DIPLOMSKO DELO - University of Ljubljana · KEY WORDS: Body Mass Index, Results, Alpine Skiing, older Boys and Girls, younger Boys and Girls, Rauch Cup TITLE: The influence of Body

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

DIPLOMSKO DELO

ANDREJ ŠALAMUN

Ljubljana, 2016

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

Športno treniranje

Alpsko smučanje

VPLIV INDEKSA TELESNE MASE NA REZULTATE

ALPSKIH SMUČARJEV IN SMUČARK STARIH OD 14 DO 16

LET NA POKALU RAUCH V SEZONI 2014/2015

DIPLOMSKO DELO

MENTOR

doc. dr. Blaž Lešnik

RECENZENT Avtor dela

prof. dr. Milan Žvan ANDREJ ŠALAMUN

KONZULTANT

izr. prof. dr. Matej Supej

ZAHVALA

Hvala…

KLJUČNE BESEDE: indeks telesne mase, alpsko smučanje, starejši mlajši dečki in deklice,

pokal Rauch, rezultat

NASLOV: Vpliv indeksa telesne mase na rezultate alpskih smučarjev in smučark starih od 14

do 16 let na pokalu Rauch v sezoni 2014/2015

AVTOR: Andrej Šalamun

IZVLEČEK

Uspešnost je tako v alpskem smučanju kot tudi v drugih športnih panogah odvisna od

velikega števila dejavnikov, kjer nekateri bolj, drugi manj odločilno vplivajo na doseganje

dobrih rezultatov. Redno spremljanje in preverjanje razvoja psihosomatičnega statusa

tekmovalcev je eden od najpomembnejših pogojev za kvalitetno vodenje napredovanja

tekmovalca v vrhunskem športu. Izmed vseh dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost

posameznega športnika na treningih in tekmovanjih, so v diplomskem delu obravnavani le

telesna masa in višina ter indeks telesne mase (BMI) v povezavi z doseženimi rezultati na

pokalu Rauch v sezoni 2014/2015.

Zanimalo nas je, kakšne so razlike v rezultatih alpskih smučarjev in smučark starih od 14 do

16 let glede na BMI vsakega posameznega tekmovalca. Podatke za izračun BMI smo

pridobili iz baze podatkov Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, podatke o rezultatih iz

pokala Rauch pa iz baze podatkov Smučarske zveze Slovenije (SZS). Podatke smo obdelali s

statističnim programom SPSS. Najprej smo z opisno statistiko pregledali celoten vzorec, ki je

zajemal 85 oseb, pregled meritve BMI celotnega vzorca in pregled meritve števila doseženih

točk za celoten vzorec. Nato smo vzorec razdelili na štiri kategorije – na mlajše dečke, mlajše

deklice, starejše dečke in starejše deklice – ter izvedli Shapiro-Wilkov test in test korelacije s

Pearsonovim koeficientom za vsako kategorijo posebej.

Ugotovili smo, da obstaja korelacija med BMI in rezultati v obeh kategorijah dečkov, vendar

rezultati kažejo, da le ta ni statistično značilna, medtem ko pri dekletih korelacija med BMI in

rezultati na pokalu Rauch ne obstaja.

KEY WORDS: Body Mass Index, Results, Alpine Skiing, older Boys and Girls, younger

Boys and Girls, Rauch Cup

TITLE: The influence of Body Mass Index on the Results of Alpine Female and Male Skiers

aged 14 to 16 Years in the Rauch Cup in the Season 2014/2015

AUTHOR: Andrej Šalamun

ABSTRACT

Success depends on several different factors, both in alpine skiing as well as in other sports,

and these factors are more or less relevant for achieving good results. Regular monitoring and

review of the development of psychosomatic status of competitors is one of the most

important requirements for quality management of the advancement of an athlete competing

in a professional sport. Of all the factors that affect the performance of each athlete during

training and competitions, the diploma thesis analyses only weight and height, and body mass

index (BMI) in combination with the results achieved in the Cup Rauch in the season

2014/2015.

The aim of the analysis was to examine the differences in the results of alpine male and

female skiers aged 14 to 16 years depending on BMI of each competitor. The data for the

calculation of BMI were obtained from the database of the Faculty of Sport, University of

Ljubljana, whereas information on the results of the Cup Rauch were obtained from the

database of the Ski Association of Slovenia (SZS). They were analysed with SPSS statistical

program. First, we used the descriptive statistics to examine the entire sample, which

consisted of 85 persons, to review BMI measurements of the entire sample and to review the

measurement of the number of points scored for the entire sample. Then, the sample was

divided into four categories - younger boys, younger girls, older boys and older girls - and

Shapiro-Wilkov test and the correlation test with the Pearson coefficient were performed for

each category.

It was found that there is a correlation between BMI and achieved results in both categories of

boys, but the results show that this is not statistically significant, while correlation between

BMI and the results of the Cup Rauch does not exist in the examined categories of girls.

KAZALO VSEBINE

1 Uvod ........................................................................................................................................ 1

1.1 Zgodovina smučanja v svetu............................................................................................ 1

1.2 Razvoj alpskega smučanja ............................................................................................... 2

1.2.1 Lilienfeldska (alpska) tehnika ................................................................................. 3

1.2.2 Nordijsko-alpinska tehnika ...................................................................................... 3

1.2.3 Arlberška tehnika ..................................................................................................... 3

1.2.4 Rotacijska (francoska) tehnika ................................................................................ 4

1.2.5 Tehnika nasprotnega sukanja ramen ....................................................................... 4

1.2.6 Tehnika krožnega gibanja kolen.............................................................................. 5

1.2.7 Tehnika zareznega zavoja ........................................................................................ 5

1.3 Zgodovina in razvoj smučanja v Sloveniji...................................................................... 6

1.3.1 Zgodovina otroškega alpskega smučanja v Sloveniji ............................................ 7

1.4 Tekmovalne discipline ..................................................................................................... 8

1.4.1 Veleslalom ................................................................................................................ 8

1.4.2 Slalom ....................................................................................................................... 8

1.4.3 Superveleslalom ....................................................................................................... 9

1.4.4 Smuk ......................................................................................................................... 9

2 Raziskovalni predmet in problem ........................................................................................ 11

2.1 Antropometrične značilnosti otrok ................................................................................ 11

2.2 Organizacija otroškega alpskega smučanja v Sloveniji ............................................... 12

2.3 Pregled dosedanjih raziskav........................................................................................... 14

3 Cilji in hipoteze ..................................................................................................................... 17

4 Metode dela ........................................................................................................................... 18

4.1 Vzorec raziskave............................................................................................................. 18

4.2 Metode obdelave podatkov ............................................................................................ 18

4.3 Pojem korelacijske odvisnosti ....................................................................................... 18

4.4 Test normalne porazdelitve – Shapiro-Wilkov test ...................................................... 19

4.5 Test korelacije dveh vzorcev – Pearsonov korelacijski koeficient.............................. 19

5 Rezultati................................................................................................................................. 20

5.1 Pojmi in okrajšave uporabljeni v analizi ....................................................................... 20

5.2 Opis celotnega vzorca .................................................................................................... 20

5.3 Mlajši dečki..................................................................................................................... 24

5.4 Mlajše deklice ................................................................................................................. 27

5.5 Starejši dečki ................................................................................................................... 31

5.6 Starejše deklice ............................................................................................................... 34

6 Razprava ................................................................................................................................ 38

6.1 Uporabnost diplomskega dela za teorijo in prakso ...................................................... 39

7 Zaključek ............................................................................................................................... 40

8 Viri ......................................................................................................................................... 42

KAZALO SLIK

Slika 1: standardne vrednosti BMI za starost med 5 in 19 let (WHO, 2015) ...................................... 12

Slika 2: razdelitev celotnega vzorca po spolu smučarjev udeleženih v meritvi .................................. 21

Slika 3: število smučarjev po kategoriji tekmovanja ......................................................................... 21

Slika 4: porazdelitev vrednosti meritve indeksa telesne mase............................................................ 22

Slika 5: porazdelitev vrednosti števila doseženih točk ...................................................................... 23

Slika 6: porazdelitev indeksa telesne mase za vzorec mlajših dečkov ................................................ 24

Slika 7: porazdelitev števila doseženih točk za vzorec mlajših dečkov .............................................. 26

Slika 8: korelacija indeksa telesne mase in števila doseženih točk za vzorec mlajših dečkov ............. 27

Slika 9: porazdelitev vrednosti indeksa telesne mase za vzorec mlajših deklic .................................. 28

Slika 10: porazdelitev vrednosti števila doseženih točk za vzorec mlajših deklic............................... 29

Slika 11: korelacija indeksa telesne mase in števila doseženih točk za vzorec mlajših deklic ............. 30

Slika 12: porazdelitev vrednosti indeksa telesne mase za vzorec starejših dečkov ............................. 31

Slika 13: porazdelitev vrednosti števila doseženih točk za vzorec starejših dečkov ........................... 33

Slika 14: korelacija indeksa telesne mase in števila doseženih točk za vzorec starejših dečkov ......... 34

Slika 15: porazdelitev vrednosti indeksa telesne mase za vzorec starejših deklic ............................... 35

Slika 16: porazdelitev vrednosti števila doseženih točk za vzorec starejših deklic ............................. 36

Slika 17: korelacija indeksa telesne mase in števila doseženih točk za vzorec starejših deklic ........... 37

KAZALO TABEL

Tabela 1: razdelitev celotnega vzorca po spolu ................................................................................. 20

Tabela 2: razdelitev vzorca po kategoriji tekmovanja ....................................................................... 21

Tabela 3: opisna statistika za vrednost indeksa telesne mase celotnega vzorca smučarjev ................. 22

Tabela 4: opisna statistika celotnega vzorca smučarjev za vrednost števila doseženih točk na pokalu 23

Tabela 5: opisna statistika za vrednost indeksa telesne mase mlajših dečkov..................................... 24

Tabela 6: rezultati testa normalne porazdelitve za vrednost indeks telesne mase maljših dečkov ....... 25

Tabela 7: opisna statistika za vrednost števila doseženih točk mlajših dečkov ................................... 25

Tabela 8: rezultati testa normalne porazdelitve za vrednost število doseženih točk mlajših dečkov ... 26

Tabela 9: rezultati Pearsonove korelacije na vzorcu mlajših dečkov.................................................. 26

Tabela 10: opisna statistika za vrednost indeksa telesne mase mlajših deklic .................................... 28

Tabela 11: rezultati testa normalne porazdelitve za vrednost indeks telesne mase mlajših deklic ....... 28

Tabela 12: opisna statistika za vrednost števila doseženih točk mlajših deklic ................................... 29

Tabela 13: rezultati testa normalne porazdelitve za vrednost število doseženih točk mlajših deklic ... 29

Tabela 14: rezultati Pearsonove korelacije na vzorcu mlajših deklic ................................................. 30

Tabela 15: opisna statistika za vrednost indeksa telesne mase starejših dečkov ................................. 31

Tabela 16: rezultati testa normalne porazdelitve za vrednost indeks telesne mase starejših dečkov .... 32

Tabela 17: opisna statistika za vrednost števila doseženih točk starejših dečkov ............................... 32

Tabela 18: rezultati testa normalne porazdelitve za vrednost število doseženih točk starejših dečkov 33

Tabela 19: rezultati Pearsonove korelacije na vzorcu starejših dečkov .............................................. 33

Tabela 20: opisna statistika za vrednost indeksa telesne mase starejših deklic ................................... 35

Tabela 21: rezultati testa normalne porazdelitve za vrednost indeks telesne mase starejših deklic ..... 35

Tabela 22: opisna statistika za vrednost števila doseženih točk starejših deklic ................................. 36

Tabela 23: rezultati testa normalne porazdelitve za vrednost število doseženih točk starejših deklic .. 36

Tabela 24: rezultati Pearsonove korelacije na vzorcu starejših deklic ................................................ 37

1

1 UVOD

1.1 ZGODOVINA SMUČANJA V SVETU

150 let nazaj so bile lesene deske v Alpah še skorajda nepoznane, danes pa je zima brez

smučanja za nas praktično nepredstavljiva. Smučanje v današnjem času predstavlja enega od

načinov preživljanja prostega časa, v preteklosti pa temu ni bilo vedno tako. Ločiti moramo

med smučanjem za zabavo ali tekmovanjem, in smučanjem, ki je imelo uporabnosten značaj.

Ljudje v nordijskih deželah so za potovanje, lov in vojskovanje uporabljali posebne

pripomočke. Najprej so uporabljali krplje, iz katerih so se razvile dolge krplje oziroma

smučke. Prvotne krplje na kožuhe naj bi bile stare celo do 5000 let (Rajtmajer in Gartner,

1987).

Najstarejši primerek lesene smučke so našli leta 1921 v močvirju Hetting na Švedskem.

Kasnejša analiza je razkrila, da je bila ta 110 cm dolga deska izdelana približno 4500 let nazaj.

Kot prikazujejo jamske risbe, so že v starogrški civilizaciji poznali primitivno obliko smuči.

Najbolj znana je podoba človeka na smučeh z otoka Rödöy na Švedskem, ki naj bi bila stara

4000 let. Te stare smučke so bile različnih dolžin in nekatere od njih so bile prevlečene tudi s

kožuhovino. Nekatere so bile tudi različno dolge. Z daljšo smučko (do 2,70) so drseli, s precej

krajšo drugo, ki je bila podložena z krznom, pa odrivali (Rajtmajer in Gartner, 1987).

Prvi zapiski o smučeh segajo že v čas starih Grkov in Rimljanov. Herodot (5. stol. pr. n. št.) je

pisal o „lesenih čevljih“ za potovanje po snegu. Plinji pa je pisal o Hipodih, o ljudeh s

konjskimi nogami. V mislih je imel Fince in Laponce, ki so hodili na smučeh, obloženih s

kožuhovino. Za pomembne veljajo tudi zapiski švedskega škofa in zgodovinarja Olausa

Magnusa, ki je v svoji knjigi z naslovom Zgodovina skandinavskih narodov opisal smučanje,

kakršno je videl na svoje oči v domačih krajih (Rajtmajer in Gartner, 1987).

Smučanje so okoli leta 1000 med svoje veščine uvedli norveški vitezi. Iz leta 1200 je najden

prvi zapis o smučarjih vojakih v bitki za Oslo, vojaške oddelke na smučeh pa je uporabljal

tudi ruski car Ivan Grozni (Rajtmajer in Gartner, 1987).

Na smučarski razvoj je imela poseben vpliv tudi norveško-švedska vojna v začetku 18.

Stoletja, katere del je bila tudi posebna enota, sestavljena iz 2000 norveških vojakov, ki je bila

urjena na smučeh. Veliko vojakov se je v dolino Telemark vračalo domov. Smučali so tudi

kasneje doma in tako širili smučanje med prebivalci doline, večinoma med mladimi. Kasneje

2

so se nekateri od teh fantov vpisali na fakulteto v Oslo (ki se je takrat imenovala Kristianija),

s seboj pa so imeli tudi smuči. Tako se je začelo širiti smučanje tudi med meščani Osla.

Posledično se je širila tudi izdelava in prodaja smuči in smučarske opreme. Smučanje za

zabavo je bilo torej rojeno. Do sredine 19. stoletja se je smučanje razširilo že na vso Norveško

in kmalu so izvedli prvo smučarsko tekmovanje na svetu, leta 1843 v Tromsöju na

Norveškem. Ne dolgo zatem so smučke med prtljago norveških izseljencev prišle tudi v

Ameriko (Rajtmajer in Gartner, 1987).

Smučarska tekmovanja so zaznamovali kmečki prebivalci Telemarka in meščani Kristianije,

ki so med seboj tekmovali v različnih disciplinah. Zraven tekov in skokov so izvajali tudi

varianto slaloma (staronorveško: slalaam = sled smuči v snegu) ter spuste naravnost po hribu.

Ko je postala hitrost prevelika, so se z zavojem telemark ali kristijanija ustavili (Guček,

2004).

Veliko takratnih smučarjev se je ukvarjalo z obliko smuči, med njimi tudi norvežan Norheim.

Njegove krajše in na sredini ožje smuči so predstavljale prvi pojav stranskega loka. Po letu

1888 se je smučanje Telemark pojavilo tudi v osrednji Evropi in se ohranilo do časa med

obema vojnama, ko je alpska tehnika postala bolj razširjena. Starodobni zavoj telemark se ne

uvršča med alpske tehnike (Guček, 2004).

1.2 RAZVOJ ALPSKEGA SMUČANJA

Začetki alpskega smučanja segajo v konec 18. stoletja. Prva tekmovanja v slalomu in smuku

so dobila naziv alpsko smučanje, da bi se ga pojmovno ločilo od klasičnega ali nordijskega.

Posreden vpliv na razvoj alpskega smučanja so imeli alpinisti, ki so si s smučmi olajšali

dostop do sten, v zadnjem desetletju 19. stoletja pa so uporabljali smuči tudi pri spustu v

dolino (Rajtmajer in Gartner, 1987).

Na razmah smučanja v srednji Evropi je precej vplival raziskovalec polarja Fridtjof Nansen.

Njegova knjiga Na smučeh skozi Grenlandijo je vplivala na povečano zanimanje za takratni

način smučanja (Rajtmajer in Gartner, 1987).

V Nemčiji in Švici je veliko pripomogel k širjenju smučarske kulture dr. Wilhelm Paulke.

Pisal je knjige, vodil tečaje za gorske vodnike in bil soustanovitelj smučarskega kluba v St.

Antonu/Arlberg (1901). Njegovo delovanje lahko označimo kot temelj za razvoj modernega

3

smučanja, čeprav je bil zagovornik nordijske tehnike, ki so jo predstavljali smuk naravnost in

sprememba smeri na osnovi telemarka in kristianije (Rajtmajer in Gartner, 1987).

1.2.1 Lilienfeldska (alpska) tehnika

Za pionirja alpskega smučanja velja Matthias Zdarsky iz Lilienfelda v Avstriji. Prve smuči je

dobil že leta 1890, smučal pa je na svoj način, saj prej še ni videl nobenega smučarja. Dolge

norveške smuči je skrajšal na 180cm ter zamenjal vezi z lastno konstruiranimi kovinskimi

vezmi. Šest let je vadil in z novo opremo izumil posebno tehniko smučanja, uporabljal pa je

samo eno palico. To tehniko je razložil v svoji knijgi z naslovom Lilienfelder Skifahrtechnik

(1896). Plužni zavoj v vzravnani drži je predstavljal osnovo njegove tehnike, ki je naletela na

precejšni odpor med zagovorniki nordijskega smučanja (med drugimi tudi pri Paulkeju)

(Rajtmajer in Gartner, 1987).

Guček (2004) navaja, da je bil Zdarsky prvi na svetu, ki je na podlagi lastnih izkušenj napisal

metodične napotke, kako se naučiti to tehniko in jo kasneje poimenoval alpska tehnika.

1.2.2 Nordijsko-alpinska tehnika

Poklicni vojak Georg Bilgeri je bil mnenja, da so tehnike smučanja šele v razvoju in da

nobena ni dokončna. Tako je povezal dobre lastnosti lilienfeldske tehnike in nordijskega

načina smučanja. Nordijsko‐alpinska tehnika je tako temeljila na nordijskih elementih (daljše

smuči z žlebom, dve palici, telemark in kristianija), kakor tudi na alpskih elementih (plužna

tehnika zavijanja in čvrsta vez). Za potrebe vojakov je ta sinteza predstavljala optimalni

način, kajti primerjamo jo lahko (gledano zelo široko) z današnjim turnim smučanjem. Ta

tehnika se je uporabljala od leta 1900 do konca prve svetovne vojne (Rajtmajer in Gartner,

1987).

1.2.3 Arlberška tehnika

To tehniko je po prvi svetovni vojni razvil Avstrijec Hannes Schneider iz St. Antona, tako da

je plužni zavoj razvil v plužno kristianijo. Položaj smučanja v nizki preži je omogočal

razbremenitev smuči pred zavojem (Rajtmajer in Gartner, 1987).

Leta 1925 je Schneider skupaj z dr. Arnoldom Fanckom posnel film o arlberški tehniki.

Kasneje sta napisala še knjigo z naslovom Čudo smučk. Oboje je vplivalo na to, da je

4

arlberška tehnika bolj dinamičnega razbremenjevanja in obremenjevanja doživela vrhunec

med letoma 1930 in 1936 (Guček, 2004).

Tako je postal Arlberg prvo smučarsko-turistično središče, Schneider pa prvi učitelj

smučanja, ki je z modernimi metodami poučeval tehniko smučanja (Rajtmajer in Gartner,

1987).

1.2.4 Rotacijska (francoska) tehnika

Na tekmovanjih za pokal Kandahar po letu 1924 je prevladovala še Schneiderjeva arlberška

tehnika, vendar so nekateri tekmovalci poskušali zmanjševati plužni položaj smuči, da bi

zmanjšali izgubo hitrosti. V tem je bil najuspešnejiši Avstrijec Toni Seelos, obvladal je zavoj

s paralelnimi smučmi na podlagi močnega razbremenjevanja naprej‐gor, čeprav je na začetku

zavoja še vedno malo zaplužil. Sukanje zgornjega dela telesa v smeri zavoja je pogojevalo

naziv alpska rotacijska/vrtilna tehnika (Rajtmajer in Gartner, 1987).

Ta način smučanja je po letu 1937 pridobil naziv francoska rotacijska tehnika, zasluge za to

ima Francoz Emile Allais, ki je smučal že paralelno. Pri tem je bilo poleg sukanja zgornjega

dela telesa izrednega pomena razbremenitev z močnim nagibom naprej (Gartner in Rajtmajer,

1987). Po drugi svetovni vojni je Allais v knjigi z naslovom Francoska tehnika dodelal in

izpopolnil rotacijsko tehniko (Guček, 2004).

1.2.5 Tehnika nasprotnega sukanja ramen

Prvine te tehnike so se pojavile že leta 1936 v Švici, vendar je druga svetovna vojna zavrla

možen razvoj. Tehniko, pri kateri se smuča v bolj pokončni drži, so Avstrijci razvijali kot

odgovor na dolgoletno prevlado francoske rotacijske tehnike. Ramena so se vrtela v nasprotno

stran od smuči, kar je bilo biomehansko precej zahtevno in se tako ni moglo na široko

uveljaviti. Potrebne so bile analize in teoretične utemeljitve, Avstrijec prof. Kruckenhauser jih

je izdelal ob potrebni metodiki za poučevanje. Prvič je bila javno prikazana šele leta 1955,

eno leto kasneje pa je Toni Sailer z novo tehniko že zmagal na OI v Cortini d’Ampezzo v

vseh treh disciplinah (Rajtmajer in Gartner, 1987).

5

1.2.6 Tehnika krožnega gibanja kolen

Francozi so imeli avstrijski način nasprotnega sukanja ramen za balet na snegu in so pogrešali

racionalno komponento gibanja. Pomembna jim je bila uporaba različnih načinov

spreminjanja smeri, plužni način, paralelni, smučanje po grbinah in vse vrste prestopanj.

(Rajtmajer in Gartner, 1987).

Jean Vuarnet, ki je z novim sedečim položajem “jajce” zmagal v smuku na OI 1960, in

profesor Georges Joubert sta leta 1966 napisala knjigo, katere rdeča nit je bila tehnika

krožnega gibanja, neodvisno delo nog in uvodni zasuk gornjega dela telesa, in tako

poenostavila tehniko smučanja. Kot prva sta tudi omenila zarezni zavoj (carving) brez

stranskega oddrsavanja na smučeh s poudarjenim stranskim lokom (Guček, 2004).

1.2.7 Tehnika zareznega zavoja

Zarezni zavoj se v času Vuarneta in Jouberta še ni uveljavil. Do tega je prišlo šele mnogo let

kasneje, ko je smučarska industrija začela na veliko proizvajati smuči z izrazitejšim stranskim

lokom. Tako je razvoj smuči v zadnjih dveh desetletjih močno vplival na razvoj smučarske

tehnike (Lešnik in Žvan, 2007).

Značilna razlika med tehniko smučanja v preteklosti in sedanjosti ni več vse večje

pospeševanje (Petrovič, 1992; Petrovič in sod., 1987, v Lešnik in Žvan, 2007), ampak čim

manjše zaviranje (Lešnik, 1999, v Lešnik in Žvan, 2007). Smuči z izrazitejšim stranskim

lokom omogočajo predvsem vodenje zavoja po robnikih s čim manj stranskega oddrsavanja

in hitrejše drsenje v fazi približevanja vratom ter manjše zaviranje pri izhodu/vhodu iz zavoja.

Osnovni cilj sodobnega načina smučanja je torej ohranjanje ter povečevanje hitrosti v vseh

fazah tekmovalnega zavoja (Lešnik in Žvan, 2007).

6

1.3 ZGODOVINA IN RAZVOJ SMUČANJA V SLOVENIJI

Smučanje se je pojavilo v eni svojih začetnih oblik tudi na slovenskih tleh. Tako je

Janez Vajkard Valvasor že leta 1689 v svoji knjigi Slava vojvodine Kranjske opisal,

kako je videl ljudi smučati med svojim obiskom na Blokah. Slovenci smo lahko

ponosni na tako staro izročilo bloškega smučanja, ki velja za prvo smučanje v srednji

Evropi.

Glede nastanka bloškega smučanja obstaja več teorij, in sicer, da so prišle smuči med

tridesetletno vojno na Bloško planoto, da jih je iz Rusije prinesel veleposlanik in

novinar Žiga Herberstein iz Vipave ali da so nastajale avtohtono na Blokah

(Rajtmajer in Gartner, 1987). Vendar so to že starejše teorije. Guček (2004) navaja

sklepanje dr. Borisa Orela, ki je po obširni raziskavi leta 1964 napisal knijgo Bloške

smuči, da so Bločani vedenje o smučeh in njihovi uporabi prinesli s seboj med veliko

selitvijo narodov v 6. stoletju. Bloško smučanje se je pojavljajo do leta 1942, ko so

italijanski okupatorji prepovedali uporabo smuči (Guček, 2004).

Kakor bloško smučanje se tudi pohorsko smučanje ni razširilo ali razvijalo, zato ju

etnograf dr. Boris Orel ocenjuje za ljudska smučanja (Guček, 2004). Na Pohorje so

prinesli prve smuči domači gozdarji, ki so se morali udeležiti tečaja smučanja v

Gußwerku na avstrijskem Štajerskem leta 1886. Prve smuči modela Lilienfelder so

našle pot na Pohorje leta 1903 (Rajtmajer in Gartner, 1987).

Na razvoj modernega smučanja v Sloveniji je posebej vplival Edmund Čibej, učitelj

iz Dola nad Ajdovščino, ki je v začetku 90. let 19. stoletja smučal na Trnovski planoti

in je takrat tudi že učil smučati dijake in prijatelje (Batagelj, 2006, v Lešnik in Žvan,

2007). Kdaj je dobil prve norveške smuči, ni mogoče natančno definirati. Verjetno

prva fotografija smučanja na Slovenskem kaže hčerko njegovega prijatelja gozdarja

Josefa Jaritscha, ki je tudi smučal (Lešnik in Žvan, 2007).

Rudolf Cvetko, častnik v avstro‐ogrski vojski, se je leta 1908 udeležil smučarskega

tečaja pri Zdarskyu v Avstriji. Skupaj z Ivanom Tavčarjem, Rudolfom Badjuro in

drugimi so ustanovili v tem času planinsko druščino DREN v Ljubljani in uvedli

zimsko planinstvo. Rudolf Badjura je bil vodja te druščine in je vodil prve smučarske

tečaje. Leta 1924 pa je izdal knjigo z naslovom Smučar, ki velja za prvo smučarsko

7

literaturo v Sloveniji, v kateri je sistematsko opisana tehnika smučanja (Rajtmajer in

Gartner, 1987).

Tako velja Badjura za utemeljitelja slovenske šole smučanja (Lešnik in Žvan, 2007).

Leta 1920 je bil skupaj z dr. Cirilom Žižkom tudi pobudnik ustanovitve prvega

smučarskega kluba na Slovenskem (Agrež idr., 1992).

Lešnik in Žvan (2007) navajata, da je Slovenija med 1975 in 1985 predstavljala

vzorčni model uspešnega prvega izbora ter takojšnjega selekcioniranja mladih v

alpsko smučanje, kar je temeljilo na množici alpskih smučarskih šol, ki so se v tem

obdobju mnogoštevilno pojavile. Vzrok tega fenomena pogojujeta po eni strani z

večstoletno tradicijo smučanja v Sloveniji, po drugi strani pa z vrhunskimi

mednarodnimi rezultati naših profesionalnih smučarjev v tem času, kar je vodilo do

množičnega usmerjanja otrok v alpsko smučanje.

1.3.1 Zgodovina otroškega alpskega smučanja v Sloveniji

Slovenija je bila že v času Jugoslavije ''velesila'' razvoja otroškega smučanja, saj je naša

pionirska reprezentanca sodila v sam evropski pionirski vrh. Napredek v tekmovalnem

pionirskem smučanju so pomenile predvsem alpske šole in pozneje selekcije, ki so

nastale v nekaterih klubih v Sloveniji.

V sedemdesetih letih se je začelo v Sloveniji programirano in kontinuirano delo, zlasti

v nekaterih klubih. Najprej so s takšnim načinom dela pričeli v smučarskih klubih

Jesenice, Alpetour, Olimpija in Novinar, kmalu pa so se jim pridružili še številni drugi.

Značilnosti omenjenega dela so ekipni pristop, celoletna dejavnost, redni preizkusi

rezultatov med treningom in kakovost prvega izbora in nadaljnjega selekcioniranja.

Klubi so delo kmalu precej poenotili, reprezentančni treningi pa so bili izkušnja tako za

tekmovalce kot tudi za klubske trenerje, ki so soustvarjali trenerjevo delo večkrat kot

sodelavci in pomočniki. Trenerji so vedeli, da je napredek mogoč samo, če bodo v

svoje delo vključevali znanstvena in strokovna spoznanja, zato so začeli sodelovati z

znanstvenimi in strokovnimi institucijami (Petrovič, Šmitek in Žvan, 1983).

Jugoslovanska pionirska reprezentanca gotovo ne bi bila tako uspešna, če se smučarji

ne bi ravnali po temeljni doktrini strokovnega sveta Smučarske zveze Jugoslavije, ki

pravi, da je treba del dela s pionirji v klubih prenesti v skupne priprave reprezentance.

8

Ustvarjala se je torej skupna doktrina treninga in organizacije dela, ki je imela svojo

materialno podlago v jugoslovanskem smučarskem skladu (Petrovič idr., 1983).

1.4 TEKMOVALNE DISCIPLINE

Pri smučanju poznamo štiri discipline in sicer dve tehnični disciplini, slalom in

veleslalom, ter dve hitri disciplini, superveleslalom in pa smuk, ki je pri smučanju

najhitrejša disciplina. Tekmovalci na začetku svoje tekmovalne poti pridobivajo

izkušnje predvsem v znanju tehničnih disciplin, s tem ko napredujejo v tehničnem

znanju pa dvigajo tudi svojo osebno kritično mejo hitrosti (Lešnik in Žvan, 2007). Tako

se postopoma smučar navaja na večje hitrosti in k tehničnim disciplinam dodaja hitre

discipline (Povhe, 2015).

1.4.1 Veleslalom

Veleslalom velja danes za temeljno disciplino, kajti njegovi elementi tvorijo osnovo

za slalom kot tudi za hitri disciplini. Zgodovinsko gledano pa je mlajša disciplina

(Lešnik in Žvan, 2007).

Postavitev proge je treba prilagoditi razgibanosti terena in razdalja med vratci mora

biti v skladu s pravili. Med vratci smučar navezuje zavoje s spremembami ritma, ki je

pogojen s strmino in posledično s hitrostjo smučanja. V bolj odprto postavljenih

vratcih na strmejših delih smučar lahko mnogo pridobi ali izgubi. Tehnično znanje in

psihofizična pripravljenost smučarja igrata tu zelo pomembni vlogi, kot tudi pravi

material in oblika smuči, ki morata biti prilagojena smučarjevim značilnostim.

Razbremenjevanje s stranskim gibanjem omogoča izkoriščanje napetosti smuči in

predstavlja osnovo veleslalomske tehnike (Lešnik in Žvan, 2007).

Rajtmajer in Gartner (1987) navajata, da sta posebej v hitrih veleslalomih obvladanje

hitrosti in občutek za drsenje odločilnega pomena za dober dosežek.

1.4.2 Slalom

V slalomu je hitrost v primerjavi z drugimi disciplinami najmanjša. Smučarju se je

treba s hitrimi reakcijami in spremembami smeri prilagoditi kombinaciji vertikalno,

horizontalno in poševno postavljenih vratc ter posledično spremembam ritma. Krajše

9

od drugih disciplin so proge in tudi slalomske smuči, s katerimi se hitri prehodi preko

vpadnice lažje izvedejo in povezujejo kratki, dinamični zavoji, za katere je

pomemben izrazit stranski lok smuči (Lešnik in Žvan, 2007).

Gibanje zgornjega dela telesa in delo rok imata zraven kordinacijske vloge še vlogo

zaščite. Smučar odbije količke z zunanjo roko in tudi s ščitnikom na golenici, kadar

vodi smučko neposredno ob količku. Gibanje težišča poteka danes bolj direktno kot

včasih. Na dobro slalomsko tehniko vpliva ustrezna nastavitev robnikov, vodenje

smuči in razporeditev teže kot tudi kontrola gibanja težišča (Lešnik in Žvan, 2007).

Smučar mora imeti med vratci ves čas občutek za pravočasno, natančno in

impulzivno razbremenitev ter čim krajšo nastavitev robnikov pred izhodom iz zavoja

(Frick in sod., 1997, v Lešnik in Žvan, 2007).

1.4.3 Superveleslalom

Superveleslalom se je šele po letu 1983 pridružil drugim alpskim smučarskim

disciplinam in velja za najmlajšo disciplino, ki zahteva znanje smuka in veleslaloma

(Gartner in Rajtmajer, 1987). Izhodišče načina razbremenjevanja smuči ima v

veleslalomski tehniki, medtem ko predstavlja smučanje v nizki preži in z manjšo

amplitudo gibanja gor‐dol nekakšno izhodišče iz smuka. Neodvisno delo nog in

primerno razporejanje teže na smučke sta v superveleslalomu zaradi večje hitrosti in

obremenitve in glede nadzorovanja ravnotežja bistvenega značaja (Lešnik in Žvan,

2007).

Zavoji so pri superveleslalomu bolj odprti in daljši, posledično dosegajo tekmovalci

večje hitrosti in tudi stranski lok ni tako izrazit kot v veleslalomu. Daljše smuči kot

pri veleslalomu omogočajo smučarju boljšo vodljivost (Lešnik in Žvan, 2007).

1.4.4 Smuk

Smuk v primerjavi z drugimi disciplinami zahteva najvišjo telesno pripravljenost,

kajti proga je najdaljša in hitrosti so lahko tudi okoli 150 km/h. To je razlog, da je

smuk najnevarnejša disciplina v alpskem smučanju, v profesionalnih kategorijah pa

vsebuje tudi skoke, dolge do 70 metrov, za kar velja tudi za najbolj atraktivno

disciplino. Občutek za drsenje in sposobnost izbire prave smeri zavoja sta zelo

pomembni, najpomembnejšo vlogo glede uspešnosti v tej disciplini pa igrajo

10

izkušenost posameznika, psihofizična pripravljenost ter konstitucija tekmovalca

(Lešnik in Žvan, 2007).

11

2 RAZISKOVALNI PREDMET IN PROBLEM

Namen diplomske naloge je ugotoviti ali na rezultat smučarjev vplivajo osnovne

telesne karakteristike. Pri osnovnih telesnih karakteristikah smo se omejili na višino in

telesno maso ter ju obravnavali skupaj v meritvi indeksa telesne mase. Za rezultat

smučarjev pa smo upoštevali rezultate iz pokala Rauch v sezoni 2014/2015. Omejitev

raziskave je prav tako kategorija smučarjev – starost med 14 in 16 let.

2.1 ANTROPOMETRIČNE ZNAČILNOSTI OTROK

Antropometrija je metoda antropologije, ki je definirana kot merjenje razsežnosti

človekovega telesa (Cramer in Rayen, 2012).

Če hočemo primerjati in analizirati rezultate, morajo biti meritve standardizirane. Na

področju antropometrije se po navadi meri: višina, teža, obsegi ali kožne gube.

Merjenci naj bi nosili minimalna, suha oblačila ter morajo biti brez čevljev. Za

primerjavo s prejšnjim ali kasnejšim merjenjem naj bodo podobno oblečeni. Najbolj

zanesljive meritve se dobijo zjutraj, na meritve pa naj bi merjenci prišli tešči in naj bi

se izognili uživanju slane hrane na prejšnji dan, kajti stopnja hidracije lahko vpliva na

telesno maso (Cramer in Rayen, 2012).

Indeks telesne mase (Body Mass Index – BMI) predstavlja razmerje med telesno težo

(TT) in kvadrirano telesno višino (TV). Se pravi, da je potrebno za izračun imeti

podatke o telesni teži in višini preizkušancev. Veljavna formula je: BMI = TT / TV2 .

S pomočjo Indeksa telesne mase ugotavljamo stopnjo hranjenosti posameznika.

Zaradi posebnosti v razvoju otrok in najstnikov je WHO (World Health Organization)

za vsako starost določila vrednost Indeksa telesne mase. Te so prikazane v Sliki 1.

12

Slika 1: standardne vrednosti BMI za starost med 5 in 19 let (WHO, 2015)

Legenda: BMI = indeks telesne mase; Age = starost; obesity = debelost; overweight =

prekomerna telesna teža; normal = primerna hranjenost; thinness = prenizka telesna

teža; severe thinness = podhranjenost.

Petrovič idr. (1983) pravijo, da je težko določiti specifični morfološki tip za alpsko

smučanje, prednost na podlagi raziskav pa naj bi imeli tekmovalci z večjim obsegom

kolenskega sklepa. Prevladljiv v smučanju pa je nedvomno t.i. atletski morfološki tip

(široka ramena, ozki boki).

2.2 ORGANIZACIJA OTROŠKEGA ALPSKEGA SMUČANJA V SLOVENIJI

Ustrezno zastavljen tekmovalni sistem in dobra organizacija tekmovanj sta pomembna

člena pri doseganju vrhunskih rezultatov bodočih športnikov in športnic. V Sloveniji je

tekmovalno alpsko smučanje za mlajše kategorije danes zelo dobro organizirano,

imamo izgrajen in dodelan sistem selekcioniranja in močne otroške reprezentance.

13

V SZS so tekmovanja za mlade alpske smučarje organizirana na štirih ravneh:

klubska raven

regijska raven

državna raven

mednarodna raven

Začetek sezone je odvisen od vremenskih pogojev, vendar pričnejo tekmovalci z

regijskimi tekmovanji navadno nekje v drugi polovici decembra. Glede na uspešnost na

regijski ravni se tekmovalce nato razdeli v tri tekmovalne skupine, znotraj katerih se

izvaja žreb štartnih številk za tekmovanja na državni ravni. Najboljši tekmovalci se

nato vsako leto udeležijo priznanih mednarodnih tekmovanj v Italiji, Franciji, Andori in

drugje.

Tekmovalci prihajajo iz vseh štirih regij Slovenije, znotraj katerih so organizirana

tekmovanja na regijski ravni. VZH regija tako organizira Pokal vzhodne regije, ZAH

regija Pokal Zavarovalnice Triglav, CEN regija Pokal centralne regije, NPR regija pa

Notranjsko-primorski pokal.

VZH – vzhodna regija Slovenije

ZAH – zahodna regija Slovenije

CEN – centralna regija Slovenije

NPR – notranjsko-primorska regija Slovenije

V otroških kategorijah alpskega smučanja so tekmovalci do zdaj tekmovali v treh

starostnih skupinah:

cicibani/cicibanke (10, 11 in 12 let),

mlajši dečki/mlajše deklice (13 in 14 let),

starejši dečki/starejše deklice (15 in 16 let).

Predmet naše raziskave je rang v pokalu Rauch, ki je skupen seštevek tekmovanj na

državni ravni, v njem pa tekmujejo tekmovalci vseh štirih zgoraj navedenih regij in

vseh treh starostnih kategorij.

14

2.3 PREGLED DOSEDANJIH RAZISKAV

Bandalo (2005) je v diplomski nalogi primerjal in analiziral rezultate motoričnega in

antropometričnega statusa za obdobje petih let med starejšimi dečki in deklicami

(2000 do 2005). Vzorec je predstavljal 188 deklic in 211 dečkov, za katere je

ugotavljal razlike na podlagi desetih meritev iz uveljavljene baterije spremenljivk.

Navaja, da pride v določenih dimenzijah do razlik v generacijah in da so ugotovili

tudi napredek v trendih razvoja motoričnih dimenzij. Sklepa, da rezultati predstavljajo

dobro načrtovan in sistematiziran proces transformacije in da kaže trend izboljšanja

motoričnega stanja mladih tekmovalcev navzgor.

Bandalo in Lešnik (2011) sta v raziskavi z naslovom Povezanost med izbranimi

antropometričnim in motoričnimi spremenljivkami s tekmovalno uspešnostjo mladih

tekmovalcev v alpskem smučanju na podlagi modela potencialne in tekmovalne

uspešnosti ugotavljala povezanost za vzorec 30 tekmovalcev, ki so nastopali na

tekmovanju za pokal Argeta 2009/2010. Rezultat je kazal 4 statistično značilne

korelacije antropometrijskih dimenzij in 13 statistično značilnih korelacij motoričnih

dimenzij. Sklepata na podlagi rezultatov, da bi bilo v prihodnje smiselno zmanjšati

število spremenljivk iz baterije testov za ugotavljanje motoričnih sposobnosti in

antropometričnih značilnosti.

Bandalo in Lešnik (2012) sta v raziskovalnemu delu Povečevanje vpliva izbranih

telesnih karakteristik na uspešnost mladih tekmovalcev v alpskem smučanju preverlia

povezanost statistično značilnih povezav z uspešnostjo od leta 2007 do 2010 na

tekmovanjih na podlagi 8 antropometričnih in 21 motoričnih spremenljivk. V

raziskavi je bil zajet vzorec 30 mladih smučarjev iz kategorije mlajših in starejših

dečkov, ki so tekmovali za pokal Argeta. Ugotovila sta z metodo multiple regresijske

analize, da se je v štirih letih povezanost antropometričnih in motoričnih spremenljivk

precej spreminjala. Vse večjo povezanost so pridobili antropometrični parametri,

medtem ko so motorične spremenljivke kazale porast, ampak v zadnjem letu pa padec

(r = 0,806). Tako so se izenačile s spremenljivkami antropometrije (r = 0,801).

Pravita, da se ugotovitve raziskave skladajo z ugotovitvami iz praks in da so

tekmovalci z močnejšo postavo v zadnjih letih na pokalu Argeta dosegali boljše

rezultate.

15

De Costa (2009) je v diplomski nalogi želel ugotoviti razlike v motoričnem in

antropometričnem statusu med spoloma kategorij mlajših dečkov in deklic ter

starejših dečkov in deklic. Glede števila spremenljivk je ugotovil, da pride do večje

razlike med dečki in deklic starejše kategorije kakor med dečki in deklic mlajše

kategorije. Predlaga, da se treningi mlajših kategorij izvajajo mešano, starejših pa

ločeno glede na spol.

Lah (2014) je v diplomski nalogi ugotavljal povezanost motoričnih spremenljivk

ravnotežja z uspešnostjo mlajših kategorij na tekmovanju za pokal Rauch v sezoni

2013/2014. Za vse štiri obravnavane starostne skupine (mlajši dečki in deklice ter

starejši dečki in deklice) so bile stopnje povezanosti neznatne. Navaja, da so v tem

starostnem obdobju drugi dejavniki vplivnejši in da ravnotežje očitno še ne vpliva na

uspešnost na tekmovanjih.

Lešnik (1996) je v svoji magistrski nalogi z naslovom Vrednotenje modela uspešnosti

mlajših dečkov v alpskem smučanju na podlagi 8 morfoloških, 20 motoričnih in 20

psiholoških dimenzij izdelal t. i. reducirani model uspešnosti. V raziskavi je bil zajet

vzorec 24 tekmovalcev, ki so tekmovali za pokal Radenske. Pearsonov koeficient

korelacije je pokazal 5 statistično pomembnih povezav z uspešnostjo iz prostora

motorike in 4 iz morfološkega prostora. Ugotovil je visoko stopnjo povezanosti med

predvideno oceno tekmovalne uspešnosti (ekspertni sistem) in dejansko uspešnostjo

(točke). S pomočjo stopenjske hierarhične regresijske analize je uspel pojasniti 62

odstotkov tekmovalne uspešnosti, pri čemer so bile upoštevane vse uporabljene

spremenljivke. Pri formiranju spremenljivk na najvišjem nivoju, kot rezultat linearnih

kombinacij statistično značilnih povezav z uspešnostjo, so imele statistično značilno

vlogo samo dimenzije motoričnega prostora.

Lešnik in Žvan (2000) sta v raziskovalnem delu z naslovom Korelacija nekaterih

spremenljivk eksplozivne moči s tekmovalno uspešnostjo mladih alpskih smučarjev

na vzorcu 24 fantov, starih med 12 in 13, ugotovila, da sta oba testa eksplozivne moči

(troskok in skok v daljino z mesta) z uspešnostjo statistično značilno povezana.

Glavna ugotovitev pa je bila visoka povezanost (r = 0,80) med obema testoma

(troskok in skok v daljino z mesta). Predlagata, da se v prihodnosti uvršča samo še

16

troskok z mesta v testno baterijo, kajti struktura troskoka je bližja gibalni strukturi v

alpskem smučanju.

Močnik (2004) je v svojem diplomskem delu z naslovom Primerjava rezultatov

motoričnega in antropometričnega statusa mlajših kategorij v alpskem smučanju v

obdobju treh let (2000-‐ 2003) na vzorcu 43 deklic in dečkov mlajše kategorije s

pomočjo uveljavljene baterije testov ugotovil, da so bili dečki v letu 2003 višji in so

imeli v povprečju boljše rezultate. Pri deklicah so bile motorične sposobnosti

statistično značilne in sklepa, da se glede antropometričnega statusa pri deklicah ni

dosti spreminjalo.

Pirc (1974) je v magistrski nalogi z naslovom Prediktivna vrednost nekaterih

antropometričnih karakteristik in meril osvojenosti smučarske motorike za uspeh v

alpskem smučanju na vzorcu 72 študentov Visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani

ugotovil, da je za osvojenost smučarskih veščin najbolj pomembna posebna

smučarska motorika, ki je odločilna za nadaljnje smučarsko izpopolnjevanje. To so z

raziskavo prvič argumentirano dokazali.

17

3 CILJI IN HIPOTEZE

Cilj diplomske naloge je ugotoviti vpliv indeksa telesne mase na razlike v rezultatih

med dečki in deklicami starih od 14 do 16 let na pokalu Rauch v sezoni 2014/2015.

Na podlagi zastavljenega cilja naloge smo definirali štiri hipoteze, kjer vsaka preverja

korelacijo med indeksom telesne mase in številom doseženih točk na pokalu Rauch.

Hipoteze določimo glede na kategorijo smučarjev.

H1: Pri mlajših dečkih meritvi BMI in število doseženih točk korelirata.

H2: Pri starejših dečkih meritvi BMI in število doseženih točk korelirata.

H3: Pri mlajših deklicah meritvi BMI in število doseženih točk korelirata.

H4: Pri starejših deklicah meritvi BMI in število doseženih točk korelirata.

18

4 METODE DELA

4.1 VZOREC RAZISKAVE

V raziskavo je bilo vključenih 85 oseb, od tega 33 starejših dečkov in deklic ter 52

mlajših dečkov in deklic, ki so bili v času meritev aktivno vključeni v proces treniranja

v smučarskih klubih in reprezentancah. Celotni vzorec bomo razdelili po spolu ter

podrobneje še po starostnih kategorijah. Celotni vzorec bomo razdelili tudi po

posameznih vrednostih BMI ter po doseženih točkah na pokalu Rauch v sezoni

2014/2015. Podatke za izračun indeksa telesne mase (BMI) bomo pridobili iz baze

podatkov Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, katera vsakoletno izvaja

antropološke meritve tekmovalcev v alpskem smučanju. Na to bomo podrobneje

analizirali vsako starostno kategorijo posebej. V vsaki posamezni kategoriji bomo

naredili analizo vrednosti BMI in število doseženih točk pri tekmovalcih v določenih

starostni kategoriji na pokalu Rauch v sezoni 2014/2015 (www.sloski.si). Na to bomo z

uporabo testa korelacije preverili, če obstaja povezava med vrednostmi BMI in

doseženimi točkami na pokalu Rauch v sezoni 2014/2015.

4.2 METODE OBDELAVE PODATKOV

Statistična obdelava podatkov meritev bo potekala s programom SPSS, koraki

statistične obdelave pa so v vrstnem redu zapisani sledeče: najprej bomo pregledali

celoten vzorec – začeli bomo z opisno statistiko celotnega vzorca, pregled meritve BMI

celotnega vzorca in pregled meritve števila doseženih točk za celoten vzorec. Sledi del,

kjer bomo vzorec razdelili na štiri dele – na mlajše dečke, mlajše deklice, starejše dečke

in starejše deklice in vsakega obravnavali posebej.

4.3 POJEM KORELACIJSKE ODVISNOSTI

Korelacija je številska mera, ki predstavlja moč linearne povezanosti dveh

spremenljivk. Statistična veda s korelacijo v splošnem označuje odvisnost dveh

spremenljivk v statistični populaciji.

Če se med dvema spremenljivkama kaže splošna tendenca povezanosti, pravimo, da sta

spremenljivki v korelaciji, da sta korelirani, torej da je med njima statistična oz.

stohastična povezanost. Če sta spremenljivki neposredno vzročno povezani, bo njun

19

korelacijski koeficient različen od nič, razen v izjemnih okoliščinah. Pri korelaciji pa

nas ne zanima le, ali je pozitivna ali negativna, linearna ali nelinearna, namreč tudi,

kolikšna je. Zanima nas torej tudi stopnja povezanosti oz. korelacije med

spremenljivkami ( Sagadin, 2003).

4.4 TEST NORMALNE PORAZDELITVE – SHAPIRO-WILKOV TEST

Za vsak podvzorec posebej smo najprej pregledali opisno statistiko, nato pa preverili,

če meritvi BMI in število doseženih točk ustrezata normalni porazdelitvi. Zaradi

manjšega števila vzorcev, smo za preverjanje porazdelitve vzorcev izvedli Shapiro-

Wilkov test normalne porazdelitve. Ta test ima ničelno hipotezo, ki pravi, da je vzorec

normalno porazdeljen. To pomeni, da če test zaključi z vrednostjo statistične

značilnosti p večjo od praga 0,05, ničelno hipotezo ne zavrnemo in predpostavimo, da

imamo opravek z vzorcem z normalno porazdelitvijo.

4.5 TEST KORELACIJE DVEH VZORCEV – PEARSONOV

KORELACIJSKI KOEFICIENT

Temu je sledil test korelacije dveh spremenljivk, za kar smo uporabili Pearsonov

korelacijski koeficient. Rezultati tega testa nam povedo, če testirana vzorca korelirata

in kako močna je ta korelacija. Iz rezultatov Pearsonovega testa korelacije

interpretiramo dve vrednosti: Pearsonov korelacijski koeficient r in vrednost statistične

značilnosti p. Predznak korelacijskega koeficienta r nam pove kako vzorca korelirata:

pozitiven predznak pomeni linearno korelacijo, negativni predznak pa pomeni inverzno

linearno korelacijo. Vrednost koeficienta r se giblje v intervalu [-1 ,1] in nam pa pove

jakost korelacije:

-1 pomeni popolno inverzno korelacijo,

0 pomeni, da korelacije ni in

1 popolna pozitivna korelacija.

Vrednost statistične značilnosti p pa nam pove, kako statistično značilna je korelacija.

Ničelna hipoteza Pearsonovega korelacijskega koeficienta je, da korelacije ni. Torej, če

doseže (je pod) pragom 0,05 pomeni, da ničelno hipotezo ne sprejmemo in povemo, da

je korelacija statistično značilna – da do zaključka o korelaciji dveh spremenljivk

nismo prišli po naključju.

20

5 REZULTATI

V tem poglavju bomo prikazali rezultate meritev BMI in števila dosežnih točk na

pokalu Rauch v sezoni 2014/2015, čemur bo sledila statistična analiza teh meritev.

Preden začnemo z rezultati meritev in analizo pa si poglejmo, katere pojme in

okrajšave smo uporabili v tem delu naloge.

5.1 POJMI IN OKRAJŠAVE UPORABLJENI V ANALIZI

N – število udeležencev

M, Aritmetična sredina – drugače tudi povprečje spremenljivke (angl. mean ali

average)

SD, Standardni odklon – drugače tudi standardna deviacija (angl. standard deviation)

p, Statistična značilnost – drugače tudi statistična signifikantnost. Pove možnost, da

smo na podlagi dobljenih rezultatov prišli po naključju (angl. statistical significance).

Vzemimo primer kjer velja p = 0,05 kar pomeni, da obstaja 5% možnosti, da smo te

rezultate dobili po naključju. Za sprejemanje hipotez bomo uporabili splošno sprejeto

mejo za statistično značilnost kjer mora veljati p < 0,05.

5.2 OPIS CELOTNEGA VZORCA

V naši raziskavi smo združili meritve telesnih karakteristik 102 smučarjev. Te podatke

smo združili z rezultati pokala. Ker vsi smučarji, ki so sodelovali pri meritvi telesnih

karakteristik, niso tekmovali v pokalu, smo del vzorca izločili, saj so bili podatki

nepopolni. V končnem vzorcu nam je ostalo 85 smučarjev, ki so imeli izmerjene

telesne karakteristike in so prav tako sodelovali na pokalni tekmi. Sledi opis razdelitve

vzorca po spolu in kategoriji tekmovanja. Najprej si poglejmo razdelitev celotnega

vzorca po spolu, v spodnji tabeli in grafu.

Tabela 1: razdelitev celotnega vzorca po spolu

Spol

Frekvenca Odstotek

Moški 50 58,8

Ženske 35 41,2

Skupaj 85 100,0

21

Sledi pregled vzorca po kategorijah tekmovanja v tabeli in sliki.

Tabela 2: razdelitev vzorca po kategoriji tekmovanja

Frekvenca Odstotek

Mlajši dečki 30 35,3

Maljše deklice 22 25,9

Starejši dečki 20 23,5

Starejše deklice 13 15,3

Skupaj 85 100,0

Slika 3: število smučarjev po kategoriji tekmovanja

Iz razdelitve po spolu je razvidno, da je večji del (kar 58,8%) smučarjev iz vzorca

moškega spola. Tudi razdelitev po kategorijah kaže, da vzorec ni enakomerno

porazdeljen. To ne predstavlja problema, saj bomo vsako izmed kategorij v

0

5

10

15

20

25

30

35

Mlajši dečki Maljše deklice Starejši dečki Starejše deklice

50

35

Moški Ženske

Slika 2: razdelitev celotnega vzorca po spolu

smučarjev udeleženih v meritvi

22

nadaljevanju obravnavali posebej. Sledi pregled meritve BMI nad celotnim vzorcem -

najprej opisna statistika BMI vrednosti, nato pa še pregled porazdelitve BMI vrednosti

v histogramu.

Tabela 3: opisna statistika za vrednost indeksa telesne mase celotnega vzorca smučarjev

Vrednost

Standardna

napaka

BMI Povprečje 20,0365 ,23820

Mediana 20,0000

Standardna deviacija 2,19609

Minimum 15,30

Maksimum 25,60

Asimetričnost ,265 ,261

Sploščenost -,192 ,517

Slika 4: porazdelitev vrednosti meritve indeksa telesne mase

Kot vidimo iz tabele je povprečna vrednost BMI kar 20,0365. Slika kaže histogram

BMI vrednosti (črta kaže idealno normalno porazdelitev), ki kaže na vsaj delno

normalno porazdelitev vzorca. Sledi pregled vrednosti Pokal, ki predstavlja končno

23

število točk na pokalnem tekmovanju posameznega smučarja (tabela opisne statistike in

histogram frekvence).

Tabela 4: opisna statistika celotnega vzorca smučarjev za vrednost števila doseženih točk na pokalu

Vrednost

Standardna

napaka

Pokal Povprečje 180,4000 16,79532

Mediana 132,0000

Standardna

deviacija 154,84518

Minimum 1,00

Maksimum 600,00

Asimetričnost 1,114 ,261

Sploščenost ,399 ,517

Slika 5: porazdelitev vrednosti števila doseženih točk

Iz tabele je razvidno, da sta vrednosti povprečja in mediane za Pokal zelo narazen, kar

namiguje na to, da vzorec nima normalne porazdelitve. Tudi histogram kaže, da je vrh

vzorca močno premaknjen na levo stran. Podrobnejših testov porazdelitve tukaj ni

potrebno narediti, saj bomo vzorec razdelili v štiri prej omenjene kategorije in vsako

izmed kategorij obravnavali posebej.

24

5.3 MLAJŠI DEČKI

V tem delu smo iz vzorca izločili vse smučarje, ki niso sodelovali na pokalu v

kategoriji mlajših dečkov. Ostalo je 30 smučarjev, katerih opisna statistika in histogram

BMI in Pokal vrednosti sta prikazani sledeče.

Tabela 5: opisna statistika za vrednost indeksa telesne mase mlajših dečkov

Vrednost

Standardna

napaka


Mediana 19,7000


Minimum 15,30

Maksimum 25,60



Slika 6: porazdelitev indeksa telesne mase za vzorec mlajših dečkov

25

Preden nadaljujemo z analizo je potrebno določiti ali ima vzorec mlajših dečkov

normalno porazdelitev ali ne – od tega je odvisna izbira statističnega testa. Ker imamo

opravek z manjšim vzorcem (30 smučarjev) bomo uporabili Shapiro-Wilkov test

porazdelitve, katerega rezultati so prikazani v sledeči tabeli.

Tabela 6: rezultati testa normalne porazdelitve za vrednost indeks telesne mase maljših dečkov

Shapiro-Wilk

Vrednost df P

BMI ,967 30 ,470

Test Shapiro-Wilkov je s statistično značilnostjo p=0,470 pokazal, da imamo opravek z

vzorcem, ki ima normalno porazdelitev. Vrednost p kaže možnost, da smo do

rezultatov prišli po naključju. Shapiro-Wilkov test preverja, če nima meritev normalne

porazdelitve (ničelna hipoteza je, da meritev ima normalno porazdelitev). Sledi pregled

vrednosti Pokal za vzorec mlajših dečkov z opisno statistiko v tabeli, histogramom v

sliki in analizo porazdelitve vzorca v zadnji tabeli s Shapiro-Wilk testom.

Tabela 7: opisna statistika za vrednost števila doseženih točk mlajših dečkov

Vrednost

Standardna

napaka


Mediana 88,0000


Minimum 1,00

Maksimum 560,00



26

Slika 7: porazdelitev števila doseženih točk za vzorec mlajših dečkov

Tabela 8: rezultati testa normalne porazdelitve za vrednost število doseženih točk mlajših dečkov

Shapiro-Wilk

Vrednost df P

Pokal ,822 30 ,000

Shapiro-Wilkov test porazdelitve vzorca Pokal je s statistično značilnostjo p=0,000

pokazal, da meritev Pokal nima normalne porazdelitve. Ena vrednost (BMI) ima

normalno porazdelitev, medtem pa vrednost Pokal nima normalne porazdelitve. To

zadošča pogojem za uporabo testa korelacije s Pearsonovim korelacijskim

koeficientom, katerega rezultati so prikazani spodaj v tabeli. Slika kaže BMI vrednost

na x osi, in vrednost Pokal na y osi ter črto trenda razmerja med vrednostma.

Tabela 9: rezultati Pearsonove korelacije na vzorcu mlajših dečkov

BMI Pokal

BMI Pearsonov koeficient 1 -,052

P ,786

Velikost vzorca 30 30

Pokal Pearsonov koeficient -,052 1

P ,786


27

Slika 8: korelacija indeksa telesne mase in števila doseženih točk za vzorec mlajših dečkov

Iz tabele lahko razberemo Pearsonov koeficient korelacije, ki je negativen (-0,052), kar

priča temu, da število točk (vrednost Pokal) na tekmovanju pada z višanjem vrednosti

BMI tekmovalca. To lahko potrdimo tudi z grafom, kjer ima trendna linija negativni

koeficient (se niža z večanjem BMI). Kljub temu, da trend obstaja, korelacija med

vrednostma BMI in Pokal ni statistično značilna saj je vrednost statistične značilnosti p

čez mejo 0,05 (p = 0,786). Vrednost p kaže, da obstaja 78,6% možnosti, da smo do

rezultatov prišli po naključju. Težimo k temu, da je ta vrednost čim nižja – meja ki jo

želimo doseči je 0,05, kar bi pomenilo, da je možnost da smo do rezultatov prišli po

naključju 5% (torej zelo majhna). Ena izmed možnosti, da pridemo do bolj sigurnih

rezultatov (manjši p) je, da povečamo vzorec.

5.4 MLAJŠE DEKLICE

Sledi preučevanje vzorca smučarjev, ki so tekmovali na pokalu v kategoriji mlajše

deklice. Sledi pregled vrednosti BMI in Pokal za ta vzorec smučarjev – najprej tabele

opisnih statističnih vrednosti, nato slika histograma in na koncu test porazdelitve s

Shapiro-Wilkovim testom (ker imamo ponovno majhen vzorec).

28

Tabela 10: opisna statistika za vrednost indeksa telesne mase mlajših deklic

Vrednost

Standardna

napaka


Mediana 18,9500


Minimum 16,70

Maksimum 22,10



Slika 9: porazdelitev vrednosti indeksa telesne mase za vzorec mlajših deklic

Tabela 11: rezultati testa normalne porazdelitve za vrednost indeks telesne mase mlajših deklic

Shapiro-Wilk

Vrednost df P

BMI ,979 22 ,894

Meritve BMI za mlajše deklice so normalno porazdeljene, saj je statistična značilnost

testa Shapiro-Wilko večja od meje statistične značilnosti 0,05. Sledi pregled meritve

Pokal za vzorec mlajših deklic.

29

Tabela 12: opisna statistika za vrednost števila doseženih točk mlajših deklic

Vrednost

Standardna

napaka


Mediana 98,5000


Minimum 29,00

Maksimum 600,00


Sploščenost 1,528 ,953

Slika 10: porazdelitev vrednosti števila doseženih točk za vzorec mlajših deklic

Tabela 13: rezultati testa normalne porazdelitve za vrednost število doseženih točk mlajših deklic

Shapiro-Wilk

Vrednost df P

Pokal ,798 22 ,000

Meritev Pokal za mlajše deklice pa nima normalne porazdelitve (s statistično

značilnostjo p = 0,00, kar je manj od meje 0,05). To zadošča pogojem za uporabo

analize korelacije s Pearsonovim koeficientom. Rezultati tega sledijo spodaj v tabeli in

sliki trenda.

30

Tabela 14: rezultati Pearsonove korelacije na vzorcu mlajših deklic

BMI Pokal

BMI Pearsonov koeficient 1 ,004

P ,985


Pokal Pearsonov koeficient ,004 1

P ,985


Slika 11: korelacija indeksa telesne mase in števila doseženih točk za vzorec mlajših deklic

Pearsonov korelacijski koeficient r se približuje vrednosti 0 (r = 0,004), kar priča temu,

da korelacije ni (ne v pozitivno, niti v negativno smer). To je razvidno tudi iz slike, kjer

je trendna linija skoraj vodoravna saj je njen kot blizu 0 stopinj. Ti rezultati ponovno

niso signifikantni, saj je vrednost statistične značilnosti testa korelacije blizu 1 (p =

0,985), kar pomeni, da smo najverjetneje do teh rezultatov prišli po naključju.

31

5.5 STAREJŠI DEČKI

Sledi analiza vzorca smučarjev, ki so sodelovali v pokalnem tekmovanju v kategoriji

starejših dečkov. Teh smučarjev je bilo 20, ki smo jih ponovno preverjali na vrednostih

BMI in Pokal. Sledijo opisna statistika, histogram in test normalnosti za meritev BMI

vzorcev kategorije starejših dečkov.

Tabela 15: opisna statistika za vrednost indeksa telesne mase starejših dečkov

Vrednost

Standardna

napaka


Mediana 20,4500


Minimum 17,80

Maksimum 24,80



Slika 12: porazdelitev vrednosti indeksa telesne mase za vzorec starejših dečkov

32

Tabela 16: rezultati testa normalne porazdelitve za vrednost indeks telesne mase starejših dečkov

Shapiro-Wilk

Vrednost df P

BMI ,964 20 ,635

Kot vidimo iz histograma in samega testa normalne porazdelitve (Shapiro-Wilkov test

porazdelitve je pokazal, da vzorec ni normalno porazdeljen s statistično značilnostjo p

= 0,635 → zaradi tega predpostavimo, da vzorec ima normalno porazdelitev) je meritev

BMI normalno porazdeljena. Tudi povprečna vrednost in mediana BMI meritve sta

zelo blizu.

Sledi opisna statistika, histogram in test porazdelitve (ponovno Shapiro-Wilkov test) za

meritev Pokal na vzorcu starejših dečkov.

Tabela 17: opisna statistika za vrednost števila doseženih točk starejših dečkov

Vrednost

Standardna

napaka


Mediana 188,0000


Minimum 39,00

Maksimum 580,00



33

Slika 13: porazdelitev vrednosti števila doseženih točk za vzorec starejših dečkov

Tabela 18: rezultati testa normalne porazdelitve za vrednost število doseženih točk starejših dečkov

Shapiro-Wilk

Vrednost df P

Pokal ,890 20 ,027

Shapiro-Wilkow test porazdelitve je s statistično značilnostjo p = 0,027 pokazal, da

vrednost Pokal nima normalne porazdelitve (ker je p manjši od meje statistične

značilnosti 0,05). Ena meritev (BMI) ima normalno porazdelitev, druga (Pokal) pa

nima, kar zadosti pogoje za uporabo analize korelacije s Pearsonovim koeficientom.

Rezultati tega so v spodnji tabeli.

Tabela 19: rezultati Pearsonove korelacije na vzorcu starejših dečkov

BMI Pokal

BMI Pearsonov koeficient 1 ,324

p ,164


Pokal Pearsonov koeficient ,324 1

p ,164


34

Slika 14: korelacija indeksa telesne mase in števila doseženih točk za vzorec starejših dečkov

Rezultati korelacijske analize kažejo, da je Pearsonov koeficient r = 0,324, kar pomeni,

da se število doseženih točk na pokalu (vrednost Pokal) zvišuje z višanjem BMI

vrednosti starejših dečkov. Enako prikazuje tudi trendna linija iz grafa, ki ima pozitiven

naklon. Ta korelacija sicer ni statistično značilna, saj je p vrednost pod mejo statistične

značilnosti 0,05 (p = 0,164).

5.6 STAREJŠE DEKLICE

V tem delu bomo preverjali vzorec smučarjev, ki so sodelovali v kategoriji starejših

deklic na tekmovanju za pokal. Teh smučarjev je bilo le 13, kar pomeni, da trdnejših

rezultatov ne pričakujemo, saj so že v prejšnjih delih (ko je bil vzorec večji) bili

rezultati negotovi (p korelacije ni dosegel mejo statistične značilnosti). Sledi opisna

statistika za meritev BMI v tabeli in histogramu. Tip porazdelitve smo ponovno

preverjali s Shapiro-Wilkovim testom.

35

Tabela 20: opisna statistika za vrednost indeksa telesne mase starejših deklic

Vrednost Standardna napaka


Mediana 20,5000


Minimum 18,90

Maksimum 24,20


Sploščenost -,925 1,191

Slika 15: porazdelitev vrednosti indeksa telesne mase za vzorec starejših deklic

Tabela 21: rezultati testa normalne porazdelitve za vrednost indeks telesne mase starejših deklic

Shapiro-Wilk

Vrednost df P

BMI ,916 13 ,221

Rezultati Shapiro-Wilkovega testa porazdelitve ponovno pričajo, da so meritve BMI

porazdeljene normalno (p = 0,221). Sledi pregled opisne statistike, histograma in testa

porazdelitve za meritev Pokal.

36

Tabela 22: opisna statistika za vrednost števila doseženih točk starejših deklic

Vrednost

Standardna

napaka


Mediana 183,0000


Minimum 57,00

Maksimum 580,00


Sploščenost 1,003 1,191

Slika 16: porazdelitev vrednosti števila doseženih točk za vzorec starejših deklic

Tabela 23: rezultati testa normalne porazdelitve za vrednost število doseženih točk starejših deklic

Shapiro-Wilk

Vrednost df P

Pokal ,858 13 ,036

Statistična značilnost testa porazdelitve je pod mejo 0,05 (p = 0,036), kar pomeni, da

meritev Pokal ponovno nima normalne porazdelitve. Kljub temu podatki zadoščajo

37

pogojem za uporabo testa korelacije s Pearsonovim r koeficientom. Rezultati tega

sledijo spodaj v tabeli.

Tabela 24: rezultati Pearsonove korelacije na vzorcu starejših deklic

BMI Pokal

BMI Pearsonov koeficient 1 -,006

p ,984


Pokal Pearsonov koeficient -,006 1

p ,984


Slika 17: korelacija indeksa telesne mase in števila doseženih točk za vzorec starejših deklic

Tabela zgoraj prikazuje rezultate korelacije s Pearsonovim koeficientom r. Razmerje

med meritvami BMI in Pokal pripeljejo do negativnega koeficienta r ( r = -0,006), ki pa

je blizu ničelne vrednosti. Tudi trendna linija iz slike pravi, da korelacije med BMI in

vrednostjo Pokal ni, saj je naklon linije blizu 0 stopinj. Kljub temu vidimo iz tabele da

je vrednost p zelo blizu 1,0 (p = 0,984), kar pomeni, da rezultati niso statistično

značilni. Tudi razpršenost meritev (pike so zelo razpršene po celotnem grafu) iz slike

pravi, da ni jasnega trenda iz zbranih podatkov.

38

6 RAZPRAVA

Analizo korelacije smo izvedli na vseh štirih vzorcih posamezno s pomočjo

Pearsonovega koeficienta korelacije. Rezultati analize so pokazali, da nobena izmed

(torej nad nobenim izmed štirih vzorcev) korelacij med meritvama BMI in številom

doseženih točk ni bila statistično značilna. To pomeni, da ne moremo zaključiti , da sta

meritvi BMI in število doseženih točk povezani na kakršen koli način.

Možnih razlogov, da korelacije med meritvami nismo zaznali, je več. Prvi in najbolj

očiten razlog je, da dejansko vrednosti BMI in skupno število doseženih točk nimata

korelacije. Nato se poraja še razlog, da nismo zaznali korelacije med meritvami, ker

imamo premajhne vzorce. Največji vzorec je sestavljen iz 30 meritev (mlajši dečki),

najmanjši pa le iz 13 meritev (starejše deklice). V nadaljnjih raziskavah bi to omejitev

lahko odpravili tako, da bi povečali vzorec merjencev ali pa posplošili vzorec in

udeležence ne delili po spolu in starosti. Seveda pa posplošitev vzorca prinaša druge

slabosti (ni aplikativno na tekmovalce v posameznih skupinah), bi pa omogočilo, da bi

zaznali povezavo med meritvami v splošnem za tekmovalce v obeh starostnih skupinah

obeh spolov.

Naslednja potencialna omejitev je, da naš vzorec ni reprezentativen glede na populacijo

smučarjev v obravnavanih disciplinah. To pomeni, da je možno, da so merjenci iz naših

vzorcev težji, lažji, višji, manjši, slabši ali boljši v tekmovanju oziroma, da je

porazdelitev teh mer drugačna kot v celotni populaciji tekmovalcev v omenjenih

disciplinah. Raziskave, ki bi opisovala vzorec takih tekmovalcev, ni bilo možno najti,

zato te trditve ne moremo preveriti.

Zadnja identificirana omejitev je sledeča. V naši raziskavi smo posplošili kvaliteto

smučarjev in jo predstavili z rezultati na samo enem pokalnem tekmovanju v eni

sezoni. Za bolj reprezentativno mero kvalitete bi lahko upoštevali rezultate

posameznega smučarja iz več sezon ali iz več pokalov v eni sezoni. S posplošitvijo le

na rezultate enega pokala smo tako podvrženi dejavnikom kot so nihanje forme

smučarjev.

Glede na izpostavljene omejitve pa lahko iz rezultatov statistične analize zaključimo le

sledeče po posameznih hipotezah. Hipoteze 1 ne sprejmemo, saj ni bilo zaznati

statistično značilne korelacije med meritvama BMI in številom skupnih točk v

39

disciplini mlajših dečkov. Prav tako ne sprejmemo hipoteze 2, saj tudi tukaj nismo

zaznali statistično značilne korelacije med meritvami v disciplini starejših dečkov.

Statistični test tudi ni pokazal statistično značilne korelacije med BMI in številom

doseženih točk pri mlajših deklicah, zato ne sprejmemo hipoteze 3. Za konec pa še ne

sprejmemo hipoteze 4, saj ni statistično značilne korelacije meritev BMI in skupnim

številom doseženih točk v disciplini starejših deklic.

6.1 UPORABNOST DIPLOMSKEGA DELA ZA TEORIJO IN PRAKSO

Rezultati diplomske naloge so pomembni tako za teorijo kot prakso. Ugotovljene

vrednosti igrajo še kako pomembno vlogo v smislu usmerjanja procesa treniranja

mlajših kategorij alpskih smučarjev. Uspešno usmerjanje tekmovalcev v mladih letih pa

pomembno vpliva na doseganje boljših rezultatov v nadaljnji karieri.

40

7 ZAKLJUČEK

Vsebina diplomskega dela se nanaša na povezavo med športnimi dosežki na

smučarskem tekmovanju in indeksom telesne mase tekmovalcev. V nalogi smo

specifično pregledali štiri vzorce (mlajši dečki, mlajše deklice, starejši dečki in starejše

deklice), da bi ugotovili ali med omenjenima vrednostima obstaja povezava. V skladu z

vsebino naloge smo si postavili sledeči cilj:

»Ugotoviti vpliv indeksa telesne mase na razlike v rezultatih med dečki

in deklicami starih od 14 do 16 let na pokalu Rauch v sezoni 2014/2015.«

Tako smo raziskavo omejili le na pokal Rauch v sezoni 2014/2015 in na tekmovalce

obeh spolov med starostjo 14 in 16 let. Zbrane rezultate in meritve indeksa telesne

mase tekmovalcev smo obravnavali v statistični analizi, kjer smo preverjali korelacijo

med obema spremenljivkama.

Rezultate smo predstavili za vsako skupino tekmovalcev posebej. Rezultati korelacije

kažejo, da za nobeno izmed skupin tekmovalcev ni bilo možno zaznati statistično

značilne korelacije med uvrstitvijo tekmovalcev in indeksom telesne mase

tekmovalcev.

Na podlagi rezultatov statistične analize tako nismo sprejeli nobene izmed štirih

zastavljenih hipotez. Implikacija take ugotovitve je sledeča. Vrednost indeks telesne

mase je sestavljena iz dveh meritev: višine in telesne mase človeka. Ker je višina fiksna

in se je v razumljivih merilih ne da spreminjati, je edina spremembe mogoča vrednost

telesna teža osebe. Na podlagi naše raziskave pa smo odkrili, da spreminjanje telesne

teže smučarja ne bi prineslo statistično značilnih izboljšav. To ugotovitev moramo

seveda upoštevati znotraj konteksta starosti smučarja (starost od 14 do 16 let) in

discipline (alpsko smučanje). Prav tako ni razlik glede zaključkov analize med spoloma

ali kategoriji tekmovalcev – nikjer ni statistično značilne korelacije med BMI in

številom doseženih točk.

Praktična implikacija te ugotovitve je, da v okviru treninga smučanja otrok v starostni

skupini med letoma 14 in 16 ni smiselno uvajati restrikcije ali režima prehrane z

namenom spremembe indeksa telesne mase otrok. Na vprašanje etičnosti in psiholoških

posledic takega režima nismo odgovarjali, saj je izven konteksta naše naloge.

41

Prenosljivost te ugotovitve na sorodne discipline smučanja je prav tako vprašljiva, zato

so za druge discipline tudi pri enaki starostni skupini smučarjev potrebne nove

raziskave.

42

8 VIRI

Agrež, F., Berčič, H., Dvoršak, M., Maver D., Petrovič, K., Rajtmajer, A., … Žvan,

M. (1992). Alpsko smučanje. Delovno gradivo za kadrovske tečaje. Ljubljana:

Ministrstvo za šolstvo in šport.

Cramer, J. T., Ryan, E. D. (2012). Fitness Testing Protocols and Norms. V Coburn,

J. W. in Malek, M. H. (Ur.), NSCA's essentials of personal training.

Second Edition, 201-250. Champaign (Illinois): Human Kinetics.

Guček, A. (2004). Sledi smučanja po starem:smučarske tehnike. Ljubljana: SZS-

ZUTS Slovenije.

Guček, A. (2004). Sledi smučanja po starem: smučarske tehnike. Ljubljana:

SZS-ZUTS Slovenije.

Gartner, F. in Rajtmajer, D. (1987). Alpsko smučanje. Maribor: Založba Obzorja

Maribor.

Lešnik, B. In Žvan, M. (2000). Correlation of some variables of explosive

power and competitive successfulness of boys in alpine skiing.

Kinesiology 32(1), 40-46.

Lešnik, B. in Žvan, M. (2007). Naše smučine. Teorija in metodika alpskega smučanja.

Ljubljana: SZS – ZUTS Slovenije.

Ušaj, A. (2003). Kratek pregled osnov športnega treniranja. Ljubljana: Univerza v

Ljubljani, Fakulteta za šport.

Petrović, K., Šmitek, J., & Žvan, M. (1984). Pot do uspeha. Ljubljana: Mladinska

knjiga.

Polič, S. (2011). Primerjava rezultatov antropometričnih spremenljivk v genraciji

starejših dečkov in deklic iz leta 2002 in v generaciji starejših dečkov in deklic iz leta

2008. (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

43

Povhe, A. (2015). Povezanost antropometričnih in motoričnih spremenljivk z

uspešnostjo mlajših dečkov v alpskem smučanju. (Diplomsko delo). Univerza v

Ljubljani, Fakulteta za šport.

Žvan, M. in Lešnik, B. (1997). Tekmovalnost kot sestavina učnega procesa v alpskem

smučanju. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

Sagadin, J. (2003). Statistične metode za pedagoge. Maribor: Založba Obzorja Maribor

Lešnik, B. (1996). Vrednotenje uspešnosti mlajših dečkov v alpskem smučanju.

(Magistrska naloga). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana.

http://www.sloski.si/Alpsko-smucanje/Otroski_program

http://www.sloski.si/Alpsko-smucanje/Otroski_program

Documents

DIPLOMSKO DELO - University of Ljubljana · KEY WORDS: Body Mass Index, Results, Alpine Skiing, older Boys and Girls, younger Boys and Girls, Rauch Cup TITLE: The influence of Body