Druzba+5+letna+priprava

LETNA PRIPRAVA

Družba – 5. razred 105 UČNIH UR

Milena Salaj, OŠ Turnišče

M. Umek, O. J. Zorn, Družba in jaz 2, Družba za 5. razred devetletne osnovne šole, učbenikM. Umek, O. J. Zorn, Družba in jaz 2, Družba za 5. razred devetletne osnovne šole, delovni zvezekM. Umek, O. J. Zorn, Družba in jaz 2, Družba za 5. razred devetletne osnovne šole, priročnik za učitelje (v pripravi)

DOMAČA POKRAJINA

UČNI SKLOP: DOMAČA POKRAJINA IN NJEN ZEMLJEVID ČAS: 11 UR

POSEBNI CILJIUvajajo se v različne načine spoznavanja in raziskovanja geografskih pojavov in procesov in v rabo zemljevida.Širijo prostorsko orientacijo od domačega kraja, domače pokrajine na Slovenijo (Italijo, Madžarsko), Evropo, svet (informativno).

OPERATIVNI CILJI VSEBINETEMELJNI STANDARDI ZNANJA*minimalni**nekoliko zahtevnejši***zahtevnejši

Znajo opredeliti domačo pokrajino prostorsko, funkcionalno.Prepoznajo celine in oceane na globusu.Razložijo vlogo bližnjega mesta na življenje v domači pokrajini.

Razložijo vlogo (občinskega) središča na življenje v občini.

Spoznavajo na zemljevidu domači kraj, sosednja naselja in meje občine.

Razumejo pomen merila.Znajo meriti razdalje z grafičnim merilom.

Primerjajo motive na starih fotografijah in zemljevidih ter ugotavljajo razlike.Znajo brati reliefni zemljevid (višinska barvna

DOMAČA POKRAJINA

NAŠA OBČINA

ZEMLJEVID DOMAČE POKRAJINE

MERILO ZEMLJEVIDA

RELIEF NA ZEMLJEVIDIH

**prepoznajo celine in oceane na globusu**prostorsko, funkcionalno opredelijo domačo pokrajino**opredelijo vlogo (občinskega) središča na življenje v občini

*poiščejo na zemljevidu domači kraj, sosednja naselja in meje občine*primerjajo motive na starih fotografijah z novejšimi***primerjajo stare zemljevide in ugotavljajo razlike

*zna predlagati vire za pridobivanje podatkov (knjige…)*merijo razdalje z grafičnim merilom***razložijo pomen merila

**berejo zemljevid reliefa (višinska barvna lestvica,

lestvica, nadmorska višina, relativna višina).Znajo pokazati in opisati (na zemljevidu domače pokrajine) razporeditev in vrste voda, razlikovati ravno površje od neravnega s pomočjo plastnic.

nadmorska in relativna višina)**pokažejo in opišejo (na zemljevidu domače pokrajine) razporeditev in vrste voda, razlikujejo s pomočjo plastnic ravno površje od neravnega

DEJAVNOSTI: delo z zemljevidom ( branje – relief, barvna lestvica), delo s fotografijami in globusom, načrt občinskega središča in domače pokrajine

SPECIALNO- DIDAKTIČNA PRIPOROČILA: uporaba kart in zemljevidov, ekskurzija in delo na terenu (občina), grafični zapisi

NAČIN PREVERJANJA: ustno

MEDPREDMETNE POVEZAVE: naravoslovje in tehnika, prometna in športna vzgoja, matematika

UČNI SKLOP: NARAVNE ZNAČILNOSTI DOMAČE POKRAJINE ČAS: 4 URE

POSEBNI CILJI Spoznavajo geografske teme z vidika medsebojnega vplivanja pokrajine na življenje ljudi in ljudi na spremembo pokrajine.Uvajajo se v različne načine spoznavanja in raziskovanja geografskih pojavov ter procesov. OPERATIVNI CILJI VSEBINE TEMELJNI STANDARDI ZNANJA

*minimalni**nekoliko zahtevnejši***zahtevnejši

Spoznavajo naravne danosti kot pogoj za življenje ljudi danes, v preteklosti in prihodnosti (ob primerih).Znajo pokazati naravne značilnosti domače pokrajine in izrabo tal (peskovnik, risba, zemljevid…)Znajo uvideti ob primerih vloge posameznih dejavnikov, ki vplivajo na oblikovanost površja.

Ugotavljajo vpliv človeka na spreminjanje narave (ob primerih ).Vrednotijo vpliv človeka na spreminjanje narave (ob primerih ).Primerjajo motive na starih fotografijah in zemljevidih ter ugotavljajo razlike.

NARAVNE SESTAVINE POKRAJINE

POVEZANOST S POKRAJINO

LJUDJE SPREMINJAJO POKRAJINO

** prikažejo naravne značilnosti domače pokrajine in izrabo tal (peskovnik, risba, zemljevid …)** ugotovijo naravne danosti kot pogoj za življenje ljudi danes, v preteklosti in prihodnosti ( ob primerih )** uvidijo vloge posameznih dejavnikov, ki vplivajo na izgled pokrajine (ob primerih )

* navedejo vpliv človeka na spreminjanje narave (ob primerih )** vrednotijo vpliv človeka na spreminjanje narave (ob primerih )

DEJAVNOSTI: opazovanje, izdelovanje, primerjanje, delo z zemljevidom, delo na terenu, delo s fotografijami

SPECIALNO- DIDAKTIČNA PRIPOROČILA: terensko delo

NAČIN PREVERJANJA: ustno

MEDPREDMETNE POVEZAVE: naravoslovje in tehnika, športna vzgoja, matematika

UČNI SKLOP: DRUŽBENE ZNAČILNOSTI DOMAČE POKRAJINE ČAS: 9 UR

POSEBNI CILJIRazvijajo ustvarjalne sposobnosti uporabe lastnih virov (razumskih, čutnih, čustvenih, komunikacijskih) v raziskovanju neposrednega družbenega okolja.Ugotavljajo in izbirajo dejavnike, ki omogočajo samorazumevanje, prepoznavajo oblike, pomena in povezanosti življenja v lokalnih skupnostih ter v globalni družbi.Spoznajo in razumejo pomen temeljnih človekovih ter otrokovih pravic in odgovornosti; razumejo pomen sodelovanja med ljudmi; spoznajo načine in oblike sodelovanja med ljudmi; spoznajo načine in oblike sodelovanja, tekmovanja, nasprotovanja, konfliktov ter reševanja konfliktov.Spoznajo družbene razlike med ljudmi; razumejo in tehtajo okoliščine, ki vplivajo na družbeno povezanost ter izobčenost posameznih skupin prebivalstva.OPERATIVNI CILJI VSEBINE TEMELJNI STANDARDI ZNANJA

*minimalni**nekoliko zahtevnejši***zahtevnejši

Spoznavajo razlike v velikosti, namembnosti, videzu različnih tipov naselij (mestna, primestna ).Razložijo nekatere razlike med naselji v domači pokrajini.Spoznavajo, da so na Zemlji tudi pokrajine z drugačnimi naselji (ponazorijo s primeri ).

Spoznavajo selitve prebivalcev (dnevne, začasne, stalne…)

NASELJA V DOMAČI POKRAJINI

PREBIVALSTVO DOMAČE POKRAJINE

* ugotovijo razlike v velikosti, namembnosti, videzu različnih tipov naselij (mestna, primestna…)* razložijo nekatere razlike med naselji v domači pokrajini** navedejo na Zemlji pokrajine z drugačnimi naselji (ponazorijo s primeri ) ** razložijo razlike med selitvami prebivalcev (dnevne, začasne, stalne…)

Razumejo vzroke selitev (služba, šola, poroka…) in posledice praznjenja vasi, večanje mest, skupno življenje ljudi različnih kultur.

Spoznavajo razlike med ljudmi v skupnosti (po spolu, starosti, religiji, spolni usmerjenosti, etnični pripadnosti, družbene, socialne, kulturne razlike )Spoznavajo načine usklajevanja med ljudmi različnih interesov in reševanja konfliktov.Ugotavljajo medsebojne povezave ljudi, držav, celin.

Spoznavajo vrste in oblike medsebojne pomoči ob družbenem vprašanju brezposelnosti.

Spoznavajo oblike sodelovanja med ljudmi v skupnosti.Spoznavajo razlike med formalnim (organiziranim, neosebnim ) in neformalnim (osebnim, intimnim ) združevanjem.Razumejo pomen ustvarjalne porabe prostega časa, razvijanje motivacije za skupno delo in delo v skupnosti.Razumejo pomen in utemeljenost potreb po prostovoljnem delu.Razvijajo občutke soodgovornosti in osebnega vpliva na razvoj skupnosti.

PREMAGAJMO PREDSODKE

V DRUŽBI SO TUDI TEŽAVE

SKUPAJ GRE LAŽJE

*** razložijo vzroke selitev (služba, šola poroka…) in posledice (praznjenja vasi, večanje mest, skupno življenje ljudi različnih kultur )

**ugotovijo razlike med ljudmi v skupnosti (po spolu, starosti, religiji, spolni usmerjenosti, etnični pripadnosti, družbene, socialne, kulturne razlike ).*** presodijo načine usklajevanja med ljudmi različnih interesov in reševanja konfliktov*** utemeljijo pomen medsebojne povezave ljudi, držav, celin

* naštejejo vrste in oblike medsebojne pomoči

* navedejo oblike sodelovanja med ljudmi v skupnosti** razložijo pomen in utemeljenost potreb po prostovoljnem delu*** utemeljijo razlike med formalnim (organiziranim, neosebnim ) in neformalnim (osebnim, intimnim ) združevanjem*** ocenijo pomen ustvarjalne porabe prostega časa, razvijanje motivacije za skupno delo in delo v skupnosti

DEJAVNOSTI: primerjanje statističnih podatkov, delo z besedilom, oblikovanje in uporaba medijskega gradiva, snovanje osebnih inovacij za kakovostnejše življenje v soseski

SPECIALNO- DIDAKTIČNA PRIPOROČILA: uporaba statističnih podatkov, uporaba konkretnih primerov iz neposrednega okolja (načrtovanje zelenic, širitev cest, igrišč…), igra vlog

NAČIN PREVERJANJA IN OCENJEVANJA: ustno

MEDPREDMETNE POVEZAVE: slovenščina, športna, poklicna, glasbena, prometna in zdravstvena vzgoja

UČNI SKLOP: PROMET IN GOSPODARSTVO ČAS: 7 UR

POSEBNI CILJIInformativno širijo prostorsko orientacijo od domačega kraja na Slovenijo, sosednje države, Evropo in svet.Razumejo in tehtajo (pozitivne in negativne) vplive sodobnega tehniškega ter gospodarskega razvoja na kakovost življenja in okolja.Predstavijo poklic, ki jih veseli.Zavejo se pomena načrtovanja razvoja, usvojijo (na primeru) pojem sonaravnega oz. trajnostnega razvoja.

OPERATIVNI CILJI VSEBINETEMELJNI STANDARDI ZNANJA* minimalni** nekoliko zahtevnejši***zahtevnejši

Spoznavajo vlogo prometa in komunikacij pri vse večji povezanosti med ljudmi.Spoznavajo, kako smo ljudje države, celine med seboj povezani.Ugotavljajo oblike skrbi za sokrajane (ostarele, bolne, osamljene…) in oblike (gospodarskega, športnega…) sodelovanja ob konkretnem primeru.Dopolnjujejo karto prometnih omrežij.Primerjajo podatke o številu in vrsti prometa, vezanega na izbrano trgovino, tovarno, dejavnost.Primerjajo vplive različnih vrst prometa na okolje, porabo surovin, energije.Spoznavajo pomen vse hitrejšega načina prenašanja sporočil za tesnejšo povezanost ljudi na vse večjem prostoru.Primerjajo nekdanji promet in komunikacije z današnjim.

TOVORNI PROMET

POTNIŠKI PROMET

PRENOS SPOROČIL

** predstavijo vlogo prometa in komunikacij pri vse večji povezanosti med ljudmi** ugotovijo oblike in pomen skrbi za sokrajane (ostarele, bolne, osamljene ) in oblike (gospodarskega, športnega…) sodelovanja ob konkretnem primeru** dopolnijo karto prometnih omrežij in tokov** primerjajo podatke o številu in vrsti prometa, vezanega na izbrano trgovino, tovarno, dejavnost…** razložijo pomen vse hitrejšega načina potovanja sporočil za tesnejšo povezanost ljudi na vse večjem prostoru** primerjajo nekdanje oblike prometa in komunikacije z današnjim** ugotovijo (analizirajo) povezanost ljudi, držav, celin ob konkretnem primeru (npr. vsakodnevnih dobrin, hrane, obleke…) ali ob aktualnem dogodku (naravne nesreče, olimpijske igre…)*** primerjajo vplive različnih vrst prometa na okolje,

Analizirajo povezanost ljudi, držav, celin ob konkretnem primeru (npr. vsakodnevnih dobrin, hrane, obleke…) ali ob aktualnem dogodku (naravne nesreče, olimpijske igre…)

porabo surovin, energije

Spoznavajo različne gospodarske dejavnosti (si ogledajo, zberejo podatke, prospekte…).Razumejo pomen gospodarskih dejavnosti za življenje ljudi nekoč in danes.Razumejo povezanost, odvisnost gospodarskih dejavnosti s pokrajinskimi osnovami nekoč in danes (obrt, turizem…)Izdelujejo gospodarsko karto domače pokrajine, berejo preproste karte.Vrednotijo pozitivne in negativne vplive gospodarskih dejavnosti v dani pokrajini.

GOSPODARSTVO IN POKRAJINA

GOSPODARSTVO SE SPREMINJA

* navedejo različne gospodarske dejavnosti (si jih ogledajo, zberejo podatke, prospekte…)* imenujejo nekatere starejše gospodarske dejavnosti* berejo preproste karte** razložijo pomen gospodarskih dejavnosti za življenje ljudi nekoč in danes** izdelajo gospodarsko karto domače pokrajine *** ugotovijo povezanost, odvisnost gospodarskih dejavnosti s pokrajinskimi osnovami nekoč in danes (obrt, turizem…)*** vrednotijo pozitivne in negativne vplive gospodarskih dejavnosti v dani pokrajini

DEJAVNOSTI: ogledovanje, anketiranje, zbiranje in urejanje podatkov, dopolnjevanje kart, branje voznih redov in gospodarskih kart, raziskovanje, fotografiranje, razvrščanje

SPECIALNO- DIDAKTIČNA PRIPOROČILA: delo na terenu, raziskovalne naloge, poudarimo pomen odgovornega ravnanja v prometu

NAČIN PREVERJANJA IN OCENJEVANJA: pisno

MEDPREDMETNE POVEZAVE: likovna, prometna, knjižnična, informacijska in poklicna vzgoja

UČNI SKLOP: PRETEKLOST DOMAČE POKRAJINE ČAS: 20 UR

POSEBNI CILJISpoznavajo življenje ljudi v preteklosti (zlasti v domači pokrajini) in ga primerjajo z življenjem v današnjem času.Znajo se orientirati s pomočjo časovnega traku.Razvijajo aktivne oblike dela in raziskujejo preteklost s pomočjo informacijskih virov, dela na terenu in spoznavanja različnih virov (muzejskih predmetov, starih slik, knjižničnega gradiva…)Spoznavajo oblike kulture in vsakdanjega življenja.Primerjajo dediščino in sodobnost.

OPERATIVNI CILJI VSEBINETEMELJNI STANDARDI ZNANJA* minimalni** nekoliko zahtevnejši*** zahtevnejši

Spoznavajo: -življenje ljudi v preteklosti,-pomembnejše kulturnozgodovinske spomenike,-znane osebnosti iz domače pokrajine,-šege in navade. Razumejo: -kaj so kulturnozgodovinski spomeniki,-pomen kulturnozgodovinskih spomenikov,-kaj so šege in navade.Spoštujejo in ohranjajo pozitivno tradicijo (šege, kulturne spomenike…)Znajo razvijati aktivne oblike dela in raziskovati preteklost (s pomočjo literature, virov, obiska muzeja) Znajo se orientirati v času in prostoru.

SLEDOVI PRETEKLOSTI V DOMAČI POKRAJINIPOJDIMO V MUZEJZGODOVINSKO RAZISKOVANJE DOMAČE POKRAJINE

ČASOVNI TRAK ZGODOVINEPRAZGODOVINA IN

* opišejo življenje ljudi v preteklosti* primerjajo življenje ljudi v preteklosti* navedejo znane osebnosti iz domače pokrajine*razvijajo aktivne oblike dela in raziskujejo preteklost (s pomočjo literature, virov,obiska muzeja)* navedejo nekatere šege in navade** opredelijo, kaj so šege in navade

**razložijo, kaj so kulturnozgodovinski spomeniki*** razložijo pomen, kaj so kulturnozgodovinski spomeniki

* izdelajo časovni trak* orientirajo se na časovnem traku** se orientirajo v času in prostoru

Spoznavajo: -da do nekaterih sprememb pride hitro, do nekaterih počasi,-da do nekaterih sprememb pride zaradi določenih vzrokov (vzrok-posledica).

Razumejo, kaj vpliva na družbeni razvoj (razvoj znanosti, tehnologije, razmerij med ljudmi).Analizirajo učinke družbenih sprememb (kaj olajšuje vsakdanje življenje ljudi, kakšna tveganja prinaša napredek).

ARHEOLOŠKE NAJDBERIMLJANI V NAŠIH KRAJIHŽIVLJENJE NA GRADU

IZ ŽIVLJENJA V MESTIHPOTOVANJE V NOVI VEK

**navedejo pomembnejše kulturnozgodovinske spomenike (arheološka najdišča, gradove, cerkve…)

** navedejo, kaj vpliva na družbeni razvoj (razvoj znanosti, tehnologije, razmerij med ljudmi)** ugotovijo vzroke in posledice nekaterih sprememb** ugotovijo (analizirajo) različne vplive družbenih sprememb (kaj olajšuje vsakdanje življenje ljudi, kakšna tveganja prinaša napredek), navedejo načine ohranjanja pozitivne tradicije (šege,kulturne spomenike)

DEJAVNOSTI: zbiranje, primerjanje, pogovor, časovno orientiranje, raziskovanje s pomočjo virov, branje in izdelovanje časovnega traku.

SPECIALNO-DIDAKTIČNA PRIPOROČILA: konkretni primeri iz dane pokrajine, projektno učno delo, delo v skupinah in na terenu, sodelovalno učenje.

PREVERJANJE IN OCENJEVANJE: ustnoOcenjevanje raziskovalne naloge

MEDPREDMETNE POVEZAVE: slovenščina, naravoslovje in tehnika, poklicna, likovna, glasbena, zdravstvena, knjižnična in informacijska vzgoja.

SLOVENIJA,NAŠA DOMOVINA

LEGA IN ZNAČILNOSTI SLOVENIJE ČAS: 3 URE

POSEBNI CILJI INFORMATIVNO širijo prostorsko orientacijo od domačega kraja, domače pokrajine na Slovenijo, (Italijo, Madžarsko), Evropo, svet.Spoznavajo geografske teme z vidika medsebojnega vplivanja pokrajine na življenje ljudi in ljudi na spremembe pokrajine.


Znajo pokazati lego Slovenije na zemljevidu Slovenije, sveta, globusu.Znajo ob slikovnem gradivu in kartah prepoznati ter opisati nekatere pokrajinske značilnosti (površje, vode, videz naselij, izrabo pokrajine…) slovenskih pokrajin.Znajo pokazati na zemljevidu Slovenije naravne enote, največja mesta, reke…Znajo pokazati lego domače pokrajine v Sloveniji.Spoznavajo: -slovensko tipičnost, se zavedajo in cenijo posebnosti ter sestavine, ki sooblikujejo našo istovetnost in pomagajo pri razločevanju drugimi,-razlikujejo med domovino in državo.

LEGA SLOVENIJENARAVNE ENOTE SLOVENIJE

* pokažejo lego Slovenije na zemljevidu Evrope, sveta, globusu* ob slikovnem gradivu in kartah prepoznajo ter opišejo nekatere pokrajinske značilnosti (površje, vode, videz naselij, izrabo pokrajine…) slovenskih pokrajin

UČNI SKLOP: ALPSKI SVET ČAS: 6 UR

POSEBNI CILJISpoznavajo oblike kulture in vsakdanjega življenja.Primerjajo dediščino in sodobnost

OPERATIVNI CILJI VSEBINETEMELJNI STANDARDI ZNANJA* minimalni** nekoliko zahtevnejši *** zahtevnejši

Znajo ob slikovnem gradivu in kartah prepoznati in opisati pokrajinske značilnosti alpskega sveta (površje, vode, videz naselij, izrabo tal…)Znajo pokazati lego alpskega sveta na zemljevidu Slovenije.Poimenuje slovensko visokogorje in gospodarske dejavnosti v alpskem svetu.

Spoznavajo gospodarski pomen naravnega območja.Ugotavljajo pomen hidroelektrarn.

Spoznavajo gospodarski pomen alpskih kotlin v Sloveniji.Znajo našteti kotline.

Spoznavajo obrti iz preteklosti.

VISOKOGORJE

PREDALPSKA HRIBOVJA IN DOLINE

KOTLINE ALPSKEGA IN PREDALPSKEGA SVETA

ALPSKI SVET V

* ob slikovnem gradivu in kartah prepoznajo ter opišejo nekatere pokrajinske značilnosti (površje, vode, videz naselij, izraba pokrajine…) alpskega sveta* na zemljevidu Slovenije pokažejo naravno enoto – alpski svet,največja mesta, reke…

* navedejo naše tipičnosti* ločijo med našimi tipičnostmi, posebnostmi in stereotipi** ocenijo in cenijo posebnosti ter sestavine, ki sooblikujejo našo istovetnost in pomagajo pri razločevanju med drugimi*** razložijo razliko med domovino in državo

Razumejo šege in navade ter spoštujejo in ohranjajo pozitivno tradicijo do le teh.

PRETEKLOSTI

DEJAVNOSTI: delo z zemljevidi, delo s slikovnim gradivom, filmom, ekskurzije, terensko delo.

SPECIALNO-DIDAKTIČNA PRIPOROČILA: ekskurzija

PREVERJANJE: ustno

MEDPREDMETNE POVEZAVE: glasbena vzgoja

UČNI SKLOP: PANONSKI SVET ČAS : 7 UR

POSEBNI CILJISpoznavajo oblike kulture in vsakdanjega življenja.Primerjajo dediščino in sodobnost.Razumevajo svoje neposredno kulturno okolje in ga primerjajo z alpskim svetom.


Znajo pokazati lego panonskega sveta na zemljevidu Slovenije.Znajo ob slikovnem gradivu in kartah prepoznati ter opisati pokrajinske značilnosti panonskega sveta (površje, vode, videz naselij, izraba pokrajine…).Spoznavajo slovensko (panonsko ) tipičnost.Spoznavajo gospodarske dejavnosti in najrodovitnejše kmetijske pokrajine Slovenije.Spoznavajo pomen zdraviliškega turizma za pokrajino.

Znajo našteti gričevja ter njihov gospodarski pomen.

RAVNINE PANONSKEGA SVETA

GRIČEVJA

* ob slikovnem gradivu in kartah prepoznajo ter opišejo nekatere pokrajinske značilnosti (površje, vode, videz naselij, izraba pokrajine…) panonskega sveta* na zemljevidu Slovenije pokažejo naravno enoto – panonski svet,največja mesta, reke…

* navedejo naše tipičnosti* ločijo med našimi tipičnostmi, posebnostmi in stereotipi

Ugotavljajo pomen gričevja za izletniški in zdraviliški turizem.

Ugotavljajo panonsko razpoznavnost (panonska hiša, koruznjaki, klopotci…).Znajo našteti obrti iz preteklosti in njihov pomen za danes (za turistična društva-obujanje običajev iz preteklosti).Spoštujejo, ohranjajo pozitivno tradicijo (šege, navade).

PANONSKEGA SVETA

SREČANJE Z DEDIŠČINO

** ocenijo in cenijo posebnosti ter sestavine, ki sooblikujejo našo istovetnost in pomagajo pri razločevanju med drugimi*** razložijo razliko med domovino in državo

DEJAVNOSTI: delo z zemljevidi, delo s slikovnim gradivom, filmom, ekskurzije, terensko delo

SPECIALNO-DIDAKTIČNE DEJAVNOSTI: ekskurzija

PREVERJANJE IN OCENJEVANJE: pisno

MEDPREDMETNA POVEZAVA: glasbena vzgoja

UČNI SKLOP: DINARSKI SVET ČAS : 6 UR

POSEBNI CILJISpoznavajo oblike kulture in vsakdanjega življenja.Primerjajo dediščino in sodobnost.Razumevajo svoje neposredno kulturno okolje in ga primerjajo z alpskim in panonskim svetom.


Znajo pokazati lego dinarskega sveta na zemljevidu Slovenije.Znajo ob slikovnem gradivu in kartah prepoznati ter opisati pokrajinske značilnosti dinarskega sveta

DINARSKE PLANOTE * ob slikovnem gradivu in kartah prepoznajo ter opišejopokrajinske značilnosti (površje, vode, videz naselij,

(površje, vode, videz naselij, izraba pokrajine…).Spoznavajo slovensko (dinarsko ) tipičnost.Spoznavajo gospodarski pomen visokih in nizkih planot.Spoznavajo naravno enoto-dinarski svet.

Spoznavajo površinske in podzemne kraške oblike.Znajo našteti naše najbolj znane turistične kraške jame.

Spoznavajo gospodarski pomen podolij in presihajočega Cerkniškega jezera.Spoznavajo naravne značilnosti Bele krajine.

Spoznavajo dodatne gospodarske dejavnosti: žagarstvo, suhorobarstvo, krošnjarjenje…Spoznavajo pomen prometnih poti v dinarskem svetu.

KRAŠKI POJAVI

DINARSKA PODOLJA

GODPODARSKE IN DRUGE POSEBNOSTI DINARSKEGA SVETA

izraba pokrajine…) dinarskega sveta* na zemljevidu Slovenije pokažejo naravno enoto – dinarski svet,največja mesta, reke…* ob slikovnem gradivu in kartah prepoznajo ter opišejo nekatere* navedejo tipičnosti* ločijo med našimi tipičnostmi, posebnostmi in stereotipi** ocenijo in cenijo posebnosti ter sestavine, ki sooblikujejo našo istovetnost in pomagajo pri razločevanju med drugimi*** razložijo razliko med domovino in državo



PREVERJANJE: ustno


UČNI SKLOP: PRIMORSKI SVET ČAS : 5 URE

POSEBNI CILJISpoznavajo oblike kulture in vsakdanjega življenja.Primerjajo dediščino in sodobnost.Razumevajo svoje neposredno kulturno okolje in ga primerjajo z alpskim,panonskim in dinarskim svetom.Upoštevajo različnosti (kulturnega, družbenega in duhovnega) slovenskega etničnega prostora (povzetek in primerjava med naravnimi enotami

Slovenije).


Znajo pokazati lego pokrajin s sredozemskim podnebjem.Znajo ob slikovnem gradivu in kartah prepoznati in opisati pokrajinske značilnosti primorskega sveta (površje, vode, videz naselij, izraba pokrajine…).Znajo pokazati na zemljevidu Slovenije največja mesta v primorskem svetu.Spoznavajo vlogo turizma za obalna mesta.

Znajo našteti primorske pokrajine v notranjosti.Spoznavajo ugodne razmere za razvoj gospodarskih dejavnosti.Naštejejo pomembna središča.

Spoznavajo gospodarske dejavnosti značilne za primorski svet: solinarstvo, oljkarstvo…Ugotavljajo pomen odprtja železnice v preteklosti.Znajo našteti značilne primorske jedi in šege.

OB OBALI

PRIMORSKE POKRAJINE V NOTRANJOSTI

GOSPODARSTVO V PRETEKLOSTI

* ob slikovnem gradivu in kartah prepoznajo ter opišejo nekatere pokrajinske značilnosti (površje, vode, videz naselij, izraba pokrajine…)primorskega sveta* na zemljevidu Slovenije pokažejo naravno enoto-primorski svet, največja mesta, reke…

* navedejo tipičnosti* ločijo med našimi tipičnostmi, posebnostmi in stereotipi** ocenijo in cenijo posebnosti ter sestavine, ki sooblikujejo našo istovetnost in pomagajo pri razločevanju med drugimi*** razložijo razliko med domovino in državo





UČNI SKLOP: SLOVENCI SKOZI ČAS ČAS: 9 UR

POSEBNI CILJISpoznavajo ljudi v preteklosti in ga primerjajo z življenjem v današnjem času.Znajo se orientirati na časovnem traku.Raziskujejo preteklost s pomočjo informacijskih virov, dela na terenu in spoznavajo iz različnih virov (muzejskih predmetov, starih slik, knjižničnega gradiva…).


Spoznavajo nekaj najbolj temeljnih obdobij in dogajanj iz slovenske preteklosti ob slikovnem gradivu in časovnem traku (informativno).

Spoznavajo razdeljenost današnje Slovenije v preteklosti in ob zemljevidu.

Spoznavajo obrambo kmetov pred turškimi vpadi.Naštejejo (ob zemljevidu) glavne turške vpade na Slovensko.

Spoznavajo dajatve kmetov do zemljiškega gospoda v preteklosti.Ugotavljajo posledice ne plačevanja obveznosti kmetov do zemljiškega gospoda (kmečki upori).

NASELITEV SLOVANOV, KARANTANIJA, SPREJEM KRŠČANSTVA

SLOVENSKE DEŽELE V OKVIRU SOSEDNJIH DRŽAV

TURŠKI VPADI IN GRADNJA PROTITURŠKIH TABOROV

POLOŽAJ KMETOV V PRETEKLOSTI IN KMEČKI UPORI

* navedejo nekaj najbolj temeljnih obdobij in dogajanj iz slovenske preteklosti* razlikujejo med pojmoma Slovan in Slovenec

** naštejejo države, v katerih so Slovenci živeli v preteklosti

Spoznavajo zasluge Primoža Trubarja na Slovenskem ob slikovnem gradivu.Ugotavljajo pomen izida prve slovenske knjige. .

Spoznavajo pomen programa Zedinjene Slovenije.

Spoznavajo temeljna dogajanja v obeh svetovnih vojnah.Ugotavljajo, da smo vsi odgovorni za mir v državi.

Spoznavajo vključitev Slovenije po prvi in drugi svetovni vojni.Znajo se orientirati na časovnem traku.

NAŠA PRVA TISKANA KNJIGA

ZEDINJENA SLOVENIJA

PRVA IN DRUGA SVETOVNA VOJNA

SLOVENCI V JUGOSLAVIJI

DEJAVNOSTI: zbiranje, opisovanje, ogledovanje, opazovanje

SPECIALNO-DIDAKTIČNA PRIPOROČILA: INFORMATIVNO se seznanjajo ob slikovnem gradivu in časovnem traku, obisk muzeja


MEDPREDMETNE POVEZAVE: slovenščina, glasbena vzgoja

NAŠA DRŽAVA, REPUBLIKA SLOVENIJAUČNI SKLOP: DRŽAVNA UREDITEV SLOVENIJE ČAS: 8 UR

POSEBNI CILJISpoznavajo podobe (primere) iz slovenske kulturne tradicije (madžarske in italijanske) in si oblikujejo zavest o slovenski državni pripadnosti.


Spoznavajo: -državna praznika dan samostojnosti in dan državnosti,-organiziranost slovenske države,-simbole, znake in himno države.Znajo našteti državne simbole in opisati grb.

Spoznavajo: -pojme manjšina, priseljenci,-pomen in pravice narodnih manjšin pri nas.

Spoznavajo: -pojme zamejstvo, izseljenstvo, zdomstvo,-osnovne predstave o Slovencih v zamejstvu in o slovenskih izseljencih.Znajo pokazati na zemljevidu, kje živijo Slovenci v zamejstvu in po svetu.

SAMOSTOJNA SLOVENIJA

KAKO JE ORGANIZIRANA DRŽAVA SLOVENIJA

V SLOVENIJI ŽIVIJO TUDI DRUGI NARODI

SLOVENCI ZUNAJ SLOVENSKE DRŽAVNE MEJE

** razložijo pomen samostojne države

* naštejejo državne simbole* opišejo grb** predstavijo organiziranost slovenske države** predstavijo simbole, znake in himno države

* naštejejo manjšine v Sloveniji** pojasnijo pomen in pravice narodnih manjšin pri nas** razložijo pojem manjšina

*** razložijo pojme zamejstvo, izseljenstvo, zdomstvo

* pokažejo na zemljevidu, kje živijo Slovenci v zamejstu in po svetu

Spoznavajo glavno mesto: zgodovinsko preteklost, prometno lego, gospodarsko, kulturno središče…

Spoznavajo prizadevanja Slovenije za boljše sodelovanje z drugimi državami.

LJUBLJANA-GLAVNO MESTO SLOVENIJE

SLOVENIJA IN EVROPSKA UNIJA

* opišejo glavno mesto in njegov pomen

** navedejo prizadevanja Slovenije za boljše sodelovanje z drugimi državami

DEJAVNOSTI: zbiranje, opisovanje, ogledovanje, opazovanje

SPECIALNO-DIDAKTIČNA PRIPOROČILA: sodelovalno učenje. Na narodnostno mešanih ozemljih se priporoča projektno učno delo.

PREVERJANJE IN OCENJEVANJE: ustno

MEDPREDMETNE POVEZAVE: slovenščina, likovna in glasbena vzgoja

OPOMBAŠtevilo ur za posamezni učni sklop je okvirno.Preverjanje in ocenjevanje si učitelj načrtuje po svoje.

PREDLOGI ZA DNEVNE DEJAVNOSTI

EKSKURZIJA v glavno mesto Slovenije: ogled z gradu, ogled mesta in pomembnih stavb, obisk muzeja, galerije…EKSKURZIJA v eno od naravnih enot.ŠOLA V NARAVI: spoznavanje družbenih značilnosti kraja, pokrajine (projektno, raziskovalno delo).Obisk gledališke predstave, likovne ali muzejske razstave, operne ali druge glasbene prireditve. Priprava razstave na šoli, pogovor z umetniki, strokovnjaki s področja družbeno zgodovinskih ved.

Documents

Druzba+5+letna+priprava