^A

SOPI

S ZA

IN

@EN

IRJE

, G

EOD

ETE,

GRA

DBE

NIK

E, A

RHIT

EKTE

, BI

OLO

GE,

HID

ROLO

GE,

PRI

JATE

LJE

IN P

OSL

OV

NE

STRA

NK

E C

GS-

A –

[TE

VIL

KA

7 –

SE

PTE

MB

ER

'9

9

CGS

SPRE

MNA

BES

EDA

K

ŠTE

VIL

KI7.

Virtualna korporacija

JE @E TAKO, DA Z UVODNIKOM VEDNO PO^AKAM DO KONCA REDAKCIJE. DIMENSIO @ELIM NAJPREJ

VSEBINSKO DO@IVETI, PREDEN ZAPI[EM ZADNJO BESEDO. DRUGI RAZLOG ZA PISANJE UVODNIKA V

ZADNJEM HIPU JE NEUSTAVLJIVO ODVIJANJE DOGODKOV, A KLJUB TEMU NIKAKOR NE BI @ELEL

IZPUSTITI KAJ POMEMBNEGA.

[E VEDNO SEM POD VTISOM AUTODESKOVE KONFERENCE, KI JE POTEKALA OD 9. DO 12. MAJA 1999

V FRANCOSKI NICI. ZOPET SMO BILI PRI^A SPEKTAKULARNI OTVORITVENI SLOVESNOSTI, ZOPET JE

PREDSEDNICA CAROL BARTZ POUDARJALA, KAKO JE AUTODESK NAJ NAJ IN KAKO SMO VSI SKUPAJ

VELIKA IN USPE[NA DRU@INA Z IMENOM "AUTODESK VIRTUAL CORPORATION".

TAKI DOGODKI NAM OBI^AJNO VLIVAJO MO^ IN SAMOZAVEST, VENDAR NE MOREMO ̂ ISTO VERJETI

VSEMU, KAR TAM TUDI SLI[IMO. VIRTUALNA KORPORACIJA, KI JO SESTAVLJA AUTODESK S SVOJIMI

[TEVILNIMI DISTRIBUTERJI, PRODAJALCI IN RAZVIJALCI, DELUJE PO NA^ELU VZAJEMNOSTI. MO^NEJ[I

KOT JE AUTODESK, BOLJ[E MO@NOSTI SE ODPIRAJO TUDI NAM, OSTALIM ^LANOM VIRTUALNE

KORPORACIJE. VELJA PA TUDI OBRATNO, DA MO^NEJ[I KOT SMO ^LANI TE ZDRU@BE, MO^NEJ[I JE

AUTODESK.

NA^ELO VZAJEMNOSTI DOBRO DELUJE DO TRENUTKA, KO NEK ^LAN ALI OTROK TE VIRTUALNE

KORPORACIJE PRERASTE DOLO^ENE OKVIRE IN POSTANE AUTODESKU (SVOJI MATERI) "NEVAREN". KO

AUTODESK ZASLUTI DOBRO MO@NOST ZA SVOJO [IRITEV, SE LAHKO ZGODI KANIBALIZEM: MATI PO@RE

OTROKA. AUTODESK PO@RE KATEREGA OD SVOJIH VELIKIH ̂ LANOV VIRTUALNE KORPORACIJE IN S TEM

ZAVLADA NA TR@NEM SEGMENTU, KI GA JE PREJ OBVLADOVAL "VIRTUALNI OTROK". TO SE JE @E

ZGODILO NA PODRO^JU GEOGRAFSKIH INFORMACIJSKIH SISTEMOV, NA AEC PODRO^JU

(ARCHITECTURE, ENGINEERING, CONSTRUCTION) IN NA PODRO^JU STROJNI[TVA.

NAM, MANJ[IM ̂ LANOM AUTODESKOVE VIRTUALNE KORPORACIJE OSTAJA LE, DA SMO IZNAJDLJIVI

IN PRILAGODLJIVI. ENA OD NA[IH MO@NOSTI JE MO^NEJ[A STORITVENA DEJAVNOST. DRUGA PA, DA

OSVOJIMO TISTE TR@NE NI[E, KI SO BILE DO SEDAJ [E NEODKRITE.

MATJA@ [AJN, DIPL.IN@.GRADB.

KAKORKOLI OBRNEMO, SE V TEM TRENUTKU V UVODNIKU NI MOGO^E

IZOGNITI NOVEMU ROJSTVU V AVTODESK SVETU. SEVEDA JE BESEDA O

AUTOCAD-U 15, PARDON, O AUTOCAD-U 2000. V SVETU SKEPTIKOV JE TO

ZOPET LIHA RAZLI^ICA AUTOCAD-A (V PRETEKLOSTI NEPARNE [TEVILKE Z

IZJEMO DEVETICE NISO BILE NAJBOLJ PRILJUBLJENE). V SVETU OPTIMISTOV JE

TO [E ENA SODA RAZLI^ICA AUTOCAD-A (2000), KI NAJ BI POMENILA USPEH.

BOMO VIDELI, DO@IVELI IN ̂ E NE BO SMOLE, TUDI PRE@IVELI.

DRUGI VELIKI DOGODEK JE POVEZAN S STATUSNIMI SPREMEMBAMI

NA[EGA CGS-JA. POTEM, KO SMO V PRETEKLOSTI V AUTODESK SVETU

PRIDOBILI VSE POTREBNE LICENCE, JE POSTALO NEIZOGIBNO DOPOPOLNITI

TUDI STATUS NA PODRO^JU MICROSOFT PROGRAMSKE OPREME. MICROSOFT

JE V ZADNJEM ^ASU TUDI ZA PROGRAMERJE V AUTOCAD OKOLJU POSTAL

KLJU^EN. TAKO SMO SE MORALI LOTITI PRIDOBIVANJA STATUSA MICROSOFT

SOLUTION PROVIDER, ZA KATEREGA RA^UNAMO, DA NAM BO [E BOLJ ODPRL

VPOGLED V MICROSOFT PRIHODNOST.

TOMA@ DIMNIK, DIPL.IN@.GRADB.

AutoCAD 2000 in MCSP

DIM

ENSIO

3 DIMENSIO

^ASOPIS ZA IN@ENIRJE, GEODETE,

GRADBENIKE, ARHITEKTE, HIDROLOGE,

BIOLOGE, PRIJATELJE IN POSLOVNE STRANKE CGS-A

LETO VI., [TEVILKA 7SEPTEMBER 1999

IZDAJATELJCGS D.O.O.

NASLOVCGS D.O.O.

VOJKOVA 65, 1000 LJUBLJANA

TELEFON 061/168-63-57TELEFAX 061/168-63-57

CGS D.O.O.

LAVA 7, 3000 CELJE

TELEFON 063/453-075TELEFAX 063/453-075

E-MAIL: cgs@cgs.siHTTP://www.cgs.si

GLAVNI UREDNIKMATJA@ [AJN, UNIV. DIPL.IN@.GRADB.

UREDNIKTOMA@ DIMNIK, UNIV. DIPL.IN@.GRADB.

AVTORJI ^LANKOVUNIV.

UNIV.

UNIV.

UNIV.

UNIV.

UNIV.

UNIV.

SLIKOVNI VIRIARHIV CGS-A

LEKTORIRANJEZALA [AJN

DISTRIBUCIJAMARINA TROJER

DARJA KAV^I^

OBLIKOVANJENADJA MARA@

FOTOLITICAMERA

TISKTISKARNA COLLEGIUM GRAPHICUM,

LJUBLJANA

NAKLADA4000 IZVODOV

(C) CGS D.O.O., 1999

NA PODLAGI MNENJA MINISTRSTVA ZA KULTURO Z DNE

11.12.1996, [T. 415-1287/96, [TEJE DIMENSIO MED

PROIZVODE INFORMATIVNEGA ZNA^AJA, ZA KATERE SE

PLA^UJE 5% DAVEK OD PROMETA PROIZVODOV

(13. TO^KA TARIFNE [T. 3 TARIFE DAVKA OD PROMETA

PROIZVODOV IN STORITEV, ZAKON O PROMETNEM

DAVKU - UR. LIST RS, [T. 4/92).

NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJI@NICA V LJUBLJANI JE

PUBLIKACIJI DIMENSIO DNE 26.9.1997 DODELILA

MEDNARODNO STANDARDNO SERIJSKO [TEVILKO

ISSN 1408-4023.

MATJA@ [AJN, DIPL.IN@.GRADB.

TOMA@ DIMNIK, DIPL.IN@.GRADB.

IGOR DIMNIK, DIPL.IN@.GRADB.

SLAVKO GER^ER, DIPL.IN@.GRADB.

ANDREJ KOGOV[EK, DIPL.IN@.GRADB.

ANDREJ SUHADOLC, IN@.STROJ.

ALENKA [AJN-SLAK, DIPL. BIOLOGINJA

VESNA KRI@NAR, DIPL.IN@.ARH.

MAG. IRENA KOPA^, IEI MARIBOR

MAG. POLONCA MOHORKO, HMZ RS

4 PLATEIA 5.0 in AutoCAD 2000

4 Kmalu v novih poslovnih prostorih

4 Rast podjetja CGS zopet vzpodbudna

4 PLATEIA 5.0, seminar za tuje CGS-ove zastopnike v Portoro`u

4 Predstavitve programa PLATEIA 5.0: Ljubljana, Zagreb, Var{ava

5 CGS na sejmu CeBIT '99

5 Letos jeseni nas lahko obi{~ete na sejmih

5 PLATEIA znova finalist na sejmu INFOS

5 Sre~anje avstrijskih uporabnikov programa PLATEIA v Ljubljani

6 ACAD-BAU Update

6 CGS je Microsoft Solution Provider (MCSP)

6 Autodesk se {iri

6 Architectural in Land Development Desktop

6 125. obletnica OTT merilne opreme

7 IBM ra~unalniki

7 CANALIS 4.1 za Nem~ijo in Avstrijo

7 Galerija

8 Sponzorirali smo

8 Predstavitev AutoCAD 2000

9 Stane Rebolj, dipl.in`.gradb., PROTEO d.o.o..

11 Spomin na jugoslovansko turnejo

11 CAD Management ali postavitev in vzdr`evanje CAD sistemov, 4. del

12 AutoCAD 2000

14 Widemann Systeme – na{a podalj{ana roka v Nem~iji

15 Obra~un zemeljskih del

15 , pomo~ pogodbenim strankam

16 Rekonstrukcije in preplastitve cest

16 Na kratko: PLATEIA, Zavijalne krivulje, CANALIS, ELECTRA, CGSAPPS v mre`i, RETENTIO, ARHIV, RX VECTOR, ZBIRKA, Kaj pripravljamo

18 GIS v CGS-u

18 Katastri v praksi

19 Kako do dobre predstavitve va{ega projekta

20 IBM Intellistation

20 CAD sistem na klju~

21 Uporabniki o OTT opremi

21 Uporabniki o HYDROLAB opremi

22 Nagradna uganka

23 Informacijska kartica 7

23 Informativni cenik

www.cgs.si

support@cgs.si

KRATKE NOVICE

NIZKOGRADNJE

INTERVJU

RAZMI[LJANJA

PREDSTAVLJAMO

VISOKOGRADNJE

MERILNA TEHNIKA ZA OKOLJE

GIS

INTEGRACIJA CAD SISTEMOV

INFO

Kazalo

DIMENSIO 4

KRATKE NOVICE

PLATEIA 5.0 in AutoCAD 2000Novica leto{nje pomladi je bila zagotovo prihod novega AutoCAD-a. Nova verzija za novo tiso~letje nosi ime AutoCAD 2000 in prina{a zopet mnogo novosti, ki jih opisujemo v nadaljevanju. AutoCAD 2000 je bil prvi~ javno predstavljen na sejmu CEBIT 99 v Hannovru, ki je letos potekal od 18. do 24. marca. Ob ~akanju na izid pro-grama AutoCAD 2000 je dobro-do{la novica, da so vsi kupci novih verzij programa AutoCAD R14 dele`ni brezpla~ne nad-gradnje na AutoCAD 2000.

Vzporedno s prihodom nove verzije programa AutoCAD smo posodobili tudi na{e programe, med njimi je PLATEIA prva, ki `e deluje na platformi AutoCAD 2000. Zatem ji bodo sledili {e programi CANALIS, RX VECTOR in ostali.

Rast podjetja CGS zopet vzpodbudnaV letu 1998 smo v podjetju CGS ponovno zabele`ili ve~ kot 20% rast prometa, ki sedaj zna{a `e preko 250 mil. SIT letno. Za osem zaposlenih je to zagotovo lep uspeh, ki pa ga je v~asih grenila na{a prezaposlenost in utrujenost. Zato smo se v za~etku leto{njega leta okrepili z dvema novima sodelavcema za podro~je administracije in ra~unalni{ke strojne opreme.

Ve~ino prometa ustvarimo s prodajo lastne programske opreme, kjer zaseda PLATEIA najpomembnej{e mesto. Sledijo ji prodaja ra~unalni{ke strojne opreme in tuje licen~ne programske opreme. K uspehu pripomorejo tudi vzdr`evanja CAD ra~unalni{kih sistemov na{ih uporabnikov, skeniranje in sorodne usluge ter navseza-dnje tudi uspe{no delovanje na{e biolo{ke ekipe, ki se na podro~ju varstva okolja ukvarja z vodnim monitoringom.

Dele` prodaje v tujini stalno nara{~a, vendar {e ne presega polovice celotnega prometa podjetja. Zavedamo se, da je mo~na zasidranost na doma~em tr`i{~u {e kako pomembna. Ob~asna nihanja obsega prodaje doma in v tujini se medsebojno izena~ujejo, kar ugodno vpliva na likvidno sposobnost podjetja.

PLATEIA 5.0, seminar za tuje CGS-ove zastopnike v Portoro`uV zadnjih poletnih dneh, od 03. do 06. septembra 1998, smo v mediteranskem okolju Grand hotela Emona v Porotoro`u organizirali tridnevni tehni~ni seminar PLATEIA 5.0 za na{e zastopnike iz tujine. Obiskalo ga je 16 udele`encev iz devetih dr-

`av: Hrva{ke, Makedonije, Avst-rije, Nem~ije, Poljske, ^e{ke, Slova{ke, Mad`arske in Romuni-je. Pri organizaciji seminarja je sodelovala {tevil~na CGS-ova ekipa, ki je poskrbela za teh-

ni~no brezhibnost seminarja.Glavna tema je bila predstavitev nove verzije programa PLATEIA 5.0, ki smo jo v Sloveniji pri~eli prodajati 01.11.1998, v tujini pa nekoliko kasneje. Vnaprej{nje podrobno seznanjanje zastopni-kov z novostmi je pomembno tako iz tehni~nega kot tudi iz marketin{kega vidika. Za nas so taka sre~anja pomemben vir informacij in pripomb, ne gre pa zanemariti tudi zabavnega dela na{ega dru`enja, kjer se porodi marsikatera ideja. Taki seminarji so za nas odli~na prilo`nost, da se na{im zastopnikom zahvali-mo za uspe{no sodelovanje in jih nagradimo s prijetnim bi-vanjem v najlep{ih predelih na{e domovine. Septembrsko vreme je bilo {e toliko uvidev-no, da smo se v zaslu`enih odmorih uspeli tudi osve`iti v morju.

Predstavitve programa PLATEIA 5.0: Ljubljana, Zagreb, Var{avaLansiranje programa PLATEIA 5.0 je bil za nas v preteklem letu zagotovo najpomembnej{i do-godek. Za ~im hitrej{e seznan-janje zainteresiranih uporabni-kov smo organizirali vrsto javnih predstavitev, med katerimi je bila najbolj odmevna tista v veliki dvorani poslovne stavbe SMELT na Dunajski cesti v Ljubljani.

Predstavitev je potekala dne 16.10.1998 in je privabila okoli 120 ljudi. Uro prej smo organizi-rali tiskovno konferenco. Sama predstavitev se je pri~ela s prikazom promocijskega video spota na temo PLATEIA in projektiranja cest, nadaljevali smo z nekaj splo{nimi informa-cijami o programu in s predsta-

Kmalu v novih poslovnih prostorihOd za~etka leto{njega leta so v polnem zamahu dela za izgradnjo novih poslovnih prostorov podjetja CGS na Brn~i~evi 13

v ljubljanskih ̂ rnu~ah. Prostorska stiska nas je v zadnjih osmih letih stalno silila v najemanje dodatnih prostorov, tako da

smo si do danes izborili okoli 170 m2 povr{ine v kletnih prostorih poslovne stavbe na Vojkovi 65 v Ljubljani. Zaradi

nara{~ajo~ega obsega dela in pove~anega {tevila sodelavcev nam tudi to ne zado{~a ve~. Novi prostori v izmeri preko 350

m2 bodo zajemali sprejemnico, zadostno {tevilo pisarn, kuhinjo, sanitarije, dve konferen~ni sobi, u~ilnico, prostore za

servisno dejavnost in skladi{~e. Ugodna lega ob ~rnu{ki vpadnici in precej parkirnega prostora bosta verjetno

pripomogla, da nas bodo poslovni partnerji bolj pogosto obiskovali kot doslej. Upamo, da bomo novo leto 2000 `e

pri~akali v na{ih novih poslovnih prostorih.

V prihodnosti na~rtujemo zmerno in stabilno rast. Velika vlaganja in napori za prodajo na{e programske opreme v tujini bi se morala po na{ih predvidevanjih obrestovati v prihodnjih letih, ko naj bi tudi danes manj razvite vzhodne dr`ave pri~ele z intenzivnej{o obnovo cestne, `elezni{ke in druge infrastrukture.

5 DIMENSIO

KRATKE NOVICE

CGS na sejmu CeBIT '99Podjetje CGS je letos `e ~etrti~ skupaj s partnerskim nem{kim podjetjem Widemann Systeme predstavljalo svoje najnovej{e programske izdelke na sejmu CEBIT v Hannovru v hali {tevilka 21. Prikazali smo delovanje nem{ke verzije programa PLA-TEIA 5.0, program CANALIS 4.1 in RETENTIO 2.0, program za hidravli~ne izra~une kanaliza-cijskih omre`ij.

CGS je zagotovo vodilno sloven-sko podjetje za razvoj in`enirske programske opreme za potrebe gradbeni{tva in geodezije. V skoraj desetih letih obstoja podjetja se je program PLATEIA v slovenskem prostoru uveljavil kot de-facto standard na podro-~ju projektiranja cest in se danes uspe{no {iri po Evropi. Program PLATEIA 5.0 je preve-den v 7 evropskih jezikov in se

prodaja v 14 evropskih dr`avah. CGS s svojo ekipo okoli 10 pro-gramerjev popolnoma samo-stojno vodi razvoj programa PLATEIA in se uvr{~a med {tiri vodilna evropska podjetja na svojem podro~ju.

Posebej smo ponosni, da smo prikazali delovanje programa PLATEIA 5.0 na sejemski senza-ciji - AutoCAD 2000, kar ve~ina razvijalcev AutoCAD aplikacij v tem ~asu {e ni uspela.

Obiskovalci na{e stojnice so lahko sodelovali v sre~elovu, kjer smo med pet iz`rebancev razdelili pet brezpla~nih paketov programa "Dinami~ne zavijalne krivulje". Nagrade so si priborile firme NILEG iz Hannovra, Pla-nungsgruppe Grün iz Bremna,

WOHLLEBEN iz mesta Oberur-sel, Strom und Hafenbau iz Hamburga in GEO TECH iz Helmbrechts-a.

Letos jeseni nas lahko obi{~ete na sejmihSejemske prireditve so vedno lepa prilo`nost, da predstavimo rezultate na{ega dela in se sre~amo z na{imi uporabniki in tistimi, ki bi to {ele radi postali. Letos bomo predstavili svoje programe na spodaj navedenih sejmih, zagotovo pa bomo prisotni tudi na drugih ve~jih nacionalnih sejemskih prireditvah, kot so IFABO na Dunaju, INFO v Zagrebu itn.INTERGEO, 01.-03.09. 1999, Hannover – specializiran sejem za geodezijo in nizkogradnjo,

SYSTEMS, 18.-22.10. 1999, München – sejem ra~unalni{tva in informatike,

ACS, 11.-13.11. 1999, Frankfurt – specializiran sejem za CAD v arhitekturi in gradbeni{tvu,

INFOS, 25.-29.10. 1999, Ljubljana – najve~ja slovenska ra~unalni{ka prireditev.

Še bolj kot splo{ne ra~unalni{ke sejemske prireditve so za nas zanimiva strokovna sre~anja, ki bodo tudi letos jeseni zagotovo organizirana v Sloveniji in se jih bomo zanesljivo udele`ili.

vitvijo projektov znanih sloven-skih projektantskih podjetij. Po kratkem odmoru je sledila predstavitev programa PLATEIA 5.0 v `ivo. Po predstavitvi smo bili dele`ni velikega odobrava-nja in zadovoljstva, da smo razvili program, ki v veliki meri re{uje probleme starej{ih verzij programa PLATEIA.

Podobne predstavitve so se v naslednjih tednih odvile {e v Zagrebu in Var{avi.

Sre~anje avstrijskih uporabnikov programa PLATEIA v LjubljaniV dneh od 17. do 19. januarja smo v CGS-u organizirali semi-nar PLATEIA 5.0 za skupino uporabnikov programa PLATEIA iz Avstrije. Dvodnevnega semi-narja se je udele`ilo blizu 20 in`enirjev, ki so `e uporabljali program PLATEIA 4.0 in ki so jih zanimale predvsem novosti v verziji 5.0.

PLATEIA znova finalist na sejmu INFOSSejem INFOS je najve~ja slovenska ra~unalni{ka prireditev, ki vsako leto pritegne

(pre)veliko {tevilo ljudi v premajhne prostore Cankarjevega doma v Ljubljani. Od 26.

do 30. oktobra 1998 smo zopet razstavljali v 1. preddverju CD in zopet smo imeli

finalista na tekmovanju za najbolj{i sejemski izdelek. PLATEIA je po glasovanju

ocenjevalne ̀ irije pri{la na 2. mesto med doma~imi izdelki pod skupino "programska

oprema". Seveda je to lep uspeh, posebej {e, ker gre za tako specialen produkt. V

tretje dr`imo pesti za glavno lovoriko!

Za avstrijsko tr`i{~e pomeni verzija 5.0 programa PLATEIA precej{njo prelomnico, saj smo v program prvi~ natan~no vgra-dili avstrijske standarde RVS za projektiranje cest in standarde za izris oz. izgled na~rtov. Poleg konstruktivnih pripomb je bilo sli{ati tudi precej pohval, saj je bilo veliko novosti izdelanih ravno na `eljo avstrijskih upo-rabnikov. Trenutno imamo v Avstriji instaliranih preko 50 licenc programa PLATEIA. Na{e

najve~je reference so na zahodu Avstrije: v Insbrucku in v Bregenzu.

Strokovno delo na seminarju je spremljal tudi zabavni del, kjer smo na{e goste popeljali na ogled Ljubljane z ve~erjo pri Figovcu in na ogled Vipavske doline z obveznim dalj{im postankom v eni od vinskih kleti v Podnanosu. Dobra slovenska vina in dobri CGS-ovi programi. To je bilo poglavitno spoznanje na{ih avstrijskih sodelavcev.

KRATKE NOVICE

DIMENSIO 6

ACAD-BAU UpdateKonec tega poletja na podro~ju programa Acad-BAU {e ni mo~ pokazati kaj posebno novega. [e vedno smo pri razli~ici 7 (to~neje 7.02). To pa sicer ne pomeni, da razvojna CTB ekipa miruje. Glede na vse strukturne spremembe v Autodesk prodaj-nem programu je nekako logi~-no, da Acad-BAU {e ne nosi vi{je oznake. Autodesk napove-duje v visokogradnji prehod na ADT (Architectural Desktop), ki pa ga je {e potrebno prilagoditi nem{kemu (in s tem na{emu) tr`i{~u.

Trenutno je v izdelavi nem{ka razli~ica programa Acad-BAU za AutoCAD 2000. Pri~akujemo jo nekako sredi poletja. Slovenska ina~ica naj bi iz{la v jeseni. Obenem je v intenzivni pripravi tudi razli~ica Acad-BAU, ki naj bi delovala na osnovi Architec-tural desktop programa, razli~i-ce za nem{ko tr`i{~e. Kdaj to~no se bo to zgodilo, {e ni znano.

[e nekaj za ljubitelje in pozna-valce programa Acad-BAU: novi Acad-BAU ne bo imel ve~ eta`-nih ~rt in ~rt prostorov. Avtorji programa so se odlo~ili, da bodo izbolj{ali robustnost in zanesljivost programa.

CGS je Microsoft Solution Provider (MCSP)Kon~no nam je uspelo. Pridru-`ili smo se dru{~ini Microsoft partnerjev: sedaj se pona{amo z oznako MCSP. To pomeni, da je CGS "diplomirani" ponudnik ra~unalni{kih re{itev na osnovi Microsoft programske opreme.

Pot do tega uspeha ni bila prav lahka. ^e `eli podjetje postati MCSP, mora imeti med zaposle-nimi dva MCP (Microsoft Certi-fied Professional) in`enirja in enega MSS (Microsoft Sales

ljanje izpita stane 100 USD, let-na ~lanarina za MCSP pa zna{a v najcenej{i razli~ici1600 USD.

Autodesk se {iriAutodesk je poslovno leto 1998 zaklju~il ob koncu januarja 1999, in to zopet zelo uspe{no. Podjetje ostaja ~etrta najve~ja softverska firma na svetu. Po Autodeskovih podatkih je celot-ni promet v zadnjem letu nara-stel za polnih 20% ali skupno na 740.2 mil. ameri{kih dolarjev, od ~esar je bil neto prihodek enak 90.6 mil. dolarjev. Prodaja programa AutoCAD Release 14 je bila skozi vse leto 1998 zelo dobra in {e vedno predstavlja levji dele` v prihodku.

Zna~ilnost zadnjih sprememb v podjetju Autodesk je usmeritev na razli~ne ciljne skupine po-tencialnih kupcev. Tako trenut-no delujejo poleg ekipe, ki skrbi za AutoCAD, {e marketin{ke in razvojne skupine AEC za arhi-tekturo in gradbeni{tvo (Archi-tectural Desktop in Land Deve-lopment Desktop), Mechanical (Mechanical Desktop, Genius) za podro~je strojni{tva, GIS (AutoCAD MAP, WORLD, Map Guide) za podro~je geografskih informacijskih sistemov, KINE-TIX ali po novem DISCREET (3D

STUDIO MAX in VIZ) za vizuali-zacijo in animacijo ter Personal Solutions Group za podro~je cenovno dostopnej{ih progra-mov (AutoCAD LT in novi Actrix).

Autodesk je v zadnjem letu "po-kupil" tudi nekaj ameri{kih in evropskih podjetij, ki so strate{-kega pomena za razvoj novih aplikacij. Predlani je bil najbolj odmeven nakup ameri{ke firme Softdesk, lani nem{ke firme Genius in letos znova ameri{ke firme Discreet Logic. Pri~akovati je, da bo po uspe{nem lansira-nju programa AutoCAD 2000 spomladi 1999 prodaja zopet narasla in verjetno dosegla nove rekorde na prehodu v novo tiso~letje.

Architectural in Land Development DesktopDa bi se ~imbolj pribli`ali `eljam in potrebam razli~nih in`enirskih strok, je bil program AutoCAD dele`en `e kar nekaj nadgradenj, ki jih je izdelal Autodesk. Doslej sta najbolj znani AutoCAD MAP za GIS podro~je in AutoCAD Mechani-cal za projektiranje v strojni{tvu.

Ni bilo treba posebej dolgo ugibati, da pripravlja Autodesk nekaj podobnega tudi za grad-

beni{tvo in arhitekturo. Tako sta `e ob koncu prej{njega leta ugledali lu~ sveta dve novi razli~ici, in sicer Architectural Desktop (ADT) in pa Land Development Desktop (LDD). @e imeni programov povesta, da gre za platforme, namenjene arhitektom in tistim, ki se ukvar-jajo s problemi urejanja prosto-ra. Platforma pomeni, da so bile te aplikacije v prvi vrsti razvite kot osnova za aplikativne nad-gradnje, kakr{ni sta na primer programa ACAD-BAU za arhitek-turo ali PLATEIA za nizkograd-njo.

Trenutno sta ADT in LDD na trgu v prvi razli~ici, kar pomeni {e vedno dolo~eno iskanje pra-ve poti. Pri~akujemo, da bosta druga in tretja razli~ica, ki bodo kmalu sledita, tudi nam razvijal-cem ponudili solidno osnovo, da se bomo la`je odlo~ali za prenos na{ih aplikacij na Desk-top okolje. Zaenkrat teh progra-mov {e ni mogo~e kupiti v Evropi, vendar bomo poskrbeli, da bodo na{e aplikacije delova-le na obeh platformah v trenut-ku, ko bosta Architectural Desktop in Land Development Desktop dobavljiva tudi pri nas.

125. obletnica OTT merilne opremeOd 5. do 8. maja 1998 smo se zbrali na sre~anju partnerjev nem{kega podjetja OTT v Kemptnu na jugu Bavarske. Sre~anja se

je udele`ilo 70 strokovnjakov iz 31 dr`av in razli~nih kontinentov. Na sre~anju smo se seznanili z najnovej{imi dose`ki

tovarne OTT. Poleg teoreti~nih smo poglobili tudi prakti~na znanja pri postavitvi merilnih mest na reki Iller. Zelo dobrodo{la

je bila izmenjava izsku{enj s predstavniki iz razli~nih koncev sveta. Sre~anje je potekalo v prekrasnem okolju tovarne OTT,

zaklju~ili pa smo ga s proslavo ~astitljive 125. obletnice.

Specialist). Pri nas sta po novem MCP-ja Andrej Suhadolc in Igor Dimnik, ki do potankosti poznata strukturo Windows NT 4.0, MSS pa je postal Toma` Dimnik. MSS ne pomeni, kako prodati ~imve~, ampak pomeni, kako iz dru`ine Microsoft produktov uporabniku svetovati pravega (Microsoft ima v ceniku pribli`no 800 postavk).

Kdor zna, zna. Microsoft ima zelo natan~no izdelano strate-gijo, kako izvle~i ~imve~ denarja i obeh strani: od uporabnikov in prodajalcev. Za tiste, ki se prito-`ujete nad visokimi cenami, naj povemo da gre tudi nam za nohte: cena za 5-dnevni te~aj MCP je 1000 USD, vsako ponav-

KRATKE NOVICE

7 DIMENSIO

CANALIS 4.1 za Nem~ijo in AvstrijoIz{la je dopolnjena verzija pro-grama CANALIS za projektiranje meteornih, fekalnih in me{anih kanalizacijskih sistemov. Pro-gram CANALIS 4.1, ki ga sestav-ljata modula Situacija s hidrav-li~-nim izra~unom in Vzdol`ni profili z izra~unom izkopov, je najve~ sprememb do`ivel v prvem modulu.

Po novem lahko kanalizacijski sistem vna{amo v tako imeno-vanem modelnem na~inu in ga nato s preklopom na na~in pa-pir izri{emo z ustreznimi ozna-kami za ja{ke, cevi in prispevne povr{ine. Oblika na~rtov je se-daj preglednej{a, predvsem pa prilagojena nem{kim in avstrij-skim zahtevam. Pomembna novost je vgrajeni ISYBAU pretvornik podatkov. ISYBAU je nem{ki standard za zapis podat-

IBM ra~unalnikiV jeseni 1998 smo s podjetjem IBM Slovenija sklenili pogodbo o poslovnem sodelovanju za podro~je ra~unalni{kih grafi~nih delovnih postaj, ki jih IBM imenuje Intellistation. @e ok-tobra lani je stekla akcija, v kateri smo pod zelo ugodnimi pogoji ponudili komplete grafi~nih postaj IBM Intellista-tion skupaj s programsko opremo AutoCAD, PLATEIA, CANALIS, ACAD-BAU in ostali-mi programi, ki so v na{i standardni ponudbi. Ugodni popusti in visokokvalitetni ra~unalni{ki sistemi so privabili {tevilne kupce.

Na{e izku{nje pri postavitvi IBM Intellistation delovnih postaj so zares dobre. Doslej nismo imeli nobene resnej{e okvare, ~e od-mislimo ka{en ventilator, pa {e te smo ve~inoma zamenjali, {e preden so bili ra~unalniki instalirani pri stran-kah. Odli~ne tehni-~ne karakteristike sistemov, ki imajo vgrajene veliko inte-ligence, ki je ne sre-~ujemo pri obi~ajnih PC ra~unalnikih, odlikuje tudi dovr{en design. Vsi IBM Intellistation ra~unalniki so

izdelani v ~rni mat barvi, prav tako zasloni, tipkovnice in mi{-ke. Pri zaslonih se vedno bolj uveljavlja LCD tehnologija, ki prina{a ostro in prijetno sliko zaenkrat sicer za nekoliko vi{jo ceno, kot to velja za klasi~ne

zaslone z elektronsko cevjo.

V CGS-u bomo ra~unalnike IBM Intellistation {e naprej ponujali zahtevnej{im strankam, ki `elijo visoko kvaliteto za {e vedno zelo sprejemljivo ceno. Zanesljivost IBM ra~unalnikov pomeni za nas veliko manj te`av pri vzdr`e-vanju strojne in programske opreme, kar vse pripomore k dobremu sodelovanju z na{imi poslovnimi partnerji.

Ve~ o postajah IBM Intellistation in o njihovih tehni~nih mo`nostih si preberite na naslednjih straneh.

Galerija www.cgs.siLjubitelji slikarstva, pozor! Ena od zanimivih pobud za raz{iritev na{ih Internet strani je postavitev umetni{ke

Internet likovne galerije, kjer se bodo v prihodnosti lahko odvijale razstave znanih slovenskih in tujih likovnih

umetnikov. Verjetno gre za prvo tovrstno galerijo v Sloveniji, ki bo lahko skozi prikaz zanimivih likovnih del in

spremljajo~ih besedil popestrila na{ in va{ vsakdan. Najprej se v na{i Internet galeriji predstavlja slikar Jo`e [ajn,

ki je v zadnjih letih likovno opremil tudi dobr{en del na{ih pisarni{kih prostorov. Do galerije vodi le ena pot:

www.cgs.si, nato pojdite na slovenske strani in kliknite na ikono Galerija. Obilo u`itkov ob gledanju!

kov o kanalizacijskem sistemu. Nekaj sprememb so do`iveli tudi vzdol`ni profili, kjer je po-leg standardnih sedaj mogo~e v tabelo izpisovati tudi hidravli~-ne koli~ine, dopolnitve pa so bile izvedene tudi pri vnosu nivelete cevi. Potrebno je {e omeniti, da lahko sedaj poleg znanih postopkov za hidravli~ni izra~un uporabimo tudi metodo z upo{tevanjem retenzije, ven-dar je za to potrebno imeti na{

novi modul RETENTIO. Ve~ o njem si preberite na nasled-njih straneh.

Razvoj programa CANALIS gre naprej predvsem v smeri tesnej-{e integracije s programom PLATEIA ter v lo~enih smereh za potrebe projektiranja oz. izra~u-navanja kanalizacijskih siste-mov ter po drugi strani v smeri ra~unalni{kega katastra kanali-zacijskega sistema.

Internet galerija na spletnih straneh

www.cgs.si

Predstavitev AutoCAD 2000

V petek, 7. maja 1999 je v

veliki dvorani poslovne

stavbe SMELT na

Dunajski cesti v Ljubljani

potekala prva javna

predstavitev programa

AutoCAD 2000 v Sloveniji.

Glavni organizator

prireditve, ljubljansko

podjetje REPRO, ki je

distributer za Autodesk

proizvode v Sloveniji, je k

sodelovanju na prireditvi

povabil vse slovenske

prodajalce programa

AutoCAD: Arcadia, Basic,

CSI, Arhinova, Mikro in

CGS. Nam je bila zaupana

najte`ja naloga: enourna

predstavitev programa

AutoCAD 2000 v `ivo, ki

smo jo uspe{no izvedli

pred ve~ kot 250

obiskovalci prireditve. Na

koncu so bili iz`rebani

dobitniki nagrad, med

katerimi je prvo nagrado –

AutoCAD 2000 – prejel

eden izmed sre~nih

udele`encev.

Sponzorirali smoSocialna stiska v Sloveniji je vse bolj o~itna. ^etudi je na{ trend rasti in zaposlovanja stalno obrnjen navzgor, je te`ko ustre~i pro{njam, ki v vse ve~jem {tevilu prihajajo k nam. Med prosilci so najve~krat socialno ogro`eni, razne ~lovekoljubne organizacije in {portniki. Veliko pro{enj prihaja tudi za opravljanje poletne delovne prakse in za zaposlovanje. Tem je te`je ustre~i, vseeno pa se lahko pohvalimo, da smo v zadnjem letu pomagali naslednjim organizacijam in posameznikom:

+ Center za sluh v Ljubljani,

+ Darinka Kobal, pomo~ pri izdaji otro{kih slikanic,

+ Pihalni orkester Logatec,

+ Jo`e [ajn, pokroviteljstvo nad likovnimi razstavami v Ljubljani in Kanalu ob So~i,

+ Izidor Hre{~ak, {portni strelec, pomo~ pri financiranju njegove udele`be na SP v Sydneyu,

+ sofinanciranje poljudnoznanstvenega potovanja v Maroko, Marijan @iberna, {portni popotnik.

Strokovna ekskurzija – Vzhodna ljubljanska obvoznicaDne 11.4.1998 smo pod vodst-vom odgovornega projektanta Janeza Podobnika, dipl. in`. iz ljubljanskega projektivnega podjetja PA NG d.o.o. obiskali gradbi{~e vzhodne ljubljanske obvoznice in pri tem razmi{ljali, s kak{nimi problemi se sre~uje-jo projektanti in izvajalci pri gradnji avtocest. Tam smo posneli kratko foto-reporta`o.

KRATKE NOVICE

DIMENSIO 8

CGS-ova majica je prepotovala Maroko in bila na gori Jebel Toubkal (4167m)

INTERVJU

Stane Rebolj, dipl.in`.gradb., PROTEO Dipl. in`. Stane Rebolj je znana in cenjenja osebnost med slovenskimi cestnimi projektanti. Strokovna pot ga je vodila skozi

obdobje graditve prvih avtocest v Sloveniji, kjer si je ̀ e v {estdesetih in kasneje v sedemdesetih letih nabral obilo izku{enj in jih {e

danes danes izkori{~a. Te prena{a tudi na mlaj{o generacijo projektantov in s tem zagotavlja, da se znanje, pridobljeno zadnjih

trideset let, ne bo izgubilo. Danes je dipl. in`. Stane Rebolj odgovorni vodja projektov v podjetju PROTEO v Kranju. K na{emu

mikrofonu smo ga povabili, ker `e vrsto let uspe{no sodelujemo na podro~ju

uporabe in razvoja programske

opreme za projektiranje cest.

M A T J A @ [ A J N

Rebolj: Za nas projektante je to pomenilo, da smo morali upo-{tevati avstrijske standarde, saj je moral biti tunel izveden z enakovrednimi tehni~nimi re{it-vami na obeh straneh meje. Tu smo morali na primer re{iti problem, kje naj bo ustavljanje vozil pred portalom. Kot veste, je danes re{itev taka, da so av-strijski cariniki pri nas in na{i na koro{ki strani. S tega stali{~a je bilo to sodelovanje zelo zanimi-

vo. Druga~e pa smo se z ra~u-nalniki za~eli ukvarjati takoj, ko so na RUC-u dobili ra~unalnik VAX in smo ga takrat uporabljali za geodetska dela. Na PPK smo imeli takrat do 5 geodetov.

Dimensio: Kot predstavnik mlaj{e gene-racije gradbenih in`enirjev ne vem prav veliko o va{em delu pred desetimi, dvajsetimi ali ve~ leti. Ali se `e od za~et-kov va{e profesionalne poti ukvarjate s projektiranjem cest?

Rebolj: Za~el sem v Projektiv-nem podjetju Kranj (PPK) jeseni 58. leta. V celoti sem se ukvarjal s projektiranjem cest, pa tudi s komunalno infrastrukturo, saj je podjetje prevzemalo tudi urbanisti~ne naloge, zazidalne na~rte in sestavni del so bili vedno tudi komunalni projekti.

Dimensio: Takrat ste `e sodelovali na projektu Gorenjske avtoceste?

Rebolj: Na delu gorenjske avto-ceste, ki je danes zgrajen, sem bil vodja projekta. Meja je bila na KM 25 – od tam naprej proti Ljubljani je bil vodja projekta in`enir Pe~ar na PNZ. Idejni projekt za odsek mimo Jesenic je bil narejen na PNZ, izvedbeni pa na PPK. Mi smo sodelovali na celotnem cestnem delu projekta od portala karavan{ke-ga predora do konca avtoceste pri Vrbi. Takrat smo dobro sode-lovali z avstrijskim projektan-tom na njihovi strani, kar je bilo za nas vzpodbudno glede upo-rabe ra~unalni{ke tehnologije.

Dimensio: To je bila takrat za vas verjetno velika projektantska izku{nja?

Dimensio: S kom ste takrat {e sodelo-vali in kateri projekti so vam najbolj ostali v spominu?

Rebolj: Takrat smo z in`. Dober-letom pregledali v Italiji celo vrsto avtocest. U~ili smo se to-rej ob delu. Kasneje sem `elel, da bi svojo izobrazbo {e izpo-polnil. Jaz nisem {el na izpopol-njevanje v Zagreb, kamor so takrat mnogi odhajali, ampak sem delal podiplomski {tudij iz urbanizma na ljubljanski fakulteti. Precej pozneje smo na Primorskem delali idejni projekt od ~rnega Kala do razcepa Srmin in na {tajerskem idejni projekt od Hajdine do hrva{ke meje. Tam je bilo zanimivo, da smo skupaj z Maribor~ani in in`. Strgarjem delali na projektu, ki bi bil sprejemljiv za Avstrijce in Nemce na trasi takozvane Pyrn-ske avtoceste od [entilja preko Maribora do Maclja. To je bil spet stik z drugimi projektanti. Ob tem smo spoznali {e en avstrijski projekt za 15 kilome-trski odsek od Gradca proti Dunaju, ki je bil primer projekta, izdelanega na ko`o izvajalcem, saj so se predpisi minimalno upo{tevali. Danes morajo teh 15 km ceste popravljati, ker je na njem ob slabih vremenskih pogojih, ko vozniki ne obvladajo vojih vozil, preve~ nesre~.

Dimensio: Va{ za~etek projektiranja z ra~unalnikom je zopet povezan z Avstrijo?

Rebolj: Da, {e prej je sicer ob-stajal program za projektiranje cest, ki ga je razvijala gradbena fakulteta na osnovi programa, prinesenega iz Amerike. Ta je odlo~ilno vplival, da smo pri svojem delu pri~eli uporabljati PC. [ele za tem sem v Nem~iji, Avstriji in [vici iskal za nas primeren program. Pri tej izbiri so bili odlo~ilni parametri modularnost in cena. Pichlerjev avstrijski program ROAD, takrat v konkurenci s {vicarskim pro-gramom C-PLAN in nem{kim programom RIB STRATIS, je bil za nas finan~no najbolj ugoden. [vicarji takrat niso bili priprav-

Idejni projekt za obmo~je Kozina s cestninsko postajo, priklju~kom ter obvozno cesto Kozina na trasi avtoceste Diva~a – Ankaran

Dimensio: Kdo pa je bil va{ u~itelj, od koga ste se lahko u~ili?

Rebolj: Jaz sem lahko dolo~ena vpra{anja postavljal svojim pro-fesorjem. To sta bila @nidar{i~ in Jenko. S prof. Jenkom smo re{evali geotehni~na vpra{anja, s prof. @nidar{i~em pa projek-tantske probleme. Z avtoces-tami smo se prvi~ sre~ali na samem za~etku gradnje AC v Sloveniji. Takrat je in`enir Do-berlet iz podjetja IBT v Trboljah `e imel prvi ra~unalnik in mi smo potem skupaj projektirali odsek `i~e Dramlje. Zanimivo je, da smo dvajset let kasneje na odseku Dramlje - Celje realizirali tudi projekt {tiripa-sovnice.

9 DIMENSIO

INTERVJU

DIMENSIO 10

ljeni popu{~ati v ceni.

Dimensio: Zanimivo je, da danes veliko nem{kih uporabnikov programov C-PLAN in RIB STRATIS prestopa na na{o stran in kupuje program PLATEIA, saj se omenjena programa ne razvijata ve~.

Rebolj: Enkrat sem natan~no analiziral program STRATIS, takrat sem bil v Dortmundu, vendar me ni zadovoljil. Zame je bila pomembna naslednja ugotovitev: od proizvajalca pro-grama dobi{ z nakupom progra-ma vse, kar potrebuje{ tisti trenutek. Seveda lahko stvari prej tudi preizkusi{. Potem pa se mora{ odlo~iti, ali gre{ z njimi naprej ali ne. V nekem trenutku namre~ ugotovi{, da si postal odvisen od dobavitelja programske opreme.

Dimensio: Dejstvo je, da so uporabniki programov za projektiranje cest mnogo bolj odvisni od dobavitelja, kot to velja za splo{ne programe, kakr{ni so danes Word ali Excel. Program za projektiranje cest do neke mere odreja tehnologijo projektiranja in te se ne da kar ~ez no~ zamenjati.

Rebolj: Program za projektiranje cest je zelo unikatna zadeva. ^e razvijalec programa skrbi za nje-gov razvoj, je to za uporabnika zelo dobro.

Dimensio: Vsekakor. Vsak program ima svoj `ivljenjski cikel: razvoj, {irjenje in uporaba in enkrat sledi verjetno tudi zaton. Kaj vam trenutno pomeni PLATEIA? PODATKI O PODJETJU

REFERENCE

Ime podjetja: PROTEO d.o.o.Naslov: Re{eva 4a, 4000 KranjInternet: www.proteo.siUstanovljeno: v za~etku leta 1990Zaposlenih: 7Podro~ja delovanja:

+projektiranje nizkogradenj (avto-ceste, ceste, zunanje ureditve in ostali objekti zna~aja nizkogradenj),+gradbeni in`eniring.

+izdelava PGD in PZI avtoceste Dramlje – Celje (raz{iritev iz 2- v 4-pasovno),+dokon~anje odseka vzhodne avtoceste na delu od [entjakoba do Zadobrove s priklju~ki Sneberje in [entjakob (PGD, PZI),+izdelava IP, PGD, PZI in PZR odseka avtoceste Lukovica – [entjakob s priklju~ki Krtina in Dom`ale,+zunanja ureditev za trgovino `ivila v Tr`i~u,+zunanja ureditev gostilne Rakar v Trebnjem,+idejna {tudija – Prehod Tr`i{ka Bistrica,+idejna {tudija mo`nih variant pri-klju~ka Naklo,+IP za obmo~je Kozina s cestninsko postajo, priklju~kom ter obvozno cesto Kozina na trasi avtoceste Diva~a – Ankaran (v delu),+IP za razcep Ankaran oz. Srmin (v delu),+IP, PGD, PZI in PZR nove cestne povezave od priklju~ka Brdo do ceste Dolomitskega odreda v Ljubljani (v delu).

Rebolj: Moram re~i, da smo s programom PLATEIA danes toliko povezani, da ne razmi{lja-mo ve~ o tem, da bi {e kaj drugega iskali. @elimo pa si, da bi bile dolo~ene stvari vgrajene v program PLATEIA. V tem tre-nutku nam manjkajo lomljeni pre~ni profili pri priklju~kih, kjer si moramo pomagati na razli~ne na~ine. Mi bi pa `eleli to naredi-ti avtomati~no. Druga na{a `elja je povezana z dimenzioniranjem prometnih tabel. Jaz sicer z ra-~unalnikom ne delam ve~ sam.

Dimensio: Za nas je taka informacija pomembna zato, da program lahko razvijamo v pravi smeri. Moram sicer re~i, da je funkcija za lomljene profile `e razvita na izrecno `eljo neke stranke iz Luxemburga. Ta funkcija bo odslej na voljo vsem uporabnikom programa PLATEIA 5.0.

Rebolj: Videl sem, da se v petici (PLATEIA 5) da generirati pre~ne osi na na~in, ki ga pred letom dni {e nismo imeli na voljo in to je dobro. Pred krat-kim smo koristno uporabili tudi zavijalne krivulje, ko smo morali preveriti prevoznost vozila za plu`enje snega. Zelo prav nam pridejo tudi traktrise. Vedno opozarjam svoje sodelavce, da si morajo vzeti ~as, da spoznajo, kaj program nudi. Na `alost je ~asa vedno premalo, saj smo preve~ zasedeni s teko~imi nalogami. Drugi problem je

vrednost na{ega dela. Nih~e namre~ ne upo{teva, da mora-mo vlagati v znanje in opremo in da to ni zastonj. Tretji na{ problem pa je, da se veliko ljudi mnogokrat ne zaveda obse`no-sti problema, ki ga projektant re{uje.

Dimensio: Morda bi spregovorila {e o relaciji projektant in izvajalec. Menim namre~, da bi lahko izvajalska podjetja in tudi DARS veliko prihranili, ~e bi pri obra~unih zemeljskih del bolj redno uporabljali ra~unalnike in program PLATEIA.

Rebolj: To izvajalci SCT, Kra{ki zidar in Primorje `e delajo na odseku Kozina. Pri odseku Lu-kovica – [entjakob izvajalci tega {e ne zahtevajo, kar po mojem ni prav.

Dimensio: ~e se {e malo povrnemo k slovenskim avtocestam. Ali se AC v Sloveniji projektirajo preudarno?

Rebolj: Mislim, da se avtocest-nega programa druga~e ne da zastaviti ve~. Vse je dolo~eno s terminskim na~rtom na DDC-ju in DARS-u. Tu imajo projektanti zelo malo vpliva. Zagotovo je bil problemati~en odsek Kozina s cestninsko postajo in priklju~-kom na Kozini, bolj razvpit primer pa so Trojane. Cenovno bodo Trojane in pa viadukt ^rni Kal mo~no vplivale na stro{ke gradnje slovenskih AC.

Dimensio: Kak{ne mo`nosti vidite za naprej, ko bodo avtoceste zgrajene?

Rebolj: Na dr`avnih, glavnih, regionalnih in lokalnih cestah bo dela. Seveda pa bo konku-renca huda. Ciklusi vedno obstajajo. Nekateri smo `e {li skozi vzpone in padce in smo tega procesa `e navajeni.

Dimensio: Zahvaljujem se Vam za ta pogovor.

Doma~a spletna stran podjetja Proteo

Bojana Rebolj Korsi~, univ. dipl. in`. gradb., v posvetu s svojo sodelavko

RAZMI[LJANJA

11 DIMENSIO

Spomin na jugoslovansko turnejo

Ob koncu preteklega leta smo se po dolgotrajnih pripravah z na{im beograjskim

zastopnikom, firmo OSA – Ra~unarski in`enjering, kon~no dogovorili za niz

predstavitev programa PLATEIA v Srbiji in ̂ rni gori. Prvi razlog za na{o odlo~itev

je bil obisk ~rnogorske delegacije v Ljubljani poleti 1998, kjer smo s prikazom

programa PLATEIA vzbudili precej{nje zanimanje projektantov, ki so se tedaj

pripravljali na pri~etek del za izgradnjo avtocest v ̂ rni gori. Poleg tega je kazalo,

kot da so gospodarski pogoji v Jugoslaviji toliko stabilizirani, da je smiselno

pri~eti s {ir{o promocijo na{ih programov.

Pot nas je 25. novembra 1998 vodila z ljubljanskega letali{~a naravnost v Podgorico, kjer smo naslednji dan, 26. novembra, skupaj z ra~unani{ko firmo WIN-SOFT organizirali javno predsta-vitev programa PLATEIA na Gradbeni fakulteti v Podgorici. Pribli`no 40 sodelujo~ih skoraj ni moglo verjeti svojim o~em, saj ve~ina njih {e ni imela pri-lo`nosti videti tako sodobnih programskih re{itev za projekti-ranje cest. V petek, 27. novem-bra, smo zaradi megle na letali-{~u v Podgorici komaj popoldan prileteli v Beograd, kjer nas je `e ~akala predstavitev pred ve~ kot stoglavo mno`ico na Gradbeni fakulteti. Kratka demonstracija, vendar polna energije, je na gledalce naredila mo~an vtis. Mnogi med njimi so se po pred-stavitvi `eleli rokovati, de`evale so ~estitke in sploh je prevlado-val ob~utek, da smo oboji `eljni

sodelovanja. V soboto, 28. no-vembra, smo imeli podrob-

nej{o ve~urno predstavitev programa PLATEIA 5.0 za

nekaj najve~jih beograj-skih

projektantskih firm, med njimi In-

stitut za puteve Beograd.

Zopet smo po`eli

veliko odo-

ki jih skoraj ni mogo~e tu opisati.V nedeljo smo z avtom poto-vali po avtocesti "bratstva i jedinstva" proti Skopju. V po-nedeljek zjutraj je bilo `e vse pripravljeno za veliko prezen-tacijo programa PLATEIA na gradbeni fakulteti v Skopju. Zopet mno`ica obiskovalcev, zopet pohvale in ~estitke. Tokrat smo poskrbeli tudi za posebno presene~enje, saj smo skopski univerzi podarili donacijo v obliki enega pake-ta programa PLATEIA 5.0, ki bo na voljo profesorjem in {tudentom skopske univerze. Ta poteza je {e okrepila na{e `e dolgoletno dobro sodelo-vanje z makedonsko univerzo in s projektantskimi podjetji, ki `e vrsto let uporabljajo program PLATEIA. Nazadnje so s Plateio projektirali ob-voznico okoli Skopja. Istega dne je sledilo {e sre~anje z na{imi zastopniki v Makedo-niji, naslednji dan, v torek 1. decembra, pa smo obiskali dosedanje uporabnike pro-grama PLATEIA v Skopju. Popoldne smo z avionom poleteli nazaj v Ljubljano.

Po vsem tem, kar se je v leto{njem letu dogajalo v Srbiji in na Kosovem, je te`ko verjeti, da bo na{a jugoslovanska turneja kmalu obrodila kak{ne sadove. Ostaja pa neizbrisen spomin na velikodu{en sprejem, ki smo ga bili dele`ni v Jugosla-viji.

Novi projektni teamUvajanje CADD v proces projektiranja spre-minja odnose, razporeditev in sestavo pro-jektnega teama, pojavljajo se nove vloge. Direktor projektivnega biroja naenkrat po-sve~a manj ~asa posameznemu projektu, saj je novi poudarek tudi na marketingu, poleg tega je v obdelavi ve~ projektov kot poprej. Vodja projekta ostaja seveda polno udele`en in igra zelo pomembno vlogo v koordinaciji zapletene obdelave projekta.

Sistemski in proizvodni manager igrata klju~ni vlogi v novem projektnem teamu. Ute~eno delovanje CADD sistema zahteva stalno pozornost sistemskega managerja. Proizvodni manager se bolj posve~a plani-ranju in kontroli kon~nih izdelkov. Sistem-ski in proizvodni manager sta vpletena v vsak obdelovani projekt v biroju.

CADD operater opravi sedaj trikrat ve~ dela kot risar za risalno desko. To seveda ne pomeni nujno, da bodo nekateri ostali brez dela. V resnici se ponuja mo`nost anga`i-ranja novih potencialov, CADD sistem da biroju mo`nost, da ponudi ve~ uslug. Finan~no opravi~ilo za postavitev CADD sistema je pove~ana produktivnost in iz-bolj{ana kvaliteta izdelkov. Dober izkoris-tek nove tehnologije se izka`e {ele po ustrezni preusmeritvi celotnega projekt-nega teama.

Natan~no dolo~ene obveznosti posamez-nih ~lanov projektne skupine ne pomenijo nujno ozke usmerjenosti, specializacije. Nasprotno, ra~unalniki sku{ajo decentrali-zirati tok informacij in porazdelitev dela. Nekaj specializacije je seveda potrebno, predvsem v vlogi sistemskega managerja.

Popolno obvladovanje CADD sistema zah-teva ve~letno u~enje skozi uporabo CADD sistema. ^as, namenjen izobra`evanju in izpopolnjevanju, moramo vsaj podvojiti. Poleg tega moramo dati ve~ji poudarek marketingu, ki bo sodobno opremljenemu

CAD Management ali postavitev in vzdr`evanje CAD sistemov M A T J A @ [ A J N

M A T J A @ [ A J N

Nadaljujemo z objavo dalj{ega ~lanka o CAD Managementu po delih. ̂ etudi sem

~lanek napisal pred desetimi leti, je {e vedno aktualen.

^e si `elite prebrati ~lanek v celoti, si oglejte na{e strani na Internetu (www.cgs.si), in sicer pod poglavjem "Vzdr`evanje CAD

projektivnemu biroju prinesel tudi zadosti dela.

^e povzamemo: projektni team, ki upora-blja CADD, bo odslej porabil ve~ ~asa za druge aktivnosti in manj za izdelavo pro-jektne dokumentacije. Aktivnosti, kot so marketing in vzdr`evanje CADD sistema (CADD management), pa moramo upo{te-vati kot administrativne stro{ke.

Ko ra~unalni{ki CADD sistem sestavimo, pove`emo in priklju~imo, smo re{ili komaj tehni~ni del postavitve CADD sistema. Se-daj moramo vse ~lane novega CADD teama {ele dobro seznaniti z novim sistemom, s postopki za njegovo upravljanje in izkori{-~anje. Ostalim delavcem v istem projektiv-nem biroju, ki niso del CADD skupine, lahko prika`emo lastnosti in mo`nosti CADD sistema. Tem je potrebno omogo~iti osnovno poznavanje sistema, saj lahko izdatno prispevajo k razvoju standardov in postopkov dela.

Uspe{no izobra`evanje, razvoj CADD stan-dardov in pravilna izbira postopkov za ra~unalni{ko projektiranje bodo klju~no vplivali na izkori{~enost CADD sistema. Vse to bo zahtevalo svoj ~as in potrpljenje vseh zaploslenih v biroju. ^im ve~ ~asa nameni-mo pripravi in uvajanju CADD sistema, tem ve~ji uspeh bomo dosegli pri njegovi uporabi. ^e bomo izobra`evanju posvetili premajhno pozornost, bodo obdelovalci izgubljali ~as zaradi slabega poznavanja mo`nosti, ki jim jih daje CADD sistem. ^e so knji`nice simbolov in blokov slabo pripravljene, lahko pri~akujemo njihove popravke, kar nam bo jemalo ~as prav takrat, ko ga bo najmanj na razpolago.

Planiranje uvajanja CADD sistema mora upo{tevati izobra`evanje pred postavitvijo sistema in po njej, postopke za vzdr`evanje CADD sistema, postavitev standardov risanja in izbiro pravilnih postopkov za delo s CADD sistemom. Na samem za~etku sku{amo speljati manj zahtevne projekte, ki jim dodatno namenimo nekaj sredstev in ~asa. Vsi ~lani CADD ekipe so {e neizku{eni, nih~e ne zna pravzaprav dobro oceniti po-rabo ~asa in sredstev vnaprej. Ko spravimo prvi projekt pod streho, imamo za seboj prve izku{nje; po nekaj uspe{nih projektih postanejo CADD operaterji, sistemski ma-nager in ostali izku{eni uporabniki CADD sistema.

Planiranje uvajanja CADD sistema

OFF THE MARK ©1999 Mark Parisi

PREDSTAVLJAMO

DIMENSIO 12

Izid nove verzije AutoCAD-a je vedno pomenil novo prelomnico. Nam je sicer prina{al veliko dela in

prilagajanja, u~enja in priprav, a tudi razburljivih novosti, veselja in novo sve`ino. AutoCAD 2000 je prelomen

`e zato, ker nas je presenetil z novim imenom. Vsi smo pri~akovali Release 15, a je marketin{ka politika gotovo

prevladala nad bolj pragmati~nimi ~lani razvojne ekipe, ki v ozadju skrbijo, da je AutoCAD vseskozi v dobri

AutoCAD 2000

V tem sestavku ne bomo na{te-vali vseh tehni~nih novosti, ki jih prina{a AutoCAD 2000, ker bi bilo tako na{tevanje suhopar-no in ker je novosti preprosto preve~. Glavne med njimi so na{tete v prilo`eni tabeli in jih najdete podrobneje opisane tudi na na{ih Internet straneh. Morda bi raje povedali kaj ve~ o ozadju razvoja programa Auto-CAD, saj se o tem le malo ve.

Kratka zgodovinaVse se je za~elo leta 1982, ko je skupina zanesenjakov iz Kalifor-nije ustanovila podjetje Auto-desk in izdelala program z ime-nom MicroCAD. Ta program je {ele kasneje dobil ime Auto-CAD, po katerem ga poznamo {e danes. Bistri in daljnovidni posamezniki, ki so v tistem ~asu kupovali Autodeskove delnice, so v naslednjih desetih letih zagotovo obogateli. (Podrobne-je smo o zgodovini Autodeska pisali `e v 2. {tevilki ~asopisa Dimensio).

Priznati je treba, da je Autodesk neverjetno uspe{no prekrmaril

AutoCAD je visel na nitki le ob prihodu verzije 13, ki je bila res nekoliko nesre~na {tevilka. Pro-blem sicer ni bil le v {tevilnih napakah v programu, ki so bile opazne predvsem v prvih mese-cih `ivljenja trinajstice, ampak je vzporedno potekal tudi in-tenziven prehod z operacijskega sistema DOS na okolje Win-dows. To je uporabnikom pov-zro~alo dodatne te`ave, ki so se znatno umirile, ko je pri{el na trg AutoCAD R14. Pri R13 je bil eden glavnih problemov hitrost, saj je bilo splo{no znano, da je R12 DOS mnogo hitrej{a razli~i-ca. Da smo lahko dosegli dobre hitrostne rezultate, smo tedaj morali isto~asno vlo`iti precej denarja tudi v nakup hitrej{e strojne opreme. Pri R14 je bilo druga~e, saj je bil to po dolgem ~asu Release, ki je na enakem ra~unalniku deloval hitreje kot njegov predhodnik.

O~itno je tudi Autodesk spo-znal, da je hitrost programa eden od klju~nih faktorjev za uspeh – ali morda za uspe{no nadgrajevanje starej{ih obstoje-~ih verzij programa. Zato je

AutoCAD 2000 znova hitrej{i od Release 14. Moramo se namre~ zaveda-ti, da je v svetu verjetno okoli 10 milijonov ljudi, ki uporablja pri svojem delu AutoCAD. Uradno je bilo prodanih ~ez 2 milijona kopij, kar pomeni, da je "~rnih" AutoCAD-ov v svetu {e velika ve~ina. Nadalje je pomemben tudi ta podatek, da Release 14 uporablja manj kot 1 milijon uporabnikov. To pomeni, da vsaj en milijom registriranih uporab-nikov nima niti R14. Zato je za Autodesk tako zelo pomembno, da je AutoCAD iz verzije v verzi-jo hitrej{i in bolj{i, da obstajajo dobri razlogi za nadgradnjo iz starih verzij.

Kako je nastajal AutoCAD 2000AutoCAD 2000, ki je nastal na osnovi verzij R13 in R14, je re-zultat dolgoletnih Autodeskovih izku{enj, novih tehnolo{kih mo`nosti in mnogih `elja obsto-je~ih uporabnikov programa AutoCAD. Autodesk je z razvo-

jem AutoCAD- a R13 prvi~ v zgodovini programa za~el z njegovo korenito preobrazbo, ~eprav takrat tega uporab-niki niso {e ~utili. V R13 sre~amo prve

zametke tranzicije programa v jasno dolo~eno objektno strukturo. Ta preobrazba se je nadaljevala tudi v R14 in je sedaj zaklju~ena s programom AutoCAD 2000. Ve~ kot {est let razvoja je bilo potrebnega, da ima lahko danes AutoCAD 2000 vgrajen tako imenovan Design Center, ki grafi~no prikazuje objektno strukturo obdelovane risbe. To je revolucionaren dose`ek, katerega pomen bo razviden {ele ~ez ~as.

Isto~asno z objektno tranzicijo je potekal intenziven prenos programa AutoCAD na MS Windows okolje in samo na Windows okolje – ostalih opera-cijskih sistemov, kot so DOS, UNIX in ostalih AutoCAD od verzije R13 dalje ne podpira ve~. Ta strate{ka odlo~itev, ki je bila v za~etku devetdesetih let mor-da celo nevarna, je omogo~ila, da je AutoCAD danes sodoben Windows program. V programer-skem in tehnolo{kem smislu je AutoCAD-u uspelo nekaj, kar ve-liki ve~ini konkurentov ni: iz tra-dicionalnega programa so nare-dili sodobno, objektno zasnova-no in na Windows okolju delujo~o platformo prihodnosti.

Skoraj prepri~an sem, da so v Autodesku pri~eli s konkretnim delom na verziji 2000 `e nekaj tednov za tem, ko je bil R14 dan v prodajo, to pa je bilo spomla-di leta 1997. AutoCAD 2000 je imel med razvojnim obdobjem kodno ime Tahoe. Pri pisanju programa AutoCAD sodeluje ve~ kot 200 programerjev, ki so razpr{eni po celem svetu. Cen-ter razvoja je v kalifornijskem mestu San Rafael, le nekaj deset kilometrov severno od San Francisca. Del razvoja pro-grama AutoCAD poteka tudi v Evropi, in sicer v Neuchatel-u v [vici in v Hausenstamm-u blizu Frankfurta.

Prve prikaze delovanja progra-ma AutoCAD 2000 smo sprem-ljali `e spomladi leta 1998 na

M A T J A @ [ A J N

Sodobno ve~okensko okolje v AutoCAD-u 2000 omogo~a precej bolj{i pregled nad podatki, kot je to bilo v R14.

PREDSTAVLJAMO

13 DIMENSIO

Autodeskovi konferenci v Parizu, ko nam je o ciljih razvoja preda-val vodja razvojne skupine pro-grama AutoCAD. Verzija alfa je bila nared septembra 1998 in pri~elo se je testiranje progra-ma na pribli`no 200 tako imeno-vanih alfa testnih mestih. Konec oktobra 1998 je sledila verzija Beta 1, ki smo jo lahko preizku-{ali `e tudi v CGS-u, in kasneje dopolnjene razli~ice Beta 2, 3 in 4, ki jih je testiralo ve~ kot 2000 uporabnikov in razvijalcev Auto-CAD aplikacij po celem svetu. AutoCAD 2000 je bil v Ameriki pu{~en v prodajo dne 5. aprila 1999, v Evropi pa dva tedna za tem.

MDE – ve~okensko okoljeMulti Design Environment (ve~-okensko okolje) ali kratko MDE je z uporabni{kega vidika najpo-membnej{a novost v programu

racijskega sistema Windows skoraj nima smisla izgubljati besed. Morda je manj o~itno, da je tudi Internet zelo pomembno dejstvo za AutoCAD. In`enirsko delo je skupinsko; obi~ajno v projektih sodelujejo {tevilni strokovnjaki, ki morajo biti med seboj dobro usklajeni in pove-zani. In Internet ponuja ravno to: medsebojno povezanost, ki je dostopna prakti~no vsako-mur. V AutoCAD 2000 sta vgra-jeni vsaj dve pomembni novosti v zvezi z Internetom: iskanje, nalaganje in shranjevanje risb (DWG, DXF) in drugih datotek po Internetu (DWF, LSP. SCR, MNU, ARX) ter izris risb v DWF (Drawing Web optimized For-mat) formatu na poljubne risal-nike. Naj omenimo {e, da tudi registracija programa ob njegovi instalaciji poteka od zdaj naprej po Internetu ni~ ve~ izpolnjeva-nja karton~kov in po{iljanja po po{ti. Torej je postalo samou-

AutoCAD 2000 je `e po svoji naravi zbir modulov, zato je poskrbljeno za izredno hitro in u~inkovito komunikacijo med jedrom programa AutoCAD in aplikacijo. Z novimi programski-mi vmesniki, predvsem z VBA (ki je standardno integriran v Auto-CAD), imamo mo`nost izdelati mnogo u~inkovitej{e in prijaz-nej{e aplikacije. ^e omenimo {e, da je MDE – ve~okensko okolje, podprto skozi razli~ne programske vmesnike, in da lahko funkcije in spremenljivke iz enega programskega vmes-nika kli~emo v drugega, potem ugotovimo, da imamo na voljo toliko mo`nosti, da sami ve~ ne vemo, katero bi najprej izbrali. Vendar v CGS-u velja na~elo, da jedra programov razvijamo z vmesnikom Object ARX, manj zahtevne aplikativne nadgradnje pa s programskimi vmesniki Visual LISP in Visual BASIC.

Programi PLATEIA, CANALIS, RX VECTOR in ostali iz palete CGS proizvodov sicer `e deluje-jo na platformi AutoCAD 2000, vendar {e ne izkori{~ajo vseh mo`nosti, predvsem najnovej-{ih, ki jih prina{a novi program. Veselimo se novih izzivov, ideje se nam `e porajajo in potrebno bo {e kak{no leto trdega dela, da bomo lahko prikazali aplika-cije, ki bodo izkori{~ale nove mo`nosti AutoCAD-a 2000.

Marketing in razvojUspe{nost programske opreme je v najve~ji meri odvisna od marketinga in razvoja. To sta dve klju~ni dejavnosti, ki dolo-~ata, ali bo nek program uspe-{en ali ne. Pri tem pa se pojav-lja konflikt, ko marketing zahte-

va nove in nove verzije v vedno kraj{ih ~asovnih obdobjih, a raz-vojni del potrebuje precej ~asa in miru, da bi lahko produkt izdelal do popolnosti. Tako se stalno odvija bitka s ~asom, konkurenco, s pomanjkljivostmi v programu in s propagandno vojno. Velika podjetja, kakr{no je Autodesk, sicer lahko veliko naredijo za uspe{nost proizvoda z izdatnim financiranjem razvo-ja, vendar je mnogokrat o~itno, da marketing zahteva ve~, kot je razvoj sposoben narediti. To je bil eden glavnih problemov pri izidu verzije R13. Vendar se je od takrat Autodesk veliko nau~il predvsem pa je ve~ denarja vlo-`il v sam razvoj. AutoCAD 2000 je `e od verzij alfa in beta naprej izredno stabilen. Imamo ob~u-tek, da ta verzija po svoji stabil-nosti ne bo ni~ slab{a od R14, ki je veljala za izreden dose`ek.

AutoCAD-ov polo`aj v svetu in pri nasAutoCAD torej ostaja trdno v svojem sedlu. AutoCAD je naju-spe{nej{i program za risanje in projektiranje na osebnih ra~u-nalnikih. V Evropi in Ameriki ima AutoCAD v rokah okoli 60 do 70% CAD tr`i{~a, v Sloveniji je ta {tevilka gotovo {e vi{ja. AutoCAD 2000 je na dobri poti, da svoj polo`aj {e okrepi. Klju~ do tega uspeha je odli~no orga-nizirana distribucijska in dea-lerska mre`a, za katero skrbijo centrale za posamezna podro~ja v svetu. Slovenija spada pod firmo Autodesk GmbH. v Mün-chnu. Z njenimi predstavniki redno komuniciramo in sezna-njeni smo z najnovej{imi doga-janji.AutoCAD 2000. Ve~okenski vme-

snik omogo~a odpiranje ve~ risb v enem AutoCAD-u in {e mnogo ve~. Najpomembnej{e je, da bomo lahko z aplikacijami pro-gramsko nadzirali in posegali v odprta okna. Kon~no imamo orodje, s katerim bomo lahko na primer samodejno popravili vzdol`ni profil, ~e se bo os ceste spremenila, tudi ~e bosta na~rta za osi in vzdol`ni profil v razli~-nih risbah. Ta mo`nost odpira neslutene razse`nosti nadaljnje-ga razvoja aplikativnih nadgra-denj.

Trendi: Windows, Internet, komunikacijeOkensko okolje in Internet sta zna~ilni usmeritvi programa AutoCAD 2000, pri ~emer pa to seveda ne pomeni le modne muhe, ampak `e skoraj edino alternativo. O raz{irjenosti ope-

mevno, da je vsak ra~unalnik, kjer je instaliran AutoCAD, tudi priklju~en na Internet.

Aplikativne nadgradnjeAutoCAD 2000 je tipi~na Win-dows 32 bitna aplikacija, ki ponuja razvijalcem {tevilna raz-vojna orodja in programske vmesnike (API – Applications Programming Interface). Med njimi so AutoLISP ({e vedno zdru`ljiv), Visual LISP, Visual Basic (VBA) in prakti~no vsi programski jeziki, ki delujejo preko vmesnika MS Active X (tudi Delphi, Java in Fortran, ~e ho~ete) ter seveda Object ARX (C++), ki predstavlja srce pro-grama AutoCAD 2000. Object ARX ni le orodje za dopolnjeva-nje programa AutoCAD, ki bi bil na razpolago razvijalcem, ampak je AutoCAD sam v veliki meri izdelan s tem vmesnikom.

SPLO[NO

INTUITIVNO RISANJE

IZBOLJ[ANA UPORABNOST

Hitrost

Ve~okensko okolje • AutoCAD Design Center • AutoSnap in AutoTrack izbolj-{ave • Intellimouse podpora – real time zoom in pan • Hitro kotiranje – QDIM • Delno odpiranje in nalaganje risb • 3D Orbit – enostavno pregledo-vanje obarvanih 3D modelov • Lo~eni koordinatni sistemi za posamezna pre-gledovalna okna • Urejanje blokov in referenc "na mestu samem"

Dialogno okno Object Properties • Is-kanje in zamenjevanje besedil v risbi • Hitra izbira elementov • Bli`njice z des-no tipko na mi{ki • Urejanje solid ele-mentov • Shranjevanje podatkov o ris-bi • Izbolj{ave pri urejanju text el. • Dialogno okno za risalne ravnine • Po-dalj{ana imena simbolov (npr. risalnih ravnin) • Izbolj{ave pri kotiranju • Bolj-{i ukaz Bhatch • Ob{irnej{i Appload dialog • Nov dialog pri odpiranju nove risbe •

RAZ[IRJEN DOSEG PODATKOV

HITREJE DO KON^NEGA IZDELKA

BOLJ[A PRILAGODLJIVOST

NOVE TEHNOLOGIJE

ENOSTAVNA INSTALACIJA

Neposreden dostop v omre`ja • Ob-jektne hyper-povezave • Elektronski izris na~rtov • Povezave z zunanjimi bazami podatkov • DXF izbolj{ave

Poljubno {tevilo "papirjev" • Nepravo-kotna okna na papirju • Izbolj{ave pri izrisu na~rtov • Elementom lahko pr i -pi{emo debelino • "True Color" pod-pora

Integrirani Visual Lisp • Popolnoma objektni pristop • Active-X podpora • Visual Basic je vklju~en • Novi, raz{ir-ljivi dialog za nastavitve Preferences

Object DBX / Object ARX • HEIDI – novi grafi~ni vmesnik • Windows optimiza-cija

Prijava preko Interneta • Izbolj{ave pri instalaciji • Bolj{a podpora lokalnim ra~unalni{kim mre`am • AutoCAD in-teraktivni u~benik •

AutoCAD 2000 – seznam tehni~nih novosti

Risalne ravnine imajo lahko dalj{a imena, v novem dialognem oknu jih je la`je upravljati.

PREDSTAVLJAMO

DIMENSIO 14

Zato smo se po vzoru sorodnih podjetij iz tujine odlo~ili za zastopni{ki na~in prodaje na{e programske opreme izven Slovenije. Zastopniki so lahko taka podjetja, ki so, podobno kot mi, specializirana za prodajo CAD programske opreme. V na{em primeru je pomembno tudi, da je tehni~ni kader, ki je zadol`en za prodajo na{e programske opreme, ustrezno strokovno podkovan. To pomeni, da na primer za prodajo programov PLATEIA in CANALIS potrebujemo med svojimi zastopniki gradbenike ali geodete.

Podjetje Widemann Systeme iz Wiesbadna v neposredni bli`ini Frankfurta je zagotovo eno od takih zastopni{kih podjetij, kakr{nih bi si ~lovek `elel {e veliko. S svojim sede`em v Wiesbadnu in z dvema podru`nicama v Hamburgu in v Münchnu dobro pokriva osrednji, severni in ju`ni del Nem~ije.

Podjetje z ve~ kot 30 zaposlenimi, od tega se trije ukvarjajo samo s CGS-ovo programsko opremo, ustvari na

leto okoli 10 mil. DM prometa in je specializirano za podro~je arhitekture, gradbeni{tva in geodezije. Na{i programi PLATEIA, CANALIS, RX VECTOR in drugi se odli~no ujemajo z njihovo obstoje~o paleto proizvodov, kamor sodita programa za zunanje ureditve Landcadd in program CADLine za arhitekturo. S tako {iroko paleto programov podjetje Widemann Systeme odli~no prosperira v podjetjih in ustanovah, kjer je potrebno instalirati re{itve za podro~je obse`nih gradenj in vzdr`evanja. Posebej to velja za mestne in dr`avne uprave, kjer gre za {iroke in interdisciplinarne projekte in kjer sodeluje {irok krog in`enirjev in tehnikov.

Na{i programi se v Nem~iji `e od leta 1995 uspe{no prodajajo. Tako sta PLATEIA in CANALIS instalirana med drugim v upravah mest Würzburg, Tübingen, Geestacht, Heidenheim, Willich, Stuttgart, München, Heidelberg, Worms, Westerland, Paderborn, Schongau, Hürth, Linz am Rhein, Müllheim itn.. Danes pa so na{i uporabniki vse

pogosteje tudi manj{a, srednja in tudi `e velika nem{ka projektivna podjetja, kot so Ing. Habermehl & Follmann – Essen, TransTEC – Hannover, Czock Ingenieure – Chemnitz, M+T Kempen – Aachen, Hofmann+Partner – Augsburg, SALEG – Magdeburg, Ingenieurbüro Schönenberg – München, Schmeck Ing.ges. – Hamburg, Retzko + Topp – Darmstadt, Steen-Meyers-Schmiddem – Bonn, Büro Schönfuss – Stuttgart, IKOS Hesse-Schohaus-Overberg – Berlin, Ing.-büro Hesse – Kassel. In {e veliko bi jih lahko na{teli. Posebej smo ponosni, da imamo svoje uporabnike tudi v Luxemburgu, kjer je potrebno omeniti podjetje Schroeder & Associes, ki projektira avtoceste v Nem~iji, Belgiji in Franciji.

Zanimivo je, da je ve~ina projektivnih birojev v Nem~iji opremljena s programsko opremo za projektiranje. Vendar je obstoje~a oprema v mnogih primerih `e zastarela in njen razvoj ne sledi vedno tehnolo{kim trendom. Tako je {e vedno veliko znanih nem{kih programov, ki delujejo samo na operacijskih sistemih DOS in UNIX. Najve~je povpra{evanje pa je trenutno zagotovo po programih, ki so nadgradnje AutoCAD-a in ki delujejo na PC ra~unalnikih z operacijskim sistemom Windows. V Nem~iji imamo veliko uporabnikov, ki so prestopili s programov C-PLAN, VERBUND, STRATIS, CARD-1 in podobnih na program PLATEIA. Da bi se kdaj zgodilo obratno, {e nismo zasledili. Ocenjujemo, da je ravno ta preobrat na tr`i{~u programske opreme lahko na{pomemben vzvod pri doseganju zastavljenih ciljev.

Nem~ija postaja za nas velika referenca, s katero lahko

referenca, s katero lahko uspe{neje nastopamo tudi na drugih trgih srednje in vzhodne Evrope. PLATEIA ne skriva svojega porekla "Made in Slovenia", vendar bo zagotovo preteklo {e kar nekaj let, preden bodo na{i programi v Evropi u`ivali podoben ugled, kot ga nem{ki programi u`ivajo danes pri nas.

Widemann Systeme – na{a podalj{ana roka v Nem~iji

Izvoz programske opreme ostaja strate{kega pomena za razvoj na{ega podjetja. Na tujih trgih se v spopadu s

konkurenco kalimo in pridobivamo bogate izku{nje tudi za delo doma. Po za~etnih naporih v za~etku

devetdesetih let smo ugotovili, da je s programsko opremo iz Slovenije te`ko prodreti v Evropo, posebej velja to

za in`enirsko programsko opremo.

M A T J A @ [ A J N

Spletna stran podjetja Widemann Systeme s predstavitvijo

Direktor podjetja Widemann Systeme Rainer Widemann s CGS direktorjema Matja`em Šajnom in Toma`em Dimnikom na Kredarici.

NIZKOGRADNJE

15 DIMENSIO

Pri tem gre za izra~un koli~in / volumnov med posameznimi nasutimi ali izkopanimi sloji razli~nih materialov v razli~nih fazah gradnje. Volumne lahko ra~unamo na dva na~ina. Pri prvem uporabimo program Quicksurf, s katerim najprej dolo~imo ra~unski digitalni model reliefa za vsak sloj pose-bej, nato pa izra~unamo razliko volumnov med poljubnimi sloji. Ta na~in izra~una je natan~neje opisan v ~etrti {tevilki revije DIMENSIO. Tu pa bomo nekaj ve~ besed namenili drugemu na~inu, to je izra~unu volumnov po posnetih pre~nih profilih z uporabo programa PLATEIA.

Gradnjo na nekem gradbi{~u spremljamo tako, da z geodet-skimi in{trumenti posnamemo dolo~en del trase, za katero nas zanima, koliko materiala smo izkopali oz. nasuli. Rezultati me-ritev so koordinate to~k, ki jih v

Obra~un zemeljskih del s programom PLATEIA

support@cgs.si, pomo~ pogodbenim strankam

A N D R E J K O G O V Š E K

A N D R E J K O G O V Š E K

PLATEIA se ne uporablja samo za projektiranje cest, ampak je lahko zelo koristen pripomo~ek tudi pri spremljanju gradnje in pri obra~unih zemeljskih del v gradbeni{tvu.

modulu PLATEIA Situacija vne-semo v risbo. Geodetsko pos-nete to~ke so osnova za pripra-vo podatkov o pre~nih profilih, ki jih izri{emo v modulu PLA-TEIA Pre~ni profili in tam tudi izvedemo izra~un volumnov.

Podatke o izmerjenih pre~nih profilih za posamezne faze grad-nje izri{emo v modulu PLATEIA Pre~ni profili z ukazom Vnos te-rena. Pre~ne profile po potrebi obdelamo in z ukazom Ro~no planimetriranje izri{emo plani-metrirne poligone. Na koncu nam preostane le {e izvredno-tenje povr{in planimetrirnih poligonov (ukaz Izvrednotenje povr{in) in izra~un volumnov.

PLATEIA se je v preteklosti za potrebe obra~una zemeljskih del uporabljala na {tevilnih slo-venskih gradbi{~ih, na primer ob gradnji drugega pasu avto-ceste Celje Maribor, ob gradnji

V CGS-u smo `e pred nekaj ~asa odprli nov elektronski naslov support@cgs.si, na katerega lahko po{iljate vpra{anja in pri-pombe v zvezi z na{imi progra-mi, mi pa vam bomo nanje kar se da hito in kvalitetno odgovo-rili.

Da bi bili na{i uporabniki ~im bolj zadovoljni, uvajamo nov, sodobnej{i in hitrej{i na~in podpore. To so t.i. teko~i po-pravki (angle{ki izraz za to je PATCH in se je v svetu ra~unal-ni{tva `e precej udoma~il), ki bodo odpravljali ugotovljene napake in pomanjkljivosti, ali

dolenjske avtoceste, pa na odseku med Diva~o in Kozino, trenutno pa je v uporabi tudi za najzahtevnej{i odsek slovenskih avtocest med Lo~ico in Trojana-mi.

Slikovni material je prispevalo podjetje GEOGRAD iz Ljubljane.

Ra~unalni{ki programi imajo svoj `ivljenjski cikel in jih je zato potrebno ohranjati pri `ivljenju. Tudi za na{e programe bi lahko rekli, da so `ivi, saj se dnevno uporabljajo za re{evanje {tevilnih in`enirskih problemov.

pa bodo prina{ali programom novo funkcionalnost. Dobra lastnost tak{nega na~ina poso-dabljanja programov je ta, da je sila enostaven, saj si lahko vsak uporabnik program posodobi sam.

In kak{en je postopek? ^e imate dostop do Interneta, se z va{im spletnim brskalnikom (Netsca-pe, Internet Explorer, ...) priklju-~ite na na{o spletno stran www.cgs.si, kliknete na ikono "Pogodbeni uporabniki" in po

vpisu va{ega imena in gesla prikli~ete seznam popravkov. @eljeni popravek shranite na va{ lokalni disk in dvakrat kliknete na ikono. Postopek se samodej-no spro`i in posodobi ustrezne datoteke. Ko boste naslednji~ pognali CGS-ovo aplikacijo, bo `e vse na svojem mestu.

Poleg popravkov in dopolnitev bomo po novem pogodbenim

strankam, ki imajo elektronski naslov, po{iljali sprotna obve-stila o najpomembnej{ih do-godkih v zvezi z na{o program-sko opremo. Verjamemo, da se bodo na{i uporabniki s takimi informacijami lahko kvalitetneje odlo~ali o nakupih in nadgrad-njah CAD programske in strojne opreme.

Posamezne terenske ~rte v pre~nih profilih predstavljajo razli~ne faze izgradnje nasipov ali izkopov.

NIZKOGRADNJE

DIMENSIO 16

Pravzaprav se je ta zgodba pri~ela `e dve leti nazaj v Romuniji, ko smo takrat prvi~ razstavljali program PLATEIA na sejmu CERF v Bukare{ti. [tevilni obiskovalci na{ega razstavnega prostora so, kot da bi se med seboj dogovorili, spra{evali za mo`nost izra~una optimalne debeline preplastitve pri rekonstrukcijah cest. Takrat smo se sicer posku{ali izmazati z nekaj nasveti, kako nekaj podobnega narediti z obstoje~imi funkcijami, takrat vgrajenimi v program PLATEIA 4.0. Vendar nam je kmalu postalo jasno, da bo potrebno v programu PLATEIA 5.0 odpreti novo poglavje (beri skupino ukazov v menuju) z imenom rekonstrukcije.

PLATEIA 5.0 vsebuje v modulu Vzdol`ni profili klju~ni ukaz, ki je ozna~en s {ifro 3M2 in se imenuje Rekonstrukcije, Izra~un tangent / nivelete. Obi~ajno predpostavljamo, da izhajamo iz geodetskega posnetka obstoje~e ceste, kjer so to~ke posnete v profilih. Z ukazom Zapis profilov iz to~k situacije (2J4) lahko v programu PLATEIA 5.0 izra~unamo vzdol`ni in pre~ne profile po obstoje~i cesti glede na novo os. V vzdol`nem profilu

Na kratkoPLATEIAProgram PLATEIA trenutno distribuiramo v razli~ici 5.03, ki ima vgrajene nekatere po-pravke in dopolnitve glede na verzijo 5.00, ki smo jo dali na tr`i{~e novembra 1998. Poleg odpravljanja nekaterih odkritih na-pak smo dodali nekaj funkcij za interpolaci-jo med to~kami situacije, v oseh smo vgra-dili tako imenovane koresponden~ne pro-file, v pre~nih profilih smo dodali mo`nost izrisa zaokro`itev na bre`inah in v promet-ni opremi smo izvedli dopolnitve funkcije za zavijalne krivulje, ki so natan~neje opisa-ne v naslednjem odstavku. Poleg tega je sedaj namestitev ali instalacija programa PLATEIA 5.0 popolnoma avtomatizirana. Vsi uporabniki programa PLATEIA 5.0 so brezpla~no upravi~eni do teh dopolnitev.

ZAVIJALNE KRIVULJEProgram za simulacijo gibanja vozil po izbrani trajektoriji je v enem letu obstoja do`ivel nekaj pomembnih tehni~nih do-polnitev, ki so posledica izku{enj, `elja in pripomb sedaj `e {tevilnih uporabnikov

Rekonstrukcije in preplastitve cestObnavljanje obstoje~e cestne mre`e bo v prihodnosti vedno bolj aktualno. Potem, ko bomo ve~ino glavnih cest `e zgradili, jih bomo morali tudi vzdr`evati. Projekti rekonstrukcij in preplastitev so ena izmed in`enirskih nalog, ki bodo vse pogosteje na na{ih delovnih mizah.

M A T J A @ [ A J N

povr{ine ceste. Ukaz 3M2 nam nato na osnovi podane minimalne debeline preplastitve izra~una optimalno lego nove nivelete ceste. Na voljo je kar nekaj ukazov za preverjanje rezultatov, na koncu pa {e izri{emo pre~ne profile.

Kakor vsaka druga zahtevnej{a funkcionalnost tako tudi ta zahteva dolo~eno izbolj{evanje, ki pa ga lahko dose`emo le s prakti~nimi izku{njami. Tako smo kar nekaj dopolnitev izvedli na `eljo na{ih uporabnikov v podjetju LINEAL v Mariboru, ki so s projektom preplastitve ceste med Dravogradom in Mariborom na odseku 245 Ruta Maribor dokazali, da smo z vgrajeno mo`nostjo preplastitev na pravi poti. Medtem se je nabralo `e dovolj idej, kako narediti preplastitve {e zmogljivej{e. Ob prvi prilo`nosti bomo te `elje tudi realizirali.

Slikovni material je prispevalo podjetje LINEAL iz Maribora.

programa, predvsem v Nem~iji. Tako smo vgradili mo`nost dolo~itve najmanj{ega polmera zasuka sprednjih koles izbranega vozila, poleg tega pa {e mo`nosti vzpored-nega kopiranja in spremembo usmerjenos-ti izbrane trajektorije. Na{ program za izra-~un zavijalnih krivulj je pomemben razvojni dose`ek, saj je po na{em poznavanju to edini program, ki omogo~a dolo~itev po-ljubnega {tevila prikolic in edini, ki zna simulirati sledenje zadnjih koles vozila ali prikolice po izbrani trajektoriji, ki je lahko poljubna krivulja.

CANALISIz{la je dopolnjena verzija 4.1 programa CANALIS za projektiranje meteornih, fekal-nih in me{anih kanalizacijskih sistemov. Program CANALIS 4.1, ki ga sestavljata modula Situacija s hidravli~nim izra~unom in Vzdol`ni profili z izra~unom izkopov, je najve~ sprememb do`ivel v prvem modulu. Po novem lahko kanalizacijski sistem vna-{amo v tako imenovanem modelnem na~i-nu in ga nato s preklopom na na~in papir izri{emo z ustreznimi oznakami za ja{ke, cevi in prispevne povr{ine. Oblika na~rtov je sedaj preglednej{a, predvsem pa prila-gojena nem{kim in avstrijskim zahtevam. Nekaj sprememb so do`iveli tudi vzdol`ni profili, kjer je poleg standardnih sedaj mogo~e v tabelo izpisovati tudi hidravli~ne koli~ine. Omeniti je {e potrebno, da lahko sedaj poleg znanih postopkov za hidrav-li~ni izra~un uporabimo tudi metodo z upo{tevanjem retenzije, vendar je za to potrebno imeti na{ novi modul RETENTIO.

Razvoj programa CANALIS gre naprej predvsem v smeri tesnej{e integracije s programom PLATEIA ter v lo~enih smereh za potrebe projektiranja oz. izra~unavanja kanalizacijskih sistemov ter po drugi strani v smeri ra~unalni{kega katastra kanalizacij-skega sistema.

Izdelava na~rtov vzdol`nih in pre~nih profilov za potrebe rekonstrukcije ceste.

CANALIS 4.1 omogo~a ozna~evanje kanalizacijskega sistema po nem{kem in avstrijskem standardu.

NIZKOGRADNJE

17 DIMENSIO

ELECTRAELECTRA 1.1, program za izra~un veri`nic in obdelavo vzdol`nih profilov elektro dalj-novodov, v zadnjem letu sicer ni do`ivela ve~jih sprememb, vendar jih bo zagotovo v bli`nji prihodnosti. Program ELECTRA se uporablja v {tevilnih podjetjih v Sloveniji in na Hrva{kem, ki se ukvarjajo z distribucijo elektri~ne energije po daljnovodih. Obde-lava vzdol`nih profilov je vedno tesno povezana z geodetskim posnetkom, zato je poleg programa ELECTRA velikokrat v uporabi tudi modul Situacija programa PLATEIA. V prihodnosti `elimo povezavo med geodetskim posnetkom in izra~unom veri`nic posodobiti in narediti program {e prijaznej{i.

CGSAPPS v mre`iZelo pogosto vpra{anje, ki nam ga zastav-ljajo kupci in uporabniki, je, ali PLATEIA, CANALIS in drugi na{i programi delujejo tudi v ra~unalni{ki lokalni mre`i. Na{ odgo-vor je pritrdilen, vendar moramo ob tem razlo`iti nekaj podrobnosti. Predvsem moramo lo~iti med na~inom instalacije in za{~ite programa.

Program lahko instaliramo lokalno na po-samezne delovne postaje, lahko pa tudi na stre`nik podatkov ali server, ki je sestavni del ra~unalni{ke mre`e. Razlika med tema dvema na~inoma instalacije je v tem, da je v prvem primeru program instaliran na vseh delovnih postajah, v drugem pa samo na stre`niku. Instalacija samo na stre`niku sicer olaj{a vzdr`evanje programa, ker je potrebno nove verzije in popravke instali-rati samo na eno mesto – to je na stre`nik. Vendar je po drugi strani slabost take insta-lacije po~asnost delovanja programa oz. hitrost prenosa podatkov po mre`i. [ele v zadnjem ~asu, ko se uveljavljajo hitre, 100 Mbit-ne mre`e, lahko instalacije na stre`-nik res priporo~amo, pa {e to le v primerih, ko je {tevilo delovnih mest zadosti veliko recimo pet ali ve~.

Zdaj pa {e nekaj besed o za{~iti programov. Veliko ljudi {e danes misli, da mre`na insta-lacija pomeni tudi i z ko r i { ~an j e p rog rama na ve ~ ra~unalnikih hkrati, kar pa ni ~isto res. Ko se odlo~amo za nakup nekega pro-grama, obi~ajno kupujemo licence za upo-rabo programa, ne pa programa samega. Program je last podjetja ali posameznika, ki program razvija. Ena ali ve~ kupljenih licenc pa pomeni, da bo program lahko uporabljalo eden ali ve~ uporabnikov hkra-ti. Obstajajo tudi tako imenovane plavajo-~e licence. Te so na voljo vsem uporabni-kom, ki so priklju~eni na ra~unalni{ko mre`o. [tevilo plavajo~ih licenc pomeni hkrati tudi

mre`ni stre`nik ali na lokalne postaje. Za{-~ita je lahko izvedena lokalno ali mre`no s tako imenovanimi plavajo~imi licencami. Enotnega priporo~ila, kaj je najbolj{e, tu ni, zato se je potrebno za vsak primer posebej odlo~ati na osnovi kup~evih ̀ elja, potreb in mo`nosti.

RETENTIORETENTIO 2.0 je na{ novi programski mo-dul za ra~un hidravlike v kanalizacijskih sistemih po retenzijski metodi. Program je hitro, natan~no in zanesljivo orodje za ana-lizo in dimenzioniranje. Zasnova programa je taka, da lahko z njim ra~unajo tako stro-kovnjaki kot tudi tisti, katerih hidravli~ni ra~un kanalizacijskih sistemov ni vsako-dnevno opravilo. Program deluje na opera-cijskih sistemih Windows 95/NT in ne potrebuje programa AutoCAD.

RETENTIO 2.0 sestavlja pet gradnikov:+ Projekt ... vsebuje podatke o vhodno/ izhodnih datotekah in ostalih paramet-rih, ki jih uporabnik nastavi.+ Kanalizacijsko omre`je ... vnos podat-kov o kanalizacijskem omre`ju je lahko interaktivno ali iz datoteke.+ Padavine ... program pozna dve vrsti padavin: realne padavine in ITP krivulje.+ Hidrogrami ... del programa, ki je namenjen za pregledovanje podatkov ra~na (krivulje pretok-~as), pripravo po-datkov za konstruiranje vhodnih hidro-gramov, s katerimi lahko s i m u l i r a m o d e l o v a n j e r azb remen i l n i kov, s e { t e van j e podsistemov.+ Ra~un ... omogo~en je ra~un pods i s te-mov, omogo~eno je

ARHIVRazvili smo program ARHIV, ki zmore izde-lati evidenco samo tistih datotek, ki jih je potrebno arhivirati in jih po na{i ̀ elji tudi kopira. Uporaba programa je zelo enostav-na. Ko si nastavimo uporabni{ko in arhiv-sko mapo, preko gumba START pregleda-mo seznam vseh datotek, ki so potrebne za arhiviranje (predogled) in ~e smo s tem za-dovoljni, tudi fizi~no opravimo kopiranje. Iskanje ustreznih datotek se izvaja v vseh podmapah. Tako nam ni potrebno razmi{-ljati, v katerih projektih smo kaj po~eli, temve~ se postavimo na vrh drevesne strukture (v na{em primeru e:\projekti), za ostale podmape pa poskrbi program ARHIV sam. Tudi ko naredimo ~isto nov projekt (e:\projekti \projekt1), program ve, da mora v arhiv dodati celoten projekt z v s e m i e v e n t u e l n i m i podmapami.

RX VECTORNa{ program za obdelavo sken-iranih podlog je postal v zadnjem letu cenovno p r e - c e j dostopnej{i. Del f u n k c i o n a l -nosti, ki jo je prej vseboval samo RX VECTOR, je sedaj vgrajeno v program Auto-CAD R14 oziro-ma 2000. Vendar ostaja RX VEC-TOR z nekaterimi

na~rtov so dodelane in zane-sljive, poleg tega pride mnogokrat zelo prav sledenje linijam za vektorizacije plastnic in podobnih krivulj. Ra~unamo, da bi v kratkem programu RX VECTOR dodali funkcionalnost, ki je trenutno na voljo le v programu ZBIRKA, o katerem si lahko nekaj ve~ preberete v naslednjih odstavkih.

ZBIRKAProgram ZBIRKA je namenjen sistemati~-nemu urejanju rasterskih slik (TIF, BMP, JPG, PCX, GIF, AWD) in njihovemu vnosu v pro-gram AutoCAD. Omogo~a hiter vnos slik v zbirko podatkov ter vnos {e dodatnih, po-ljubnih podatkov o slikah (npr: opis, ~as in datum kreiranja slike, imenik…).Program je enostaven in prijazen do uporabnika. Slike lahko

KAJ PRIPRAVLJAMO

Nova verzija programa PLATEIA se je ravno dobro prijela, vendar mi `e razmi{ljamo naprej. V novem razvojnem ciklu, ki bo zopet trajal vsaj dve leti, `elimo dose~i predvsem dvoje:

+ bolj{e prilagajanje razli~nim sorodnim potrebam, kot so projektiranje cest, `eleznic in vodotokov, izdelava katastrov komunalnih naprav za kanalizcijo, vodovode, plinovode in podobno,+ racionalizirati vlo`eno delo in trud pri samem razvoju programske opreme.

Rezultat takih razmi{ljanj je delitev obstoje~ih programskih modulov na manj{e enote, kjer bodo pomembno vlogo igrala tako imenovana jedra. Tako na primer na~rtujemo skupno programsko jedro za razli~ne vrste vzdol`nih profilov, od cest, `eleznic, vodotokov, kanalizacije, elektro daljnovodov in podobno. Tak na~in razvoja in dela nam bo omogo~al hitrej{i razvoj in dopolnjevanje aplikativnih re{itev, ki bodo nadgradnje novh jeder.

Prvi rezultati na{ega novega razvoja bi morali biti prikazani `e v za~etku leta 2000, ko na~rtujemo prve predstavitve popolnoma nove verzije programa CANALIS za projektiranje in vzdr`evanje kanalizacijskih omre`ij. Upamo, da bomo lahko kaj ve~ o novem razvoju, ki ga v CGS-u imenujemo koncept 2000, pisali `e v naslednji

Program RETENTIO 2.0 upravljamo s pomo~jo sodobnih dialognih oken, ki nam omogo~ajo grafi~ne prikaze podatkov in rezultatov.

DIMENSIO 18

GIS

Geografski informacijski sistemi (GIS) si

uspe{no utirajo pot v podjetja in

ustanove, ki se ukvarjajo s podatki,

vezanimi na geografske lokacije. CGS iz

Ljubljane, sicer poznan po svoji

ponudbi na CAD podro~ju nizkogradenj

in arhitekture, z letom 1999 resneje

stopa tudi na pot GIS tehnologij.

GIS v CGS

SIGIS in katastri v praksi

Pomembno je, da `e takoj na za~etku jasno dolo~imo `eljeni cilj. Zato je potrebno odgovoriti na vsaj 5 vpra{anj:1. funkcionalnost sistema;2. zajem podatkov;3. vzdr`evanje podatkov;4. analiza podatkov,5. distribucija podatkov.

Kot osnovo za postavitev omen-jenih katastrov smo izbrali pro-gram AutoCAD MAP. AutoCAD je najbolj raz{irjen CAD pro-gram v Sloveniji, zato obdelo-valcev ni te`ko najti. Prav tako je lahko predpisati AutoCAD DWG format kot osnovni format po-datkov. Dolo~imo risalne ravni-ne in podatkovne atribute. S tem poenotimo podatke in iz-gled na~rtov. Podatki shranjeni v AutoCAD MAP-u so prenosljivi na ve~ino GIS sistemov, ki se uporabljajo v Sloveniji

Drugi del re{itve, ki slu`i zajemu podatkov, je PLATEIA modul Si-tuacija. PLATEIA omogo~a dolo-~itev grafi~nih simbolov za to~-kovne in linijske znake. Zelo po-membno je, da lahko vsakemu to~kovnemu in linijskemu sim-bolu predpi{emu ustrezne atri-

SIGIS je geografski informacijski sistem, ki ga gradimo v podjetju CGS. SIGIS sestavljajo programska oprema Autodesk in CGS, na{e znanje in izku{nje na podro~ju upravljanja geografskih podatkov. V tem ~lanku bomo opisali pridobljene izku{nje pri postavitvi dveh katastrskih sistemov: prvi je primer Javnega podjetja Komunale Kranj, kjer se zajemajo podatki o kanalizacijskem sistemu, vodovodu, pokopali{~u in deponiji smeti, drugi projekt, ki je {e ve~ji od prvega, pokriva celotno elektro omre`je na Primorskem. Zajeta sta sistema visoke in nizke napetosti, tako nadzemna kot podzemna napeljava.

bute. Atributi predstavljajo do-datne informacije o posamez-nem simbolu.Z uporabo progra-ma PLATEIA poenotimo izgled risb (risalne ravnine, barve, uporabljeni bloki itn.). PLATEIA omogo~a zajem podatkov narav-nost iz geodetskega instrumen-ta ali iz vektoriziranih podlog.

Modul SIGIS predstavlja tretji del re{itve, ki omogo~a prenos podatkov iz AutoCAD DWG ris-be v zunanjo bazo podatkov Mi-rosoft ACCESS. Podatki (atributi to~kovnih in linijskih znakov ) se samodejno prepi{ejo iz Auto-CAD-a v zunanjo bazo. SIGIS omogo~a tudi izgradnjo topolo-gije in enostavno iskanje po {te-vilnih kriterijih. Za kanalizacij-ske in vodovodne sisteme so to

sistem, podsistem, to~kovni elementi (npr. ja{ek, zasun) in linijski elementi (npr. cev). Za elektro sisteme pa so to sistem, to~kovni element (npr. drog) in linijski element (npr. vodnik). SIGIS omogo~a pripravo podat-kov za izris vzdol`nih profilov in situacijskega na~rta.

Vzdol`ni profili se izri{ejo s pomo~jo modulov PLATEIA ali CANALIS Vzdol`ni profili.

Funkcionalnost sistemaPomeni vzpostavitev za~etnega stanja sistema, izgradnjo podatkovih struktur, dolo~itev organizacijske sheme podatkov in plana dela zajema podatkov. Zajema tudi poenotenje izgleda grafi~nih simbolov in dolo~itev strukture risalnih ravnin. V tem delu se nastavijo poizvedbe po podatkovnih strukturah in na~ini izpisov podatkov.

Zajem podatkovZa zajem podatkov uporabljamo programsko opremo AutoCAD MAP 3 in PLATEIA 5.0 modul Situacija.

Osnova za razvoj GIS aplikacij v CGS-u so Autodeskovi programi AutoCAD MAP, Autodesk WORLD in pa Autodesk Map Guide. Vsi delujejo v sodobnem okenskem okolju Windows NT 4.0 in omogo~ajo razvoj aplikacij z Microsoft razvojnimi orodji. GIS podatki se lahko distribuirajo po Internet omre`ju, kar daje tem re{itvam {e posebej zanimivo uporabnost. Autodesk ob svojem prodoru na GIS tr`i{~e izkori{~a dejstvo, da se zajem in obdelava geodetskih podatkov najpogosteje izvajajo v programu AutoCAD. Tako je danes najve~ geodetskih podatkov v svetu zapisanih v datotekah AutoCAD-ovega formata DWG.

CGS nudi re{itve za podro~ja komunalnih katastrov za razli~na podro~ja: vodovodi, kanalizacije, plinovodi, elektro-distribucijska omre`ja in podobno. Pri tem se za zajem podatkov v veliki meri izkori{~a modul Situacija programa PLATEIA, nadaljnje shranjevanje in obdelava podatkov pa se opravlja v posebej za to izdelanih aplikacijah na osnovi prej omenjenih Autodesk-ovih programov.

Naj {e omenimo, da v podjetju CGS deluje tudi skenirni center za opti~no ~itanje ali skeniranje in`enirskih na~rtov in geodetskih podlog na kvalitetnem skenerju formata A0. V povezavi z izobra`evanjem in mo`nostjo nakupa strojne opreme je CGS-ova ponudba GIS re{itev vsekakor vredna pozornosti tistih, ki jih ta tehnologija zanima.

M A T J A @ [ A J N

Kataster komunalnih naprav Kranj

Primer izgleda aplikacije

I G O R D I M N I K

19 DIMENSIO

VISOKOGRADNJE

Podatke lahko zajemamo na vsaj tri razli~ne na~ine:

+ iz geodetskega instrumenta s pomo~jo modula PLATEIA Situacija,+ s pomo~jo ro~nega zajema (vektorizacija skeniranih podlog),+ s pretvorbo obstoje~ih digi-talnih podatkov v AutoCAD format.

Vzdr`evanje podatkovPodatki se iz datoteke DWG pre-pi{ejo v zunanjo bazo podatkov z navezavo na AutoCAD-ove gra-fi~ne entitete. Ta korak imenuje-mo pretvorba podatkov iz CAD formata v GIS. Za pretvorbo podatkov uporabljamo modul SIGIS. Podatki so shranjeni cen-tralno, vzdr`evalec pa skrbi za njihovo redno dopolnjevanje.

Analiza podatkovLo~imo dve stopnji analize podatkov:

+analiza podatkov v ~asu zaje-ma je takoj{nje preverjanje podatkov, ki zvi{uje kvaliteto zajetih podatkov,+analiza kon~nih podatkov slu-`i za la`je odkrivanje napak na sistemih in olaj{a odlo~anje o investicijah.

Za analizo podatkov uporablja-mo program AutoCAD MAP 3. V kolikor nam hitrost iskanja po-datkov ne zadostuje, uporabimo Autodesk WORLD 2.0. WORLD je samostojni program, ki deluje v Windows okolju. WORLD bere in zapisuje DWG datoteke nepo-sredno.

Distribucija podatkovPodatki, zapisani v strukturi AutoCAD DWG – Microsoft ACCESS imajo dolo~ene omeji-tve:+podatke lahko obdeluje samo en uporabnik naenkrat,+vsi, ki bi `eleli dostopati do teh podatkov morajo imeti pri sebi in{taliran AutoCAD MAP.

Za prikaz podatkov, ki jih dose-ga ve~ uporabnikov hkrati, lahko uporabimo program Autodesk MapGuide v kombinaciji z pre-gledovalnikoma Internet Explo-rer ali Netscape Navigator. Taka re{itev nam omogo~a, da lahko GIS podatke, shranjene v DWG datotekah in zunanjih podatkov-nih bazah, pregledujemo, anali-ziramo in po potrebi popravlja-mo iz poljubnega ra~unalnika, ki je priklju~en na Internet ali Intranet omre`je. Distribucija podatkov je na tak na~in enostavna in relativno poceni.

K izdelavi predstavitve se lahko pristopi takoj, ko je izdelana projektna dokumentacija. Obli-ka te dokumentacije mo~no vpliva na ~as izdelave in seveda tudi na ceno predstavitve.

Oglejmo si postopek nastajanja in vrste predstavitve.

Obdelava vhodnih podatkovKot vhodni podatek potrebuje izvajalec vse na~rte objekta (tlo-risi, prerezi, fasade) in tloris si-tuacije s plastnicami oz. vi{in-skimi to~kami terena ter vi{ina-mi okoli{kih objektov (napu{~ in sleme).

^e so na~rti na papirju, jih je potrebno najprej skenirati in pripraviti za nadaljnjo obdelavo. Skenirano sliko se nato odpre v AutoCAD-u in vse potrebne podatke se preri{e z 2D vektorji.

Kar precej dela odpade, ~e so na~rti `e v kompatibilni digitalni obliki. Obi~ajno se v tem prime-ru obstoje~e na~rte le pre~isti, tako da vsebujejo le tiste podat-ke, ki so potrebni. Za`eljeni so torej podatki v digitalni obliki (datoteka DWG ali DXF).

Izdelava 3D modelaNa podlagi 2D-risbe (tlorisa) se izdela 3D model obmo~ja obdelave. Delo poteka zopet v AutoCAD-u in je podprto z raz-li~nimi nadgradnjami. Pri sami arhitekturi nam delo mo~no olaj{a Acad BAU, ki izrisuje po-samezne arhitekturne elemente (stopnice, strehe, odprtine…)

avtomati~no v 3D z neomejenim {tevilom oblik. Za obdelavo okoli{kega terena in cest upora-bimo QuickSurf, ki na podlagi vi{inskih to~k, plastnic ter robov cest in opornih zidov samodej-no izdela 3D potek terena. Za vse specialne dodatke pa upora-bimo kar osnovne AutoCAD-ove mo`nosti modeliranja. Rezultat te faze so lahko `e kon~ne ~rtne risbe (v aksonometriji ali per-spektivi) ali pa ra~unalni{ke ski-ce. ^e projektant `e uporablja Acad BAU za izdelavo svojih projektov, je 3D model prakti-~no `e izdelan in ga je obi~ajno potrebno le dopolniti z raznimi detajli in okolico.

Izdelava slik, fotomonta`, pa-noramskih pogledov, animacij in virtualnih svetov3D model se prenese v program 3D Studio MAX ali 3D Studio VIZ. Tam se najprej definira in priredi vse materiale, postavi lu~i (sonce ali umetna razsve-tljava s kopico efektov) ter dolo~i okolica. K okolici spada dolo~itev ozadja in posebni po-javi, kot so megla, de`, sneg… V tej fazi lahko `e izdelamo stati~-ne slike novega objekta. Korak dlje je fotomonta`a, kjer uporabimo za ozadje fotografijo obmo~ja, kamor postavljamo novogradnjo. Pogled na taki fotografiji mora biti ~imbolj

nadaljevanje na 22. strani

Kako do dobre predstavitve va{ega projektaDanes je predstavitev vse pomembnej{i del projekta. Z njo lahko arhitekt predstavi svojo idejo investitorju ali pa investitor prepri~a stranke, da se odlo~ijo za nakup poslovnih prostorov ali stanovanjskih objektov. V~asih so za predstavitev nekega projekta uporabili kar arhitektovo skico, akvarel ali maketo, danes pa je ra~unal-nik na tem podro~ju odprl veliko novih mo`nosti.

V E S N A K R I @ N A RA R H I N O V A D . O . O .

Zgoraj: ANIMACIJA – Poslovno trgovski center mikoza v Ilirski Bistrici, Atelje Villa d.o.o., Ilirska Bistrica

Levo: FOTOMONTA@A – Poslovna hi{a zavarovalnice Triglav v Trbovljah, arhitekta Kolenc in Bla`i~

Slika na strani 6: STATI^NA SLIKA – Poslovna hi{a Delo (Kra{ki zidar), Misel d.o.o., Postojna

DIMENSIO 20

INTEGRACIJA CAD SISTEMOV

Ra~unalniki postajajo iz dneva v dan bolj nepogre{ljivi, saj si de-la brez njih prakti~no ne more-mo ve~ zami{ljati. Njihova upo-raba je vse enostavnej{a, saj so operacijski sistemi in programi vedno bolj prijazni do uporabni-ka. Na drugi strani pa sta vzdr-`evanje in instalacija tak{nih sistemov vedno bolj kom-pleksna. Uporabniku nikakor ni

CAD sistem na klju~Minili so ~asi, ko je ra~unalni{ki sistem sestavljal ra~unalnik z monitorjem, tipkovnico

ter mi{ko ali celo digitizerjem. Danes pod pojmom ra~unalni{ki sistem razumemo

ra~u-nalnike, povezane v mre`o prek serverja z dostopom do interneta ali svetovnega

IBM stre`nik v podjetju MEDICO iz Ljubljane, ki ga je postavil CGS.

potrebno natan~no poznati delovanja ra~unalni{kega sistema in programov, dovolj je, da zna z ra~unalnikom postoriti tisto, zaradi ~esar ga je kupil.

Na primer: prvi vozniki avtomo-bilov so bili na pol avtomehani-ki, saj je vsaka vo`nja pomenila tudi precej{no mo`nost okvare avtomobila. Danes pa marsikdo niti ve~ ne ve, kje se preverja koli~ina olja v motorju, pa zara-di tega skoraj zagotovo ne bo obstal na cesti.

Danes je le {e malo ra~unalni-kov, ki delujejo kot samostojna zaklju~ena celota. ^e ne druge-ga, je ra~unalnik vsaj preko mo-dema povezan z internetom. Ker je trend globalizacije vse ve~ji, tempo dela in `ivljenja pa vse hitrej{i, morajo ra~unalniki delovati vedno hitreje in kar je {e bolj pomembno, ~im bolj zanesljivo. Tak{nim pogojem lahko zadostimo samo, ~e se lahko zanesemo na sistem in vzdr`evalca. Ranljivosti sistema se zavemo na `alost {ele takrat, ko gre kaj narobe in ne vemo, na koga bi se obrnili.

V CGS-u se `e vrsto let ne ukvar-jamo zgolj z razvojem progra-mov in prodajo le-teh, ampak sku{amo ponuditi t.i. ra~unal-ni{ki sistem na klju~. Prednosti tak{ne ponudbe je ve~. V prime-ru kakr{nih koli te`av ima upo-rabnik samo eno telefonsko {tevilko, kamor kli~e pomo~, ne glede na to, s katerim delom ra~unalni{kega sistema ima te`ave. Za nas kot dobavitelje opreme pa je vzdr`evanje tak-{nega sistema precej enostav-neje, saj natan~no vemo, s kak{nimi strojnimi in program-skimi izdelki imamo opravka. S tem se ~as in stro{ki za odpravo problema skraj{ajo na minimum.

Najhuje je takrat, ko so dobavi-telji ra~unalni{kega sistema zbrani iz vseh vetrov. V tak{nem primeru se mora tisti, ki je zad-nji {aril po sistemu, zagovarjati, zakaj nekaj ne deluje. Tipi~en primer tak{nih problemov je delovanje za{~itnega klju~a za programski paket AutoCAD, ki ga priklju~imo na tiskalnikov paralelni izhod. Tiskalnik sicer

A N D R E J S U H A D O L C

Ra~unalniki IBM Intellistation so razdeljeni v tri skupine z oznakami E pro M pro in Z pro. @e od dale~ se lo~ijo od drugih ra~unalnikov po zna~ilni mat ~rni barvi. Serija E pro je najni`-ji predstavnik na lestvici IBM grafi~nih delovnih postaj in je namenjena zahtevnim uporab-nikom 2D aplikacij. Serija M je namenjena uporabnikom 3D aplikacij, Z pro pa tistim upo-rabnikom, ki jim najhitrej{e {e ni dovolj hitro, saj lahko v ta model vgradimo do dva P II procesorja.

V vse ra~unalnike je vgrajen ECC RAM. Gre za spomin s sa-modejno odpravo napak. ^e se na dolo~enem delu spomina pojavi napaka, sistem javi napa-ko in takega dela spomina ne

IBM Intellistation IntelliStationInternational Business Machines Corporation ali na kratko IBM je v svetu pojem uspe{nega

ra~unalni{kega podjetja. Tokrat bi radi predstavili njihovo serijo grafi~nih delovnih postaj pod

skupnim imenom Intellistation, ki jih v zadnjem letu dni ponujamo v na{em prodajnem

uporablja ve~. Vsi diski, ki jih IBM vgrajuje v Intellistation ra-~unalnike uporabljajo tehnolo-gijo S.M.A.R.T., ki omogo~a detekcijo napak, {e predno do okvare resni~no pride. Disk torej javi vnaprej, da se bo pokvaril. Tak{no sporo~ilo IBM priznava kot garancijo. Ra~unalniki so standardno opremljeni z 10/100 Mb Ethernet priklju~kom z opcijo Wake on lan ter 16 bitno zvo~no kartico, ki se ogla{a preko zvo~nikov, vgrajenih v ohi{je ra~unalnika.

Pri monitorjih lahko izbiramo med velikostmi 15" do 21". Na voljo imamo tudi dva modela ploskih zaslonov. Diagonali obeh sta 15 palcev, razlikujeta pa se v tem, da je eden prila-gojen resoluciji 1024x768, drugi

pa resoluciji 1280x1024.

Vsi ra~unalniki pridejo stan-dardno opremljeni z opera-cijskim Sistemom Windows NT 4, s kopico uporabnih programov, od novega leta dalje tudi z licenciranim Norton antivirusnim programom.

Nakup kateregakoli od ra~unalnikov IBM Intelli-station je odlo~itev, ki je ne bo nih~e ob`aloval, saj gre za res vrhunske izdelke, ki jih ne odlikuje samo tehni~-na odli~nost, temve~ tudi eleganca.

deluje brez problema, a Auto-CAD ne. Izka`e se, da tiskalnikov izhod sicer deluje, vendar samo enosmerno, kar za tiskanje za-dostuje, za AutoCAD pa ne. Do-bavitelj ra~unalnika se izgovarja na to, da ~e bi bil tiskalnikov izhod pokvarjen, potem tiskal-nik ne bi deloval. Tak{no doka-zovanje in prelaganje krivde se lahko razvle~e na ~as od nekaj dni pa celo do nekaj tednov.

V CGS-u se trudimo izbolj{ati odzivnost in strokovno usposo-bljenost. Zato smo v preteklem letu pridobili naziv MCSP (Microsoft Certified Solution Provider). Zahteva za pridobitev tega naziva je, da imata najmanj dva zaposlena opravljen po en izpit, predpisan s strani Micro-softa z nazivom MCP (Microsoft Certified Professional) in en opravljen izpit MSS (Microsoft Sales Specialist).

[tevilo ra~unalni{kih sistemov na klju~, ki jih CGS dobavlja, raste iz leta v leto. [e posebej smo ponosni na to, da so neka-teri od teh ra~unalni{kih CAD sistemov `e do`iveli po eno ali ve~ nadgradenj. To vsekakor potrjuje na{o pravilno usmeri-tev pri postavljanju CAD siste-mov na klju~.

A N D R E J S U H A D O L C

21 DIMENSIO

MERILNA TEHNIKA ZA OKOLJE

mag. Irena Kopa~

IEI – Institut za ekolo{ki in`eniring, Maribor

Monitoring podtalnicePo Zakonu o vrastvu okolja (ZVO) je spremljanje stanja okolja (naravnih pojavov, onesna`enosti in onesna`evanja okolja) deljeno med dr`avo in mestno ob~ino, fakultativno pa tudi med drugimi zainteresiranimi. Dr`ava zagotavlja vzpostavitev in delovanje republi{ke mre`e monitoringa naravnih pojavov in imisijskega monitoringa. Mestna ob~ina pa zagotavlja vzpostavitev podrobnej{e in posebne mre`e imisijskega monitoringa ter spremljanje stanja emisij razpr{enih virov onesna`enja na svojem obmo~ju.

Zakon o vodah in Zakon o lokalni samoupravi nalagata ob~inam skrb za varnost vodnih virov. Kakovost in koli~ino voda

A L E N K A [ A J N - S L A K

Uporabniki o OTT opremi…

Uporabniki o Hydrolab opremi…

tudi izgradnja avtoceste preko Dravskega polja, kjer so ~rpali{~a Mariborskega vodovoda in tudi {e neizkori{~ene zaloge pitne vode. Seveda je tudi tukaj zasnovan strokovni monitoring z namenom varovanja podtalnice. Tudi na tem obmo~ju smo opremili nekatere piezometre s kontinuirnimi merilci gladin (tri ob sami avtocesti in tri ob ~rpali{~ih Betnava, Dobrovce in Dravski dvor).

Deponija Pobre`je

Na sevorovzhodu zgornjega dela Dravskega polja je tudi mariborska deponija odpadkov Pobre`je. Tudi tukaj spremljamo kakovost in koli~ino podtalnice. Okrog deponije Pobre`je so sedaj v {tirih piezometrih name{~eni kontinuirni merilci gladin podtalnice.

spremlja v okviru dr`avnega monitoringa dr`ava (HMZ), vendar pa ta monitoring ne pokriva povr{inskih voda, ki tvorijo zaloge podtalnice in dominantno vplivajo na kakovost podtalnice. Dr`avna mre`a monitoringa na podtalnici je tako redka, da ne slu`i ukrepom v smislu mikroidentifikacije problemov in izdelavi sanacijskih programov skladno z ZVO. Zaradi navedenega se na podro~ju ob~ine Maribor vzpostavlja podrobnej{a in posebna mre`a imisijskega monitoringa na kakovostnem in koli~inskem podro~ju za potrebe u~inkovitega varstva podtalnice.

Strokovna orodja (matemati~no modeliranje) za oceno kakovosti in koli~ine podtalnice so vse bolj zmogljiva in tako zahtevajo tudi vse bolj natan~ne baze osnovnih podatkov. V Mariboru smo se odlo~ili za redno opazovanje podtalnice, zato klju~ne piezometre monitoringa postopoma opremljamo s

kontinuirnimi merilci gladin podtalnice.

Do sedaj smo postavili kontinuirne merilce gladin podtalnice na naslednjih mestih:

Gramoznica Ho~e

Gramoznica Ho~e je velik kompleks za izkori{~anje

gramoza, ki se izkopava pod gladino

podtalnice. Sedaj je tu nastalo `e veliko jezero,

ki ga bo pre~kala tudi nova avtocesta. Ker podtalnica iz

tega dela odteka v smeri bli`njega ~rpali{~a

Mariborskega vodovoda Dobrovce, je kontrola tega obmo~ja pomemben sestavni del varovanja vodnih virov. Okrog gramoznice je postavljenih 5 piezometrov, ki so opremljeni z OTT kontinuirnimi merilci gladin podtalnice ORPHIMEDES. Merilci so postavljeni od lanskega septembra (1998) in so v osmih mesecih delovanja povsem opravi~ili izbiro.

Avtocesta Slivnica – Pesnica

Velik poseg v prostor pomeni

Za nas, ki se ukvarjamo z varovanjem zalog pitne vode in ocenjevanjem vplivov na podtalnico, je kontinuirano merjenje gladine podtalnice velikega pomena. Do sedaj smo se ukvarjali s problemom pridobiti kvalitetne in zanesljive baze osnovnih podatkov, na katerih bi lahko gradili kvalitetno in u~inkovito in`enirsko presojo. Z razvojem sodobnih merilnih instrumentov pa se je ta te`ava bistveno zmanj{ala.

mag. Polonca Mohorko

Hidrometeorolo{ki zavod RS

Spremljanje kakovosti podtalnice in povr{inskih vodotokov s sondami HydrolabLeta 1996 smo na Hidrometeorolo{kem zavodu RS za~eli spremljati kakovost povr{inskih vodotokov in podtalnic s tremi tipi sond Hydrolab Serije 3:

+ H20®G sondo za spremljanje kakovosti podtalnice,+ DATASONDE®3 sondo za spremljanje kakovosti povr{inskih vodotokov in+ NH4 PLUS sondo za spremljanje kakovosti povr{inskih vodotokov.

S sondami merimo osnovne fizikalne parametre (temperatura, pH, nasi~enost s kisikom, raztopljeni kisik, elektri~no prevodnost, nivo, motnost in redoks potencial). Sonde se na terenu napajajo z akumulatorjem (12V) ali pa so preko usmernika priklju~ene na elektri~no omre`je. Meritve parametrov potekajo vsako uro

shranjujejo v spominu sonde in jih je potrebno od~itati na mesec dni. Vse sonde je potrebno tudi redno ~istiti in umerjati. ^i{~enje in umerjanje poteka enkrat mese~no v laboratoriju HMZ.

Na izviru Malen{~ice v Malnih spremljamo kakovost vode v ~rpali{~u pitne vode za {ir{e postojnsko obmo~je. Izvir ima ob{irno kra{ko zaledje (Cerkni{ko in Lo{ko polje) in je zaradi mo`nosti onesna`enja iz zaledja potrebno redno spremljanje kakovosti. V ~rpali{~u Malni je name{~ena DATASONDE®3 sonda, ki meri temperaturo, elektri~no prevodnost, nasi~enost s kisikom, raztopljeni kisik, pH in motnost.

Sondo H20®G smo namestili v piezometer PKL 1-1 v Kle~ah na obmo~ju zajema pitne vode za ljubljanski vodovod. S sondo spremljamo spreminjanje nivoja, pH, redoks potenciala, elektri~ne prevodnosti, raztopljenega kisika in temperature.

Sonda NH4 PLUS je v septembru 1998 pri~ela obratovati na avtomatski postaji Sava Medno. Poleg osnovnih

Tudi na 'Merilni tehniki za okolje' smo bili v zadnjem letu zelo aktivni.

Uspelo nam je bistveno pove~ati prodajo predvsem OTT-ovih

hidrometri~nih instrumentov, med katerimi je za na{e tr`i{~e posebno zanimiv kontinuirni merilec nivoja

podtalnice Orphimedes.

DIMENSIO 22

MERILNA TEHNIKA ZA OKOLJE

fizikalnih parametrov lahko s sondo spremljamo spreminjanje vsebnosti amonija. Postaja je postavljena na mestu, kjer Sava infiltrira v podtalnico.

Na za~etku meritev s sondami Hydrolab smo imeli nekaj te`av, ki pa smo jih ve~inoma uspeli odpraviti. Najve~ problemov nam je povzro~ila sonda H20®G, pri kateri smo imeli tudi najve~ji izpad podatkov. Na{e izku{nje ka`ejo, da je ob povi{anem vodostaju potrebno biti pozoren na onesna`enje senzorjev s suspendiranimi delci. Najbolj ob~utljiv na tovrstno onesna`enje je senzor za motnost. Po triletnem obdobju uporabe Hydrolab

Malen{~ice in omogo~ili opozarjanje ob primeru onesna`enja.

PovzetekPodobne izku{nje s Serijo 3 Hydrolab sond so imeli {tevilni uporabniki po svetu. Veliko novosti je prinesla `e Serija 4 sond, o kateri smo v Dimensiu `e ob{irno pisali, izbolj{ave v smislu zanesljivosti neprekinjenih meritev pa prina{a tudi Serija 4a sond, ki je pri{la na tr`i{~e v leto{njem aprilu. Serijo 4a Hydrolab sond zaznamujejo med drugim spremembe v elektroniki, me{alo, ki zagotavlja pretok vode preko vseh senzorjev in

nadaljevanje z 19. strani

Kako do dobre predstavitve va{ega projektaobnesejo letalski posnetki. Dobrodo{li so tudi vsi podatki o to~nem polo`aju fotografa in uporabljenem objektivu ume{~anje modela v fotografijo je v tem primeru bistveno enostavnej{e. Seveda potrebuje vsaka fotomonta`a {e nekaj naknadne obdelave, da se zakrije vse mote~e objekte na fotografiji. Panoramski pogled nam `e omogo~a nekaj dinamike. Kamera je postavljena v sredino scene, gledalec pa se sam obra~a okoli svoje osi in si v realnem ~asu ogleduje model. Ta vrsta

je mo`na le na ra~unalniku in je najbolj primerna za interier. Stopnjo vi{je je animacija. Vse objekte v sceni je mo`no spraviti v gibanje, ~eprav je v arhitekturi najbolj pogosta "Walkthrough" animacija oz. sprehod skozi model. Animacijo je mo`no predvajati na ra~unalniku ali pa presneti na video kaseto. Virtualni svet kot najvi{ji nivo predstavitve, je {e v povojih. Uspe{no se `e uporablja na Internetu vendar le za predstavitev manj{ih preprostih modelov. Potrebuje namre~ veliko ra~unalni{ke "mo~i", saj omogo~a naklju~en sprehod in interakcijo z objekti v modelu v realnem ~asu.

Mo`nosti je torej veliko. S pravo programsko opremo, z znanjem in dobrimi idejami uspeh ne sme izostati.

Sre~na dobitnika CGS-ovih poletnih majic sta bila Marjeta Arh, Podjetje za vzdr`evanje cest Celje in Robert Lesni~ar, LINEAL Maribor, oba `e izurjena uporabnika programa PLATEIA. ^estitamo!

Vsem ostalim ponujamo novo prilo`nost. Zopet smo pripravili CGS majice, tokrat "Design 99". Dobite jo, ~e nam pravilno odgovorite na naslednje vpra{anje:

Koliko licenc programa PLATEIA je bilo do sedaj `e prodanih v Evropi?

a) 100 b) 200 c) 400 d) 1000 e) 2000

Malo pomislite in po{ljite svoj odgovor na naslov: cgs@cgs.si. Pravilni

onesna`enje s suspendiranimi delci ter naseljevanje alg na senzorje, ter nov senzor za motnost v ohi{ju, ki se odpre le ob meritvi.

Na{i na~rti? V maju smo se udele`ili rednega sre~anja Hydrolab zastopnikov, ki je bilo letos za spremembo v Madridu, na OTT-u v Kemptnu pa smo tako in tako redni gostje. Merilno tehniko za okolje pa bomo ob{irno predstavili (tudi s predavanji) na EKO sejmu v Celju, ki bo letos potekal med 17. in 21. novembrom. In seveda, {e naprej se bomo trudili ustre~i na{im strankam.

Alenka [ajn-Slakzaneslivej{e ob trenutnih meritvah, ob neprekinjenih meritvah pa je senzorje potrebno redno ~istiti.

Vse omenjene sonde je mogo~e priklju~iti v avtomatsko mre`o z on-line prenosom preko telefonskih ali radijskih povezav. V prihodnosti bomo s telefonsko

Nagradna uganka

Leto dni je `e preteklo od na{e prej{nje {tevilke ~asopisa Dimensio, kjer smo vam zastavili nadgradno cestno-in`enirsko uganko. Kar nekaj se vas je namu~ilo ob zahtevnem dolo~anju klotoid v programu PLATEIA 4.0. Da je to povsem preprosto narediti v programu PLATEIA 5.0, dokazuje prilo`ena slika dialognega okna oziroma mo`nosti, ki je sedaj vgrajena v modul Osi programa PLATEIA 5.0.

23 DIMENSIO

INFO

Prosimo, da nam po{ljete ve~ informacij o ozna~enih izdelkih in storitvah.

Programska oprema

PLATEIA

RX VECTOR

CANALIS

PLIN

RETENTIO

RUTINE

ELECTRA

GIS ORODJA - SIGIS

ACAD-BAU

ARTIFEX

RoCAD

AutoCAD 2000

AutoCAD LT 2000

AutoCAD MAP 2000

Autodesk MapGuide

Autodesk WORLD

3D Studio MAX & VIZ

QUICKSURF

Strojna oprema

ELSA grafi~ne kartice

ELSA monitorji

ELSA modemi

VIDAR skenerji

HP risalniki

IBM ra~unalniki

CGS ra~unalniki

Lokalne mre`e

Merilna tehnika za okolje

HYDROLAB oprema

OTT oprema

Storitve

Skeniranje

Vektoriziranje

Izrisovanje na~rtov

Izobra`evanje, te~aji

Priklop na Internet

Ime in priimek

Podjetje

Naslov

Telefon, Telefax

e-mail

Informacijsko kartico po{ljite na naslov: CGS d.o.o., Vojkova 65, 1000 Ljubljana ali po faksu na {tevilko 061/168-63-57. Najdete jo tudi na na{em Internet naslovu www.cgs.si.

I N F O R M A C I J S K A K A R T I C A 7

Prosimo, da nas sproti obve{~ate o novostih.

PROGRAMSKA OPREMA CGS

PLATEIA 5.0Situacija, Osi, Vzdol`ni profili, Pre~ni profili (cena za en modul) . . . 384,000.00 SITDinami~ne zavijalne krivulje . . . . . . . . 96,000.00 SITPrometna oprema . . . . . . . . . . . . . . 192,000.00 SITRX Vector . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107,520.00 SITRutine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48,000.00 SITQuicksurf . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 235,200.00 SITNadgradnja 4.0 na 5.0 (cena za en modul) . . . . . . . . . . . . . . 96,000.00 SITNadgradnja 4.0 na 5.0 modula Prometna oprema. . . . . . . . . 48,000.00 SITNadgradnja modulov Situacija, Osi, VP in PP na plavajo~o licenco. . . . . . 192,000.00 SITNadgradnja modula Prometna oprema na plavajo~o licenco . . . . . . . 96,000.00 SITNadgradnja posameznega modula iz AutoCAD 14 na AutoCAD 2000 . . . . 9,600.00 SIT

CANALIS 4.0Situacija s hidravli~nim izra~unom . . 384,000.00 SITVzdol`ni profili z izra~unom izkopov 384,000.00 SITNadgradnja 3.0 na 4.0 (cena za modul) . . . . . . . . . . . . . . . . 96,000.00 SITNadgradnja posameznega modula iz AutoCAD 14 na AutoCAD 2000 . . . . 9,600.00 SIT

RUTINE 3.0 48,000.00 SIT

ELECTRA 1.1 . . . . . . . . . . . . . . . . 384,000.00 SIT

PLIN 2.0Vzdol`ni profili z izra~unom izkopov 384,000.00 SIT

PROGRAMSKA OPREMA AUTODESK

PROGRAMSKA OPREMA CTB

AutoCAD 2000 . . . . . . . . . . . . . . 576,000.00 SITDograditev iz verzije 14 . . . . . . . . . . . 99,000.00 SITDograditev iz verzije 12 ali 13 . . . . . 140,000.00 SIT

AutoCAD LT 98 . . . . . . . . . . . . . . 144,000.00 SITDogradnja iz starej{ih razli~ic na 98 . . 38,400.00 SIT

AutoCAD MAP 2000 . . . . . . . . . . 672,000.00 SITDograditev iz AutoCAD MAP 3.0 . . . . 99,000.00 SITDograditev iz AutoCAD MAP 2.0 . . . 120,000.00 SITDograditev iz AutoCAD Release 14 . 140,000.00 SIT

Autodesk World 2.0. . . . . . . . . . 311,000.00 SIT

3D Studio VIZ 2.0 . . . . . . . . . . . . 311,000.00 SITDogradnja iz programa AutoVISION 240,000.00 SITDogradnja iz VIZ 1.X . . . . . . . . . . . . . 80,000.00 SITAkcija: R14 + 3D Studio VIZ (144,000.00 SIT popusta) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 787,200.00 SIT

Menjava klju~avnic programa AutoCAD za mre`ni klju~ (brez instalacije): . . . . . . . . . . . . 57,600.00 SIT

AcadBAU 7 (obroki) . . . . . . . . . . . 566,400.00 SITAcadBAU 7 (avans) . . . . . . . . . . . . 496,400.00 SITPaket AcadBAU 7+AutoCAD 2000 (obroki) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1,142,400.00 SITPaket AcadBAU 7+AutoCAD 2000 (avans) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1,032,400.00 SITNadgradnja iz prej{njih razli~ic AcadBAU (vklju~uje {e 6 mesecev brezpla~ne nadgradnje). . . . . . . . . . . 67,600.00 SIT

IZOBRA@EVANJE

Za~etni te~aj AutoCAD (za enega slu{atelja) . . . . . . . . . . . . . 33,600.00 SIT

GRAFI^NI KRMILNIKI ELSAELSA WINNER 1000/T3D, 8 Mb SyncRAM, S3 Trio 3D/2x, AGP . . . . . . . . . . . . . . . 2.877,50 SIT

ELSA WINNER II, 16 Mb SyncRAM, S3 Savage4, AGP. . . . . . . . . . . . . . . . 24.038,00 SITKrmilnik za potrebe office ra~unalnikov.

ELSA ERAZOR II, 16 Mb SyncRAM, RIVA TNT, AGP. . . . . . . . . . . . . . . . . . 23.482,50 SITKrmilnik je namenjen zahtevnej{im uporabnikom video iger. Opcija priklju~itev o~al za stereografijo.

3D Revelator, o~ala za stereografijo za krmilnike Elsa Erazor . . . . . . . . . . . 18.483,00 SIT

ELSA GLoria Synergy II, 16 Mb SGRAM, Riva TNT2, AGP, BULK . . . . . . . . . . . . 47.268,00 SITNaslednjik Glorie Synergy. Namenjena profesionalnim CAD uporabnikom.

MONITORJI ELSAELSA ECOMO-24H96 . . . . . . . . . . . 423,798.53 SITELSA ECOMO-22H99 . . . . . . . . . . . 332,067,80 SITELSA ECOMO-19H98 . . . . . . . . . . . 151,954.50 SITELSA ECOMO-19M99 . . . . . . . . . . . 144,399.70 SIT

Za cene IBM in CGS ra~unalnikov, tiskalnikov, risalnikov in druge opreme nas prosimo pokli~ite!Cene so brez DDV na dan 20.08.1999.

CENIK STROJNE OPREME ELSA

C E N I K P R O G R A M S K E O P R E M E

RAČUNALNIŠKA GRAFIKA IN CADD SISTEMI, d.o.o.Vojkova cesta 65,1000 LjubljanaTel/Fax: 061 1686 357

Lava 7,3000 CeljeTel/Fax: 063 453 075

e-mail: cgs@cgs.sihttp://www.cgs.si

CGS

CGS SOFTWARE

GEODETSKI POSNETKI

ZAJEM IN UREJANJE GIS PODATKOV

DIGITALNI MODELI RELIEFA

OSI IN TRASIRANJE

VZDOLŽNI PROFILI

PREČNI PROFILI

PROJEKTIRANJE KRIŽIŠČ

Projektiranje cest in nizkogradniških objektov v programu AutoCAD

RAČUNALNIŠKA GRAFIKAIN CADD SISTEMI, d.o.o.Vojkova cesta 65,1000 LjubljanaTel/Fax: 061 1686 357

Lava 7,3000 CeljeTel/Fax: 063 453 075

e-mail: cgs@cgs.sihttp://www.cgs.si

CGS

CGS SOFTWARE

IZRAČUN PLOSKOVNIH IN VOLUMSKIH KOLIČIN OBJEKTA

SAMODEJNO GENERIRANJE PREREZOV IN FASAD

VNOS 2D IN 3D GEOMETRIJE OBJEKTA

OBSEŽNE KNJIŽNICE 2D IN 3D SIMBOLOV

SAMODEJNO KOTIRANJE

PERSPEKTIVNI POGLEDI

ŠTUDIJE OSONČENOSTI

IZDELAVA DETAJLOV

V SLOVENŠČINI

2D in 3D projektiranje arhitekture v programu

AutoCAD

7.0A C A D - B A U

RAČUNALNIŠKA GRAFIKA IN CADD SISTEMI, d.o.o.Vojkova cesta 65, 1000 LjubljanaTel/Fax: 061-1686-357

Lava 7, 3000 CeljeTel/Fax: 063-453-075

e-mail: cgs@cgs.sihttp://www.cgs.si

CGS

CGS SOFTWARE

AutoCAD MAPAutodesk MapGuideAutodesk WORLD

!Zajem in obdelava geodetskih podatkov

!Skeniranje in vektorizacija

!Vključitev obstoječih baz podatkov

!Analize in poizvedbe

!Poročila, izrisi in izpisi rezultatov

!Zemljiški, komunalni, elektro, urbanistični katastri

!Informacijski sistemiza večja podjetjain občine

Geografski Informacijski Sistemi na Autodesk platformi

S I G I S 1.0