank, 2016)

Zgornja slika prikazuje kategorijo NALOŽBE in vpogled v:

PREGLED: uporabnik ima vpogled v seznam imetniških naložb

PROMET: preglednica s prometnimi transakcijami in iskalnimi obrazci (Addiko Bank) Kategorija NAROČILA

Slika 22: Kategorija NAROČILA (Addiko Bank)

Vir: (Addiko EBank, 2016) Slika zgoraj prikazuje kategorijo NAROČILA, ki uporabniku spletne banke omogoča pregled v:

31

VSA NAROČILA: uporabnik ima različne možnosti za izbiro naročil, ki so – SMS in e-poštno obveščanje, naročilo programskega generatorja gesel, naročilo express kredita, sklenitev depozita, prekinitev avtomatskega podaljševanja sklenjenih depozitov, otvoritev varčevanja, informacija o možnosti pridobitve/spremembe limita na TRR, pooblastilo za trajni nalog, ukinitev pooblastila za trajni nalog, informacija o možnosti pridobitve plačilne kartice Mastercard, sprememba limita za dvig na bankomatih, sprememba limita porabe na plačilni kartici, napoved dviga višjega zneska gotovine

PROGRAMSKI GENERATOR GESEL: oddaja naročila za programski generator gesel

DEPOZITI: omogoča možnost naročila vezave kredita (v domači in v tuji valuti). Najprej uporabnik izbere tip depozita, nato vnese potrebne podatke za sklenitev depozita

LIMIT NA BANKOMATU: uporabniku je omogočeno spreminjati limit na bankomatu

KREDIT: možnost oddaje vloge za pridobitev informacije o možnosti pridobitve Express kredita

ARHIV NAROČIL: uporabnik ima v arhivu omogočen pregled oddanih naročil v Addiko EBanki za preteklih pet let, za največ dvanajst mesecev (Addiko Bank)

ODJAVA IZ APLIKACIJE

Slika 23: Ikona za odjavo

Vir: (Addiko EBank, 2016)

Slika 24: Potrditev ali preklic odjave (Addiko Bank)

Vir: (Addiko EBank, 2016)

Odjava iz spletne banke Addiko Ebank se izvrši z gumbom Odjava, ki ga najdemo v desnem kotu zgoraj, ki se nato le še potrdi ali prekliče (Addiko Bank).

32

5.4 Mobilno bančništvo Addiko Mobile Na kratko bomo predstavili tudi mobilno bančništvo Addiko Bank. Addiko Bank ima možnost mobilnega bančništva, ki deluje kot dopolnitev spletne banke Addiko Ebank in vključuje njene najpogosteje uporabljene funkcije. Pogoj za uporabo mobilne banke je uporaba spletne banke. Uporablja se jo preko pametnih telefonov in tablic. Do nje se dostopa, ali preko posebne aplikacije, naložene na svojo mobilno napravo z Android in iOS operacijskimi sistemi, ki je povsem brezplačna, ali preko brskalnika z dostopom do naslova mobile.addiko.si za vse ostale uporabnike (Addiko Bank). Vstop v mobilno banko: Vstopna stran se zažene ob kliku na ikono. Najprej se izbere jezik (slovenščina), nato se izbira med različnimi možnostmi, kot so prijava v aplikacijo, geslo za spletno banko, poslovalnice in bankomati, tečajna lista in možnost dostopa do kontakta Addiko Bank, d.d (Addiko Bank). Vstop v mobilno banko: V spletno banko se vstopa preko strojnega ali programskega generatorja gesel, tako kot je opisano v poglavju Spletna banka. Na prvi strani so vse povezave za dostop do podatkov in povezave za izvrševanje transakcij (Addiko Bank). Kategorija Računi: V kategoriji Računi so po skupinah razvrščeni vsi imetniški in pooblaščeni računi. Prvi v vrsti so osebni računi, nato sledijo varčevalni računi, depoziti, hranilne vloge in krediti. Glede na tip računa se v podmenijih prikazuje stanje, podrobnosti, pregledi in promet na računih (Addiko Bank). Dostop do kartičnih računov: Omogočen je dostop do bistvenih podatkov o kartičnih računih in o posamezni kartici (Addiko Bank). Plačila: Najpogosteje uporabljen sklop mobilne banke je sklop Plačila, kjer uporabnik lahko dostopa do hitrih plačil, plačil UPN s slikanjem, prenos med računi, E-računi, plačila v čakalni vrsti, zavrnjena plačila in arhiv plačil (Addiko Bank). Kategorija Poslovalnice in bankomati: Na tej strani je seznam vseh Addiko poslovalnic in bankomatov s ključnimi podatki ter prikazom lokacije na zemljevidu (Addiko Bank). Kategorija Tečajna lista: V tej kategoriji so prikazani aktualni nakupni in prodajni devizni tečaji (Addiko Bank).

33

Kategorija Pošta: Omogoča prikaz vseh sporočil, ki so bila prejeta v preteklih 60ih dneh. Mogoče je dostopati do podrobnosti posameznega sporočila (Addiko Bank). Kategorija Nastavitve: V kategoriji Nastavitve ima uporabnik vpogled v svoje podatke, izbere jezik (slovenščina/angleščina), spreminja svoj PIN za generiranje enkratnih gesel (Addiko Bank). Kategorija Kontakt: Ta kategorija prikazuje splošne Addiko kontaktne podatke za uporabnike spletne in mobilne banke (Addiko Bank). Odjava iz Addiko Mobile: Iz mobilne banke se odjavi s klikom na gumb ODJAVA (Addiko Bank).

34

6 SKLEP

Trdimo, da je razvoj interneta zelo pomemben dosežek, saj je pospešil razvoj elektronskega bančništva, ki je v času, v katerem živimo, pomemben za posameznika, podjetje in tudi za banko, saj omogoča številne bančne aktivnosti, kot so vpogled stanja in prometa na bančnem računu, prenos sredstev med bančnimi računi, vezavo depozita, nakup v spletni trgovini in še veliko drugih storitev. Sodobna informacijska tehnologija je v poslovanje prinesla številne prednosti, kot so nižji stroški, preglednost in enostavnost uporabe, večjo mobilnost, dosegljivost za komitente, za banko pa zmanjšanje administrativnih stroškov, stroškov informiranja komitentov, zmanjšanje števila klasičnih poslovalnic in še številne druge. Ena izmed najpomembnejših prednosti je dostop do spletne banke 24 ur na dan, vse dni v letu, kjerkoli smo, le da imamo internetno povezavo. Elektronsko bančništvo bankam omogoča zadržati komitente in tudi položaj na konkurenčnem trgu. Ker nas obkroža hiter tempo življenja, je potrebno na vsakem koraku poiskati bližnjico, ki nam olajša sodelovanje z banko, katera komitentom omogoča številne elektronske storitve. Tako smo pod drobnogled vzeli spletno banko Addiko EBank za fizične osebe. Ugotovili smo, da uporaba spletne banke Addiko EBank ni zahtevna in omogoča opravljanje spletnih bančnih storitev prav vsakemu, ki je vsaj malo računalniško pismen in ima dostop do interneta. Prednosti uporabe so predvsem nižja provizija plačevanja položnic, ni čakalnih vrst, bančno storitev opravimo kadar koli kar od doma. V Addiko EBank je mogoče opraviti veliko različnih bančnih storitev, kot so pregled stanja na bančnem računu, vpogled v varčevanje, v mesečne izpiske, omogoča nam pregled in promet kartičnega poslovanja in plačevanje položnic, ki je tudi največkrat uporabljena bančna storitev. Menimo, da se bo tak način bančništva še naprej razvijal, izpopolnjeval in nadgrajeval. Banke stremijo k izboljšavam spletnih bančnih storitev in jih neprestano dopolnjujejo, saj si s tem zagotavljajo svojo prihodnost, obstoj in število komitentov.

35

7 LITERATURA IN VIRI

LITERATURA 1. Aleš G., Peter T., Jaka L. (2014). Elektronsko poslovanje. Ljubljana: Ekonomska

fakulteta.

2. Bedjančič, B. & Lorenz, K. (1997). Elektronsko bančništvo. Ljubljana: Bančni vestnik. 3. Bobek, D. (1995). Organiziranje in poslovanje bank. Maribor: Ekonomsko-poslovna

fakulteta. 4. Bobek, S., Sternad, S., Špička, H., & Deželak, Z. (2006). Pripomočki za osebno rabo.

(S. Sternad, Ured.) Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta, Katedra za organizacijo in informatiko.

5. Bračun, F. (1997). Praktične izkušnje pri uvajanju elektronskega bančništva. N. Borak

(Ured.), Banke in tveganja. Ljubljana: Zveza ekonomistov Slovenije. 6. Bračun, F., Cetinski, A. (1998). Elektronsko poslovanje v SKB banki d.d. Organizacija,

3, 144-146. 7. Cunningham, P., Fröschl, F. (1999). Electronic business revolution : opportunities and

challenges in the 21st century. Berlin: Springer. 8. Črčinovič-Krofič, V. (1995). Sodobni načini poravnavanja obveznosti v prometu blaga

in storitev. Pravna praksa, 16 (21.IX.1995), 3. 9. Gradišar, M., Jaklič, J., & Turk, T. (2005). Osnove poslovne informatike. Ljubljana:

Ekonomska fakulteta. 10. Gričar, J. & Zrimšek, B. (1997). Informacijska družba in elektronsko poslovanje.

Ljubljana. 11. Grošelj, B, Prešeren, S (2000). Informatika za podjetnike. Portorož: Visoka šola za

podjetništvo. 12. Groznik, A., Lindič, J. (2004). Elektronsko poslovanje: dodatno študijsko gradivo in

vodnik po predmetu. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 13. Grubar, I. (1998). Poročilo s konference Home Service banking. 1-7. 14. Hribar, U. (2001). Varne elektronske transakcije. Organizacija: revija za management,

informatiko in kadre, 33 (4), 54, 56.

36

15. Hribar, U., Kokalj, R. (2000). Mobilno poslovanje - razvijanje prototipnih rešitev. V J. Gričar, R. Kokalj (Ur.). Zbornik posvetovanja. Kranj: Moderna organizacija.

16. Jerman-Blažič, B. (2001). Elektronsko poslovanje na internetu. Ljubljana: Založba GU. 17. Kadivec, J. (2000). Elektronska banka – priročnik za uporabo sistema PPD E-bank.

Ljubljana: NLB. 18. Kovačič A., Groznik A., Ribič M. (2009). Temelji elektronskega poslovanja. Ljubljana:

Ekonomska fakulteta. 19. Kovačič, M. (1997). Storitve elektronskega bančništva. N. Borak (Ured.), Strokovno

posvetovanje o bančništvu. Ljubljana: Zveza ekonomistov Slovenije. 20. Lončarek, D. (1998). Bančništvo na internetu. Bančni vestnik, 47 (1-2), 26 – 27. 21. Miš Svoljšak, I. (2001). Modro upravljam s svojim denarjem ali Kako ravnati z

osebnimi financami in premoženjem. Izola: Desk. 22. Miš Svoljšak, I. (1997). Osnove trženja finančnih storitev. Maribor: Združenje bank

Slovenije. 23. Nahtigal, F. (2010). Elektronsko poslovanje. Ljubljana: Zavod IRC. 24. Olenšek, O. (2007). E-bančništvo: Poslovanje z naslanjača. Kapital, 431, 34. 25. Pinterič, U., Grivec, M. (2007). Informacijsko komunikacijske tehnologije v sodobni

družbi: multidisciplinarni pogledi. Nova Gorica: Fakulteta za uporabne družbene študije.

26. Petek, S. (2000). Virtualna okenca. Moj mikro, 2000, 1, 8 – 10. 27. Romm, T. C., Sudweeks, F. (2000). Doing business on the Internet: opportunities and

pitfalls. London: Springer. 28. Sjekloča, M. (1999). Elektronsko bančništvo. Bančni vestnik, 1 (1). 32-33. 29. Toplišek J. (1998). Elektronsko poslovanje. Ljubljana: Založba Atlantis 30. Turban, E., et. al. (2002). Information technology for management: transforming

business in the digital economy. New York: John Wiley & sons, Inc. 31. Turk, I. (2002). Pojmovnik uporabniške informatike. Ljubljana: Zveza računovodij,

finančnikov in revizorjev Slovenije. 32. Turk, T., Jaklič, J. (1998). Internet, intranet in ekstranet. V: Zbornik posvetovanja.

Ljubljana: Slovensko društvo Informatika.

37

33. Zobec Koren, M., Cvjetović, S. (2001). Razširjeno e-bančništvo?. Moj mikro, 2001, 6,

55. VIRI

1. Addiko Bank. (2016). Addiko Bank. Pridobljeno 10. 8. 2016 iz Addiko Bank:

https://www.addiko.si/. 2. Addiko Bank. (2016). Addiko Ebank. Pridobljeno 5. 9. 2016 iz Addiko Ebank:

https://ebank.addiko.si/eb/sl/hyponet/prva-stran. 3. Addiko Bank. (2016). Mobilna banka Addiko Mobile, navodila za uporabo.

Pridobljeno 6. 9. 2016 iz Addiko Bank: https://www.addiko.si/sites/addiko.si/files/content/file/file_download/si_dokumenti_obcani_addiko_mobile_navodila_za_uporabo.pdf.

4. Addiko Bank. (2016). Spletna banka Addiko Ebank, navodila za uporabo. Pridobljeno 30. 8. 2016 iz Addiko Bank: https://www.addiko.si/sites/addiko.si/files/content/file/file_download/si_dokumenti_obcani_addiko_ebank_navodila_za_uporabo.pdf.

5. Addiko Bank. (2016). Addiko Bank. Pridobljeno 10. 9. 2016 iz Addiko Bank:

https://www.addiko.si/sites/addiko.si/files/content/file/file_download/si_obrazci_varnost_brezgotovinskega_poslovanja_1.pdf.

6. Bankart. (2007). Upravljanje mreže bančnih avtomatov. Pridobljeno 10. 8. 2016 iz

Bankart: http://www.bankart.si/si/ponudba/upravljanje-mreze-bancnih-avtomatov/.

7. Bankart. (2007). Upravljanje in servis POS terminalov. Pridobljeno 10. 8. 2016 iz

Bankart: http://www.bankart.si/si/ponudba/upravljanje-in-servis-pos-terminalov/.

8. Bartelj, A. (2004). Telefonsko bančništvo se uveljavlja. Pridobljeno 7. 7. 2016 iz Dolenjske novice: http://dol-list.si/si/default.asp?clanek=2449&stevilka=2616.

9. Cloudwalk. (2016). Cloudwalk. Pridobljeno 10. 9. 2016 iz Cloudwalk: https://www.cloudwalk.io/en.

10. Demitrade. (2016). Demitrade d.o.o. Svetovanje, zastopanje, inženiring in storitve. Pridobljeno 12. 6. 2016 iz Demitrade d.o.o.: http://demitrade.si/samopostre-ni-kioski.html.

11. Eurostat. (2016). Individuals using the internet for internet banking. Pridobljeno 10. 9. 2016 iz Eurostat: http://ec.europa.eu/eurostat/tgm/graph.do?tab=graph&plugin=1&language=en&pcode=tin00099&toolbox=type.

38

12. Iskra365. (2014). V Slovenijo prihaja brezstično plačevanje. Pridobljeno 10. 7. 2016 iz iskra365: http://www.istra365.si/novica/v-slovenijo-prihaja-brezsticno-placevanje.

13. NLB. (brez datuma). NLB bankomati. Pridobljeno 7. 7. 2016 iz NLB, d. d.: https://www.nlb. bankomati si/.

14. Privredna štampa. (2016). Addiko banka će direktno i jednostavno komunicirati s

klijentima. Pridobljeno 20. 7. 2016 iz Privredna štampa: http://privrednastampa.ba/addiko-banka-ce-direktno-i-jednostavno-komunicirati-s-klijentima/.

15. Resnik, S. (2010). Prednosti in slabosti e-poslovanja. Pridobljeno 6. 7. 2016 iz Mladi podjetnik: http://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/prednosti-in-slabosti-e-poslovanja.

16. RIS. (2009). RIS poročila. Pridobljeno 7. 8. 2016 iz RIS: http://www.ris.org/index.php?fl=2&lact=1&bid=9754&menu=0

17. RIS. (2008). E-bančništvo. Pridobljeno 7. 8. 2016 iz RIS: http://www.ris.org/index.php?fl=2&lact=1&bid=9400&parent=26&p1=276&p2=285&p3=1354&p4=1351&p4=1357&id=1357.

18. Skrt, R. (1999). Elektronsko poslovanje med podjetji. Pridobljeno 11.7. 2016 iz: http://www.nasvet.com/elektronsko-poslovanje-med-podjetji/

19. SKB, d.d. (2016). Varnost. Pridobljeno 6. 6. 2016 iz SKB: https://www.skb.si/pro-skb-net/sl/varnost.