Broj 20 kontakt call centar 15015 www.mchamber.mk

KRIZATA DOKA@UVA DEKA E NEOPHODEN OP[T KONSENZUS ZA RADIKALNA PROMENA NA EKONOMSKIOT MODEL NA RAZVOJ

S* vo funkcija na konkurentno proizvodstvo

S* vo funkcija na konkurentno proizvodstvo

PO RECESIJATA PO RECESIJATA

BIZNIS INFO18 ^etvrtok, 1 juli 2010

KRIZATA DOKA@UVA DEKA E NEOPHODEN OP[T KONSENZUS ZA RADIKALNA PROMENA NA EKONOMSKIOT MODEL NA RAZVOJ

Svetskoto stopanstvo podvlijanie na procesite naglobalizacija stana

otvoreno i integrirano. Mo`-nosta za priklu~uvawe kon raz-vienite ekonomii preku nacio-nalnata konkurentnost vo isto-rijata nikoga{ ne bila tolkuotvorena i dofatliva. No, iopasnosta od propu{tawe natakva mo`nost nikoga{ ne bilataka golema. Nesoodvetniot od-govor na predizvicite na tojplan zna~i dolgoro~no ekonom-sko stagnirawe, pa duri i naza-duvawe.

Vo toj kontekst Republika Makedonija na planot na po-stignuvawe i na odr`uvawe na makroekonomskata stabil-nost postigna pozitivni rezultati, no na planot na stru-kturnite reformi vo stopanstvo, rezultatite se nezadovo-litelni i se zna~itelno poniski od zemjite vo tranzicija.

Procesot na liberalizacija vo nadvore{notrgovskatarazmena, po~nuvaj}i od 1996 godina, sekoja godina s* pojas-no se potencira{e. I globalnata kriza mnogu jasno ja po-tvrdi potrebata od strukturni promeni vo na{eto stopans-tvoto i potrebata od zgolemuvawe na kvalitetot, odnosnokonkurentnosta na na{ite proizvodi. Namesto toa, denes,po 14 godini, mo`eme da zaklu~ime deka :

- stranskite i doma{nite vlo`uvawa vo stopanstvotobea nedovolni, a voedno i nedovolno naso~eni vo proiz-vodniot, odnosno vo izvozniot sektor;

- izvoznata struktura e stati~na;- konkurencijata na doma{niot pazar glavno poteknuva

od uvozot, a konkurencijata na doma{nite pretprijatija eograni~ena;

- vo strukturata na malite pretprijatija, malo e u~es-tvoto na pretprijatija so potencijalen porast, poradi {toe mal brojot na novi rabotni mesta.

So globalnata kriza dojdoa do izraz glavnite slabostii problemi na makedonskata ekonomija, pa ottamu nejzini-te posledici se jasni i silni signali deka e krajno vremeza po~etok na re{avaweto na klu~nite problemi vo make-donskoto stopanstvo, koi se prisutni so godini, {to se po-tvrduva so ekonomskite dvi`ewa vo periodot od 1998 do2008 godina.

EKONOMSKI DVI@EWA 1998-2008 GODINAMakedonija i pred po~etokot na globalnata ekonomska

kriza se nao|a{e samo na polovina od industriskoto pro-izvodstvoto vo 1990 godina. Ona {to se slu~i vo na{atazemja e dramati~en pad na industriskoto proizvodstvo voposlednite 20 godini, odnosno deindustrijalizacija po1990 godina, od koja ni odblisku ne zakrepnavme vo tekotna poslednata reformska decenija

1. Doma{niot bruto-proizvod (BDP) kako osnoven ma-kroekonomski agregat vo sekoja ekonomija, ~ij{to porastpretstavuva merilo za uspehot na ekonomskata politika,zabele`a najniska stapka na porast od zemjite vo tranzici-ja vo pobliskiot region - Jugoisto~na Evropa.

1.1.Spored strukturata na bruto-dodadenata vrednost(BDP po proizvodniot model, bez danocite i subvenciite)za 2008 godina, koga ima{e i najgolem realen porast naBDP), se sogleduva deka 37,2 procenti od BDP poteknuvaatod proizvodnite dejnosti, 30,2 procenti od uslu`nite dej-nosti, 18,6 procenti od javnite institucii i 14 procentiod danoci na proizvodi.

Od vkupnoto 37 pro-centi u~estvo na proiz-vodnite dejnosti voBDP od 2008 godina naprerabotuva~kata indu-strija otpa|aat samo17,8 procenti, a na gra-de`ni{tvoto 5,1 pro-centi.

Ova u~estvo, koe ja sodr`i nose~kata izvozna komponen-ta, ostanuva skoro nepromeneto vo odnos na istoto vo 1998godina, koga kaj prerabotuva~kata industrija iznesuva{e18,1 procenti, a kaj grade`ni{tvoto iznesuva{e 5,8 pro-centi.

O~igledno e deka porastot na BDP po proizvodniot mo-del, vo poslednive godini e ostvaren nadvor od sektorotindustrija, i toa pred s* vo domenot na uslugite, koi nesme vo sostojba da gi ponudime na stranskiot pazar, a sotoa da obezbedime porast na izvozot.

1.2.Spored rashodniot model na BDP, vo periodot od

1998 do 2008 godina, rastot na BDP be{e zasnovan na po-rastot na doma{nata potro{uva~ka. Strukturata na potro-{uva~kata e nepovolna, so visoko u~estvo na finalnatapotro{uva~ka, a nedovolno u~estvo na investiciite.

Od rashodniot model na BDP e vidlivo deka Republi-ka Makedonija e neto-uvozna ekonomija, koja na krajot od2008 godina potro{i nad 20 procenti pove}e od ona{to proizvede.

2. Industriskoto proizvodstvo vo 1998 godinaskoro e prepoloveno, a vo 2008 godina e pomalo za 40 pro-centi, vo odnos na proizvodstvoto vo 1990 godina.

3.Nadvore{notrgovska razmena - Nedovolnoto za-krepnuvawe na stopanskite proizvodni sektori, odnosnona izvozno-orientiranite dejnosti, (pred s* od industrija-ta) dovede do toa {to uvozot daleku go nadmina izvozot itoj debalans s* pove}e se prodlabo~uva od godina vo godi-na. Izvozot od 1,3 milijardi amerikanski dolari vo 1998godina dostigna ~etiri milijardi amerikanski dolari vo2008 godina, no uvozot od 1,8 mil. ameriknski dolari na6,4 mil. amerikanski dolari vo istiot period.

Trgovskiot deficit kontinuirano od 1998 godina bele-`i porast, taka{to od 516 milio-ni amerikanskidolari vo 1998 go-dina dostigna 2,5milijardi ameri-kanski dolari vo2008 godina. Voceliot navedenperiod izvozot neuspea da nadmine60 procenti od

vrednosta na uvozot, a mnogu e daleku da nadmine 70 procen-ti kako vo 1998 godina (71 procent).

Po recesijata s* vo funkcija na konkurentnoto proizvodstvo

FOKUSIRANO

Neophodna e radikalna promena na dosega{niot ekonomski model narazvoj vo Republika Makedonija, vo funkcija na dinami~en ekonomskirast koj mora da proizleze od porastot na proizvodstvoto, izvozot ivrabotuvaweto {to voedno gi odreduva kriteriumite na prioritetnitevlo`uvawa vo makedonskata ekonomija. Na toj klu~en predizvik ne mo-`e da se odgovori so lesni i so brzi re{enija

Pi{uva:Stojmirka Tasevska

^etvrtok, 1 juli 2010 BIZNIS INFO 194. Deficitot na trgovskiot bilans e pokrivan so sufi-

citot od drugite komponenti na tekovnata smetka vo plat-niot bilans. Nakratko, deviznite doznaki, posebno pri-vatnite devizni doznaki na na{ite gra|ani, prilivot odskromnite stranski investicii go popolnuvaa deficitotvo trgovskiot bilans vo izminatite godini. No, za pokriva-we na trgovskiot deficit, vo otsustvo na planiranitestranski investicii , a doznakite, iako zna~ajni, sepak,nedovolni, ostanuvaa s* pomalku mo`nosti za pokrivawena deficitot na tekovnata smetka, koj od 7,2 procenti vo2001 godina, go zgolemi svoeto u~estvo vo BDP na 13,1 pro-centi vo 2008 godina.

5. Investiciskata potro{uva~ka vo Makedonija, vo pro-sek e 15,3 procenti od BDP vo periodot 1997-2007 godina,{to pretstavuva relativno nisko nivo na investiciskaaktivnost vo odnos na ostanatite tranziciski ekonomii(Bugarija 19,9; ?e{ka 28,9; Estonija 30,2; Latvija 28,2; Li-tvanija 22,4; Ungarija 23,3; Polska 21,4; Slovenija 25,9;Slova~ka 28,1). Vakvata sostojba bi mo`ela da se objasniso nedovolnata akumulacija na doma{en kapital uslovenaod nepovolnite finansiski rezultati na pretprijatijata ivisokite realni kamatni stapki na bankite, odnosno niska-ta produktivnost na kapitalot, kako i so nedovolniot pri-liv na stranski direktni investicii, vo sporedba so osta-natite tranziciski zemji.

5.1. Kapitalni investicii vo Buxetot - Obemot i ce-losnata iskoristenost na planiranite buxetski sredstvaza kapitalni investicii vo tekovnata godina se od poseb-no zna~ewe za izgradba, rekonstrukcija i modernizacija najavnata infrastruktura. No, vo site godini planiranitesredstva za taa namena ne se iskoristuvaat vo celost, od-nosno zna~aen del od niv se prenaso~uva za drugi nameni.

5.2. Stranski direktni investicii - So u~estvo odosum procenti vo 2007 godina i 6,6 procenti vo 2008 godi-na vo BDP, Makedonija e na pretposledno mesto (samo predAlbanija), po prilivot na stranski direktni investicii.

Naj~estiot oblik na stranskite investicii se ostvaru-va{e preku privatizacijata, mnogu malku proekti „green-field“, so toa {to vo najgolem broj slu~ai celta na priva-tizacijata be{e, vsu{nost, sopstvenosta na nedvi`nosta{to ja poseduva subjektot vo privatizacijata, i koja vo po-docne`nata faza pretstavuva temel na idna investicija.

Spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika,stranskite direktni investicii vo 2008 godina iznesuvaat356.4 milioni amerikanski dolari i vo odnos na 2007 go-dina bele`at zgolemuvawe od 25,6 milioni amerikanskidolari. No, vo 2008 godina najgolema vrednost na stranski-te direktni investicii ima vo sektorot finansisko posre-duvawe kade {to se investirani 146,6 milioni amerikan-ski dolari, nasproti imperativot od investirawe vo pro-izvodnite, odnosno izvoznite dejnosti.

6. Pazar na rabotna sila - Vo poslednite pet godi-ni (bez 2009 godina), iako imavme pozitivna stapka naporast na BDP, brojot na nevrabotenite dostigna300.000 lica, {to sporedeno so R. Slovenija so 66.000nevraboteni, so koja po brojot na naselenie i povr{inana zemjata sme skoro isti, ovoj broj e pove}e od zagri`u-va~ki.

Kaj vraboteno-sta, spored sekto-rite na dejnost, ezabele`an porastna vrabotenitevo uslu`nite dej-nosti, dodeka,pak, vrabotenostavo proizvodnitedejnosti se nama-luva.

Stapkata na nevrabotenost i natamu ostana visoka, iako vo 1998 godina be{e 34,5 procenti, vo 2008 godina iz-nesuva 33,8 ili e namalena za pomalku od eden indeksenprocent (0,8). Stapkata na nevrabotenost e me|u najvisoki-te vo regionot, so dominantna nevrabotenost kaj mladite.

[to se odnesuva do platite, tie se najniski vo regionot,no so najgolemo optovaruvawe po osnova na personalen danoki pridonesi vo odnos na dolunavedenite zemji vo 2008 godina.

Prose~na plata i pridonesi od plata po zemji

U~estvo na personalniot danok i na pridonesite vo bruto-platata od 38,6 procenti vo 2008 godina, vo 2009 godina e na-maleno na 33,3 procenti, no, sepak, s* u{te e povisoko od isto-to vo Srbija, Hrvatska, Crna Gora i vo Romanija.

Vrz osnova na iznesenite sostojbi, jasno mo`e da se zaklu-~i deka niskoto nivo na privatni i na javni investicii, niski-te stranski direktni investicii, kako i s* u{te visokata op-tovarenost na bruto-platite, bea osnovnite faktori, koi ge-neriraa nedovolen ekonomski rast za da se apsorbira visoka-ta nevrabotenost i da se zgolemi `ivotniot standard.

* * *Za da se obezbedi ekonomski rast i vrabotenost, rast

na BDP po glava na `itel, i na toj na~in funkcionalno dase pribli`ime kon EU, e neophodna itna radikalna prome-na na dosega{niot ekonomski model na razvoj, vo funkcijana dinami~en ekonomski rast, koj mora da proizleze od po-rastot na proizvodstvoto, izvozot i vrabotuvaweto, {tovoedno gi odreduva kriteriumite na prioritetnite vlo`u-vawa vo makedonskata ekonomija.

Na toj klu~en predizvik ne mo`e da se odgovori so les-

ni i so brzi re{enija. No, ima re{enija koi treba da si-stematiziraat vo paket na ekonomski merki {to }e uslovat:

- pottiknuvawe na proizvodstvoto i izvozot;- podobruvawe na agregatnata potro{uva~ka, i- zgolemuvawe na efikasnosta na administracijata i

na investiciiteIzleznite re{enija baraat mnogu po`rtvuvanost i trud,

so neophoden kompromis i re{itelnost na site op{testve-ni strukturi. Ottamu, prvenstveno e neophoden dijalog naglavnite akteri vo zemjava, vo koj{to }e se analizira dose-ga{niot i potrebniot razvoj na stopanstvoto i predlog-re-{enija za negovo unapreduvawe preku prizmata na konku-rentnosta, zatoa {to samo konkurentniot proizvod e klu~-niot preduslov za porast na proizvodstvoto, izvozot, po-rast na uslugite, porast na vrabotenosta, kako i za poefi-kasno zdravstvo i obrazovanie.

Na primer, vo 2008 godina imavme 84,4 procenti, ilinajvisok procent na realizacija na kapitalnite investiciivo poslednive godini od planiranite, no, sepak, bea samo13 procenti od vkupnite godi{ni rashodi. Vo 2009 godinaod prvi~no planiranite 29.260 milioni denari za kapital-ni tro{oci so Buxetot, so prviot rebalans na istiot se na-malija na 23.757 milioni denari, so vtoriot rebalans na19.268 milioni denari, a se realiziraa samo 13.428 mili-oni denari ili 46 procenti od prvata proekcija.

Ottamu, razvojnata komponenta vo buxetot za odredenagodina, so zgolemeno u~estvo na dr`avata vo investicioni-ot ciklus treba da se ostvari kako preku zgolemuvawe na ka-pitalnite investicii vo vkupnite buxetski rashodi, {to eosobeno va no vo uslovi na krizni periodi za porastot naekonomskite aktivnosti vo dr`avata, taka i so celosnatarealizacija na istite vo tekovnata godina, {to e predizvikza sekoja vlada vo uslovi na pad na ekonomskite aktivnostii porast na rashodite po osnova na socijalnite transferi.Ova e u{te eden argument za potrebata od sistemski merki,koi }e uslovat zabrzan ekonomski rast i vrabotenost.

(Sovetnik na Upravniot Odbor pri Stopanskata komora na Makedonija)

Re{enija ima, no tie baraat mnogu po`rtvuvanost i trud, so neopho-den kompromis i so re{itelnost na site op{testveni strukturi

Izvor: EBRD

Razvoj preku zgolemuvawe na kapitalnite investiciiSpored biznis-zaednicata, osnovata za vodewe

na vkupnata ekonomska politika sekoga{ se sogledu-va preku strukturata na buxetot. Odgovorno vodenafiskalna i monetarna politika mora da trgnuva odedna edinstvena strate{ka cel - celosna anga`ira-nost i aktivnost na nacionalnata ekonomija.

Zatoa, problemot na makedonskiot buxet ne e voprihodnata strana, tuku vo nivoto na rashodite (koivo 2008 godina nadminaa 35 procenti od BDP), a po-sebno vo distribucijata na tie rashodi, koi, za `al,ni vo dovolna ni vo mo`na mera ne se naso~eni vostopanstvoto, kako i vo prethodnite godini.

Gledano preku u~estvoto na planiranite kapital-ni rashodi od 11 do 14 procenti vo vkupnite buxet-ski rashodi (so isklu~ok vo 2005 godina od 21 pro-cent), razvojnata komponenta e malku zastapena, nas-proti u~estvoto na tekovnite rashodi od nad 85 pro-centi. Pokraj toa, i planiranata po obem razvojnakomponenta re~isi se stopuva so necelosnata reali-zacija na planiranite sredstva za kapitalni rasho-di, odnosno nivna prenamena za tekovnite rashodi.

BIZNIS INFO20 ^etvrtok, 1 juli 2010

POKROVITELI NA STOPANSKA KOMORA NA MAKEDONIJA

PODVLE^ENOUSOGLASUVAWA

Vrz osnova na ~lenot 213, stav dva, od Zako-not za rabotni odnosi, Ministerot za trud i za so-cijalna politika na predlog na Komisijata za utvr-duvawe na reprezentativnost dodeli Re{enie zareprezentativnost za Organizacijata na raboto-davci na Makedonija (25.6.2010 godina).

So nego se utvrduva reprezentativnosta na Or-ganizacijata na rabotodavci na Makedonija za te-ritorijata na Republika Makedonija zaradi u~es-tvo vo tripartitni tela za socijalno partnerstvoi za tripartitni delegacii na socijalnite partne-ri (rabotodavcite, sindikatite i Vladata). Voed-no, na vra~uvaweto na re{enijata se potpi{a isoglasnost za donesuvawe spogodba za rabotewetona Ekonomsko-socijalniot sovet, od strana na tri-te socijalni partneri. Spogodbata za ESS trebada se verifikuva vo rok od 20 dena od potpi{uva-

weto na soglasnosta, a vo rok od 30 dena da se svi-ka i konstitutivnata sednica na noviot ESS – so-op{tuvaat od Organizacijata na rabotodavci naMakedonija.

ORGANIZACIJATA NA RABOTODAVCI NA MAKEDONIJA SO RE[ENIE ZA REPREZENTATIVNOST

Naskoro konstitutivna sednica i nanoviot ekonomsko socijalen sovet

Problemot so korupci-jata otsekoga{ bil prob-lem i za stranski investi-cii. Zna~i, ne e nezna~aj-no ako vo izve{taite zasostojbata na korupcijatavo edna dr`ava se ~itaatsostojbi koi uka`uvaat nanetransparentni procedu-ri, za nejasni proceduri,za potrebata od kontaktiso odredeni strukturi iligrupi lu|e. Seto toa se ra-boti {to se mnogu ~uvstvi-telni vo svetot na bizni-sot. Serioznite investi-tori n* zaobikoluvaat itoa mnogu od daleku, gigledame sekade vo regio-not, no re~isi ne postojatvo Makedonija. Nie mo`e-me da gradime zoni, mo`e-me da sozdavame usloviili da gradime slika iliprivid deka gradime do-bri uslovi za biznis i zaekonomija. No, lo{iotglas mnogu pobrgu se slu{ai mnogu pove}e }e vlijae

od soznanieto deka nekade}e se izgradi nekakva zona,ako ima normalni usloviza biznis, toa ne e tolkugolem faktor.

D-r Sla|ana Taseva, pretse-datelka na „Transparent-nost – nulta korupcija“

Korupcijata problem i za stranskite

investicii

Funkcioniraweto na socijalniot dijalog trebada bide va`en instrument i mehanizam vo kreira-weto i sproveduvaweto na merkite i politikite odoblasta na ekonomskata i socijalnata sfera. Po-radi toa, vo izminatiov period socijalnite part-neri bea vklu~eni vo podgotovkata i vo sprovedu-vaweto na strategiskite dokumenti povrzani so po-litikite za vrabotuvawe. Opredelbite i priori-tetite na Vladata na Republika Makedonija vo iz-minative godini, no i vo naredniot period, se na-

so~eni kon funkcionalen i efikasen socijalen di-jalog. Za toa se neophodni dva uslova, a toa se po-stoewe pravna i institucionalna ramka, so razvi-eni resursi koi }e ovozmo`at kontinuiran i efika-sen socijalen dijalog, na tripartitno i na bipar-titno nivo.

Xeqaq Bajrami, minister za trud i soci-jalna politika, na ohridskata konferencija natema „Ulogata na ekonomsko-socijalnite soveti

vo vreme na kriza“

Funkcionalen i efikasen socijalen dijalog

^etvrtok, 1 juli 2010 BIZNIS INFO 21

- Sojuzna Republika Germani-ja e eden od najgolemite trgovskipartneri na Republika Makedo-nija i e prv trgovski partner odzemjite-~lenki na EU. Vkupnatatrgovska razmena na Makedonijaso Germanija vo prvite ~etirimeseci od 2010 godina iznesuva346 milioni amerikanski dolarii bele`i rast od 15,3 procentivo odnos na prethodnata godina.Izvozot e zgolemen za 21,4 pro-centi, a uvozot za 9,4 procenti.Trgovskiot bilans vo 2009 godinavo razmenata so Germanija e nega-tiven, pri {to e ostvaren trgov-ski deficit od 67 milioni ame-rikanski dolari.

Ova go istakna Goran RAfaj-lovski, pretsedatelot na Regio-nalnata komora so sedi{te voSkopje, na rabotnata sredba soTobias Bauman, direktorot za re-gionalna sorabotka vo Unijata nagermanskite trgovsko-industri-ski komori (DIHK), zadol`en zaRusija, Isto~na i Jugoisto~naEvropa, Turcija i za CentralnaAzija.

Analizata na dosega{nata so-rabotka me|u dvete zemji poka`u-va deka germanskite investiciivo zemjava se sveduvaa ili na ce-losno kupuvawe na kompaniiteili, pak, na samostojno investi-rawe {to se dol`i na nedostato-kot na me|usebnoto poznavawe nadvete kulturi i voop{to na sto-panstvata. Spored Goran Rafaj-lovski, na ovoj plan bi imalopromeni dokolku i makedonskitepartneri bi dobile u~estvo odgermanskata kompanija {to birezultiralo so zgolemuvawe nakapacitetite na makedonskotostopanstvo, u~ewe na standardi-

te, koi evidentno nedostasuvaat,i kone~no, za germanskite part-neri bi zna~elo stabilen i sigu-ren vlez na makedonskiot pazar.

- Germanija mo`e da im ponu-di sorabotka na mnogu makedon-ski kompanii, imaj}i go predvidfaktot deka stanuva zbor za zem-ja so 80 milioni `iteli, pazarso isklu~itelno golemi mo`no-sti. Postoi golema sorabotka votekstilnata industrija, no pri-sustvuva misleweto deka dobribiznis-relacii mo`e da se vos-postavat i vo drugi industriskisektori - istakna Tobias Bauman.

- Za nas se va`ni pazarite

koi cenime deka imaat perspe-ktiva, a tuka, sekako, vleguva i R.Makedonija. Vo princip, kolku epomal pazarot tolku e pote{koda se raboti na nego, no vkupnatastabilnost na zemjata e najva`naza privlekuvawe na stranskiteinvestitori. Vlezot na german-skite pretpriema~i vo R. Make-donija i nivno investirawe voinfrastrukturni objekti, vo gra-de`ni{tvoto i vo energetskiotsektor, izgradba na veternici emo`no dokolku postoi interes oddvete strani. No, potrebna e imnogu poseriozna podgotovka natenderite bidej}i se poka`a deka

vo izminatiov period se otka`u-vaat nekolku pati po red - im po-ra~a Tobias Bauman na pretstav-nicite na biznis-zaednicata,koi prisustvuvaa na sredbata.

Vo izminative devet godiniStopanskata komora na Makedo-nija preku ~lenuvaweto vo part-nerskiot proekt ABK - DIHK (Aso-cijacija na balkanskite komori -Unija na germanskite trgovsko-in-dustriski komori) ima{e isklu-~itelna poddr{ka vo sferata nainstitucionalno prepoznavawe izajaknuvawe, voveduvawe novi us-lugi, nivnata komercijalizacija,transferiraj}i na~in na rabotai praktika na germanskite komo-ri. Poddr{kata na Vladata naGermanija i DIHK }e prodol`i solansirawe na noviot proekt„Implementacija na CEFTA socel internacionalizacija naekonomijata na Jugoisto~na Evro-pa“, vo juli 2010 godina, kade {toKomorata u~estvuva kako partner.

Stopanskata komora na Make-donija, vo sorabotka so Makedon-sko-germanskoto stopansko zdru-

`enie (DMW), pred tri godinipotpi{a Memorandum za sorabo-tka so Unijata na germanskite ko-mori za industrija i za trgovija -Pretstavni{tvo Skopje (AHK), socel pottiknuvawe na razvojot,promovirawe i zgolemuvawe natrgovskata razmena i podobruva-we na ekonomskata sorabotka me-|u dvete biznis-zaednici vo sog-lasnost so zakonskite regulativina dvete zemji.

Vo Unijata na germanskite tr-govsko-industriski komori(DIHK) na zadol`itelna osnova~lenuvaat 3,5 milioni kompanii.Vo ramkite na DIHK vleguvaat 80IHK (regionalni trgovski komo-ri) i 120 kancelarii - pretstav-ni{tva vo drugi zemji. Tie gi za-stapuvaat interesite na celatagermanska ekonomija i ne dejstvu-vaat sektorski. Osnovnite {estdelovni segmenti se naso~eni konregionalna razvojna politika, de-lovna promocija, obuki, inovacii,me|unarodni odnosi i zakonskiraboti.

Biljana Peeva-\uri}

SORABOTKA MAKEDONSKO - GERMANSKA STOPANSKA I KOMORSKA SORABOTKA

Investitorite sakaat stabilni pazariVo princip, kolku e pomal pazarot tolku e pote{ko da se raboti na nego, no vkup-

nata stabilnost na zemjata e najva`na za privlekuvawe na stranskite investitori,pora~a Tobias Bauman, direktor za regionalna sorabotka vo DIHK

Vo Unijata na germanskite trgovsko-industriski komori (DIHK), nazadol`itelna osnova ~lenuvaat 3,5 milioni kompanii. Vo ramki naDIHK vleguvaat 80 IHK (regionalni trgovski komori) i 120 kancelarii- pretstavni{tva vo drugi zemji. Tie gi zastapuvaat interesite na cela-ta germanska ekonomija i ne dejstvuvaat sektorski. Osnovnite {est de-lovni segmenti se naso~eni kon regionalna razvojna politika, delovnapromocija, obuki, inovacii, me|unarodni odnosi i zakonski raboti.

CENTAR NA GERMANSKIOT BIZNIS

Hemiskata industrija ere~isi zamrena, bez golemi{ansi za nejzino natamo{nofunkconirawe, prehranbe-nata si go nao|a svojot pat,kontinuirano napreduva, nopotrebna e pomo{, a teksti-lot koj porano be{e vo mno-gu dobra sostojba, denes e nakolena i sveden na uslu nidejnosti. Najgolema nade`za makedonskata ekonomijaostanuva metalurgijata, ka-ko najgolem potencijal i id-na vode~ka granka {to uspeada se razviva i pokraj kriza-ta. Ova e ocenkata na eks-pertite i stopanstvenicitekoi prisustvuvaa na promo-cijata na monografijata„100 godini prehranbena,tekstilna, hemiska i meta-lur{ka industrija vo Make-donija“.

- O~ekuvam site ~etirisektori da go napravat vto-riot krug. Pritoa, se nade-vam deka }e bidat zemenipredvid iskustvata od mina-toto i eventualnite gre{ki,so cel postavuvawe zdravi,cvrsti osnovi, istaknalprofesorot Svetomir Haxi-Jordanov, glaven urednik namonografijata.

Izminative sto godiniMakedonija na poleto na in-

dustrijata postigna mnogu,no tranzicijata vo devede-setite godini ja vrati na-zad.

- Sega na{ite stopanskigranki ne se vo najdobra so-stojba. Najdobra e metalur-gijata, a prehranbenata in-dustrija, isto taka, imaperspektiva. Tekstilot e vokriza zaradi konkurencijatana evtinite pazari na ra-botna sila, dodeka hemiska-ta industrija ne e vo zavid-na polo`ba, istaknal Haxi-Jordanov.

Spored Antoni Pe{ev,pretsedava~ na Sobranietona Stopanskata komora naMakedonija, dr`avava imaseriozen problem so defi-niraweto na vistinskiteekonomski vrednosti.

- Makedonija mora da gosmeni stilot na odnesuva-we. Ne mo`e da se povikuvana prikaznata od pred stogodini, koga profunkcioni-raa prvite fabriki, poten-cira Antoni Pe{ev.

Posebno vnimanie trebada se obrne na hemiskata,metalnata, prehranbenata itekstilnata industrija, za-{to ovie ~etiri grankiu~estvuvaat so 30 otsto voBDP i so preku 50 procenti

vo vkupniot izvoz. - Metalniot sektor e vo

sostojba da odi napred, pre-hranbenata industrija senao|a vo dobra kondicija,hemiskata e vo isklu~itelnote{ka pozicija, a od tek-stilnata ne mo`eme da o~e-kuvame golem porast zaradineverojatno golemiot pad nacenata na proizvodstvotona svetskite pazari, oceniAntoni Pe{ev.

Sava Dimitrova, dire-ktorka na fabrikata „Evro-pa“, istakna deka prehranbe-

nata industrija momentnose nao|a vo mnogu popovolnasituacija od pove}eto drugigranki, koi se re~isi zamre-ni.

- I prehranbenata indu-strija boleduva od mnogu bo-lesti. Site gi do`ivuvavmeaktuelnite problemi vo sto-panstvoto. Ne o~ekuvam dra-sti~ni promeni vo vtoroto{estmese~ie od godinava.Toa, pred s* zavisi od op-{tata ekonomska sostojba,no smetam deka }e se odr`isega{niot trend, ili na ni-

vo na lani ili ne{to podo-bro ili ako e polo{o da bi-de minimalno, istaknalaSava Dimitrova.

Recesijata gi zafati si-te zemji vo svetot, zatoatreba da se baraat novi pa-zari, smetaat stopanstveni-cite.

- Poseben fokus trebada se stavi na tradicional-nite pazari, koi poleka gigubime za{to ne sme dovol-no aktivni, istaknal AntoniPe{ev, uka`uvaj}i na potre-bata od zgolemena konku-

rentnost, podobruvawe nakvalitetot, podignuvawe nastandardite i mnogu inova-tivnost vo voveduvawetonovi proizvodni programi.

Vo vrska so vladiniteprognozi za ekonomskiotrast, Antoni Pe{ev naglasideka e mnogu va no dali }eima priliv na sve`i sreds-tva.

- Dva otsto mi izgledaoptimisti~ki, no veruvamdeka negativniot trend ne-ma da prodol`i. Za mene }ebide pozitiven signal akone bideme vo minus, istak-nal Pe{ev, dodavaj}i dekaMakedonija bi trebalo davleze vo ciklus na zadol`u-vawe nameneto za za`ivuva-we na investiciite za{to ivo ostanatite zemji od sve-tot dr`avite prv pat inter-veniraat vo taa nasoka, dagi za`iveat sektorite koipoka`uvaat znaci na revita-lizacija.

Monografijata „100 go-dini prehranbena, tekstil-na, hemiska i metalur{kaindustrija vo Makedonija“ ekapitalno delo na 16 avtorikoe pretstavuva svedo{tvoza edno vreme, za po~etokoti za napredokot na ovie ~e-tiri stopanski granki.

PROMOCIJA NA MONOGRAFIJATA „100 GODINI PREHRANBENA, TEKSTILNA, HEMISKA I METALUR[KA INDUSTRIJA VO MAKEDONIJA”

Neophodno definirawe na vistinskite ekonomski vrednosti

JUBILEI

BIZNIS INFO22 ^etvrtok, 1 juli 2010

Rizikot e da ne bankro-tira privatniot sektor itie izvori od kade dr`a-vata generira svoi priho-di. Nema potreba da se za-dol`uvame komercijalnona pazarot na kapital kogamo`e da se zadol`uvamerazvojno, kako {to se Svet-ska banka, MMF i drugikreditori, koi ne mo`e daja dovedat dr`avata vobankrot. Bi rekol dekaVladata definitivno tre-ba da vodi gri`a za produ-ktivnata struktura i po-tro{uva~ka na buxetot, da-vaj}i golem prioritet nadoma{nata komponenta,pred s* vo kapitalnite do-ma{ni investicii, a oso-

beno vo tie sektori koi ge-neriraat ekonomski efe-kti, kako {to se energeti-ka, transportot, komunika-cii. Prioritetno pra{a-we, isto taka, treba dabide i navremenoto vra-}awe na DDV, a Vladatamora da go redizajnira ibuxetot. Spored nekoistudii, duri 43 procentivtasanite nenaplatenipobaruvawa se od realni-ot sektor, a toa zna~ipred da se postavi pra{a-weto dali bankrotira dr-`avata treba da se posta-vi pra{aweto dali ban-krotira privatniot sektorporadi nenaplata na po-baruvawata od dr`avata.

Da se zadol`uvame razvojno, a ne komercijalno!

So Aneta Dodevska

I POKRAJ RASTOT NA ZAFA}AWATA OD STOPANSTVOTO, TRGOVSKIOT DEFICIT SE ZGOLEMUVA

Ima li sila stopanstvoto daja nahrani javnata administraci-ja? Nov buxet za godinava. Od biz-nisot treba da se soberat okoludva milijardi evra za da mo`e dr-`avata da ispla}a plati, penzii,socijala. Kako {to rastat zafa}a-wata od stopanstvoto, taka se zgo-lemuva i trgovskiot deficit. Po-razitelna kombinacija za make-donskata ekonomija.

- Buxetskata politika vo pos-lednite tri do ~etiri godini dra-sti~no ja zgolemi {irokata potro-{uva~ka vo Makedonija, pred s*preku stimulirawe na platite,tro{ocite i drugite tekovni tro-{oci, koi na krajot zavr{uvaat ka-ko uvozna pobaruva~ka i avtomat-ski go zgolemuvaat trgovskiot de-ficit na Makedonija, a od drugastrana, pak, se namaluvaat tro{o-cite na Vladata, koi go podobru-vaat trgovskiot deficit, odnosnogo smaluvaat. Toa se buxetski tro-{oci za stimulirawe na izvozni-te granki, veli univerzitetskiotprofesor Nikola Popovski.

Komparativnata analiza poka-`uva deka sekoja godina kako {toraste buxetot i potrebite na dr-`avniot aparat, taka raste i tr-govskiot deficit. Eve {to poka-`uvaat podatocite. Vo 2002 godi-na buxet od milijarda evra, trgov-ski deficit od 850 milioni dola-ri. Vo 2003 godina buxet od 1,3 mi-lijardi evra, deficit od 940 mi-lioni dolari. Vo 2009 godina bu-

xet od 2,5 milijardi evra trgovskideficit od 2,5 milijardi dolari.

Sega Vladata so rebalans jaskroi novata buxetska kasa za 2,5milijardi evra. Kreatorot tvrdideka buxetot ne e na {teta na sto-panstvoto i na gra|anite.

- Rebalansot na buxetot nemada bide na tovar na posiroma{ni-te i povredlivite gra|ani, nitu,pak, tovar na stopanstvoto. Pove}e

od 15 zemji vo Evropa gi zgolemijadanocite ovaa godina, me|u koi i^e{ka, Danska, Germanija, Estoni-ja, Finska, [vedska, Portugalija,Latvija i drugi. Zgolemuvaweto nadanocite mo`ebi go polni buxe-tot, no gi prazni buxetite na fir-mite i zatvora rabotni mesta. Sotoa bi se prodlabo~ile i likvid-nosnite problemi na stopanstvo-to, a krizata bi traela mnogu po-dolgo, veli ministerot za finan-sii Zoran Stavreski.

Prognozite velat deka i ovaagodina na smetka na trgovskiot de-

ficit }e se kni`i golem minus.Ekspertite baraat poracionalnotro{ewe na buxetskite pari.

- Smetam deka postojnata in-frastruktura na buxetski rashodie krajno nepovolna. Izostanuvaatinvesticiite vo patnata infra-struktura, investiciite vo izgrad-ba na pati{ta, vo `elezni~katainfrastruktura, vo telekomunika-cii, vo energetika. Kapitalniteinvesticii vo 2010 godina se pro-ektirani na mnogu nisko nivo, vo2009 i vo 2010 se 15 procenti - ve-li Predrag Trpevski, ekspert.

Dodeka dr`avnata admini-stracija, {to e servis na gra|ani-te, ~eka pari od privatniot se-ktor, stopanstvoto e bez poddr{kaod buxetot. Stopanstvenicite ba-raat racionalna preraspredelbana buxetskite pari.

- Ona {to so rebalansot goutvrdivme e deka i onie pari {tobea prefrleni za stopanstvotood buxetot od 14,8 procenti senamaleni na 11,8 procenti. Zna-~i, parite za stopanstvoto vo bu-xetot za 2010 godina se namaleniza tri strukturni poeni pomalkuvo vkupnite rashodi. I vo ovojslu~aj ne mo`e da se ka`e dekaima dovolno pari ako se zemepredvid deka 86 procenti odvkupnite rashodi se tekovni tro-{oci, a samo 7,8 procenti se sub-vencii za stopanstvoto - veliStojmirka Tasevska od Stopanska-ta komora na Makedonija.

Ekonomistite smetaat dekagolemiot trgovski deficit i po-golemiot uvoz na smetka na izvo-zot e pokazatel deka doma{niotproizvod e nekonkurenten, i domai vo stranstvo.

- Ako sakame da bideme konku-rentni mora da imame kvalitet-no proizvodstvo. Potrebni se ~e-kori na mikroplan, no i na ma-kroplan. Potrebno e kompaniiteda se fokusiraat na novi tehno-logii, no i na zgolemuvawe nakvalitetot na proizvodite. Namakroplan e potrebno doslednosproveduvawe na zakonskata re-gulativa - veli Marija Zarezan-kova Potevska, univerzitetskiprofesor.

- Vladata ne napravi ~ekor.Tasa se zanimava samo so tekovnipolitiki, sekoi tri meseci goprekrojuva buxetot vo ista naso-ka, krati investicii, zgolemuvatro{oci, plati i taka natamu. Toa

nema da dovede do podobruvawena sostojbite so trgovskiot defi-cit. Stagnira konkurentnosta, agledaj}i preku deficitot na tr-govskiot bilans o~igledno e dekase vlo{uva bidej}i s* pove}e uve-zuvame, odnosno s* pomalku smekonkurentni da izvezuvame i toae tradicionalen problem koj nese re{ava - veli Nikola Popov-ski, univerzitetski profesor.

Nema skoro i brzo re{enieza namaluvawe na jazot vo trgov-skata razmena. Od druga strana,padot na trgovskite barieri odgodina vo godina e s* pointenzi-ven. Sepak, stopanstvenicitesmetaat deka ako se po~ne so re-forma vo administracijata, vobuxetot, toga{ }e se napravi re-forma i na vkupnata ekonomija.Dosega nitu edna vladeja~ka gar-nitura ne najde sila reformskida go planira i da go tro{i buxe-tot.

Stopanstvenicite smetaat deka ako se po~ne so reforma voadministracijata i vo buxetot, toga{ }e se napravi reforma ina vkupnata ekonomija

Biznisot bara racionalna preraspredelba na buxetskite pari

BUXET T. DEFICIT (vo evra) (vo dolari)

2002 - VMRO DPMNE1.087.000.000 850.000.000 2003 - SDSM 1.320.000.000 940.000.0002009 2.500.000.000 2.500.000.000

Potrebno e da se izlezena svetskite pazari so neko-ja na{a marka ili marki zada bideme prepoznaeni i ta-ka da ni se obra}aat. Da nepametat. Da ne priznavaatpo taa marka i preku nea i zaostanatoto proizvodstvo.Pove}e elementi ja so~inu-vaat konkurentnosta, kako{to se elementi na kvalitetna proizvodot, te`inata navlo`eniot trud, kolku e tojkonkurenten.

Nie kolku sakame mo`e-me da zboruvame deka imameevtina rabotna sila, no kogastanuva zbor za Kina ne eba{ taka.

Sopstvena marka za izlez na svetskite pazari

Tome Nenovski Abdulmenaf Bexeti

Zoran Stavreski Nikola Popovski

^etvrtok, 1 juli 2010 BIZNIS INFO 23

Nie uvezuvame {e}er so 30 ot-sto carinski dava~ki, od druga stra-na, uvezuvame bonboni so 0 procen-ti carinska dava~ka, a taa e preku60 procenti ~ist {e}er. Normalnodeka nie ne mo`eme da bideme kon-kurenti ako nekoj cenata na {e}erotvo svojata zemja ja ima mnogu podo-bro regulirano. Ako ve}e ne mo`emena drug na~in da se reorganiziramevo toj del na golem trgovski defi-cit toga{ bi mo`elo da se pristapikon fleksibilen kurs na denarot.Na site aktivni izvozni~ki im odgo-vara promena, ili taa da bideodraz na nekoja realnost bidej}i,definitivno, jas smetam deka e de-presiran kursot na denarot.

Fleksibilen kurs na denarot

Privatniot sektor vo najgolema opasnostKaj nas ne e vo

rizik dr`avata kolku {toe rizikot za bankrot naprivatniot sektor. Pora-di ekspanzivnata fiskal-na i monetarna politika,koja {to se slu~i posled-nite nekolku godini, Ma-kedonija do`iveaja eksp-lozija vo trgovskiot de-ficit. Makedonija dene-ska e vlezena vo kategori-jata na zemji koi se viso-kozadol`eni spored de-finiciite na Svetskabanka. Najgolem del od tojnadvore{no - devizendolg mu pripa|a na pri-

vatniot sektor i tokmu tojsega e vo najgolema opas-nost.

Vladata mora da skra-ti golem del od neprodu-ktivnite rashodi vo svo-jot buxet, da se namalisevkupnoto dano~no opto-varuvawe na privatniotsektor. Vladata treba daprezeme realen paket naantikrizni merki, koi senaso~eni kon tie segmen-ti od stopanstvoto, koirealno se vo kriza, sto~a-rite, mlekarite, metalo-prerabotuva~kata i tek-stilnata industrija.

„Indeks“ vo„Biznis info“

Po razli~ni osnovi, sto mili-oni evra dolgovi na dr`avata konprivatniot sektor. No, se liferu-va{e i brojka za dopolnitelni 65milioni evra dolg na dr`avata zapovrat na DDV. Od ovoj danok zavi-si polneweto na dr`avnata kasa,no i likvidnosta na firmi-te...Stopanstvo s* poglasno ja po-vikuva dr`avata navreme da gipla}a obvrskite.

- [to se odnesuva za zadol`u-vaweto, toa e problem {to go kon-statiravme i minatata godina. Odaspekt na likvidnosta vo stopans-tvoto, koga imavme pritisok od~lenkite vo delot na povrat naDDV vo delot na naplatata po os-nova na javni nabavki, Komoratainstitucionalno reagira{e, po{to imavme poztivni reakcii. Po-toa, i na po~etokot na godinavaimavme poplaki od na{ite ~lenkivo Komorata, pri {to povtorno niekako Komora reagiravme do insti-tuciite - veli Stojmirka Tasevskaod Stopanskata komora na Makedo-nija.

Nose~kite buxetski prihodi seobezbeduvaat, osven od akciza, oddanocite {to gi pla}a stopanstvo-to i gra|anite - DDV, personalendanok, danok na dohod... Eve kakoizgleda toa - polovina od buxetotse polni samo od danoci - nad mi-lijarda i 200 milioni evra...Do-polnitelno, od stopanstvoto vo bu-xetot se vlevaat pove}e od 660 mi-lioni evra od dava~kite za prido-nesi...

Sega e golem problem povratotna DDV, osobeno za golemite kom-panii... Spored Zakonot, dr`avatatreba da im vrati DDV vo rok od 30dena otkako kompaniite }e podne-sat prijava...No, spored informa-ciite, dolgovite na dr`avata poovaa osnova se 65 milioni evra. . .Vladata mol~i za brojkite.

- Nie se trudime na site da impla}ame, se trudime i navreme.Nekoga{ ima mali zadocnuvawa,no vedna{, po kratko vreme se sre-duvaat i tie raboti i pribli nonema takva brojka kako {to be{espomenata. Ne ja znam to~no sumata- izjavi Nikola Gruevski, pretseda-tel na Vladata na RM.

Biznismenite pora~uvaat - ako

dr`avata navreme ne gi pla}a ob-vrskite, da ne o~ekuva od stopans-tvoto deka i toa navreme }e mo`eda gi pla}a danocite.

- Toj domino-efekt doveduva dotoa kompaniite {to ~ekaat pari oddr`avata, docnat so pla}awatakon drugite kompanii. Istovreme-no ne mo`at nitu da isplatat pla-ti, a za investirawe ne stanuvazbor. No, isto taka, ne mo`at nituda gi servisiraat obvrskite kondr`avata. Tokmu ova mo`e da dove-de do blokada na stopanstvoto.Ima duri i kompanii koi ne gi fa-kturiraat izvr{enite uslugi bi-dej}i, vo toj slu~aj, }e treba na dr-`avata da & platat DDV, a tie zna-

at odnapred deka nema da zematpari za uslugata {to ja napravile -veli Mitko Aleksov od Sojuz nastopanski komori.

Sega vo ekot koga bageri kopaatpo ulici, plo{tadi, se gradat zda-nija, grade nicite alarmiraat de-ka se nao|aat vo te{ka kriza.

- Vo najgolem del site se `alati na nenavremeno pla}awe na dos-peani pobaruvawa od strana na dr-`avata - veli Nikola Velkovski odZdru`enie za grade ni{tvoto, in-dustrijata na grade ni materijalii nemetali vo Stopanskata komorana Makedonija. Poradi problemi sonaplatata, grade nicite baraat dase vovedat bankarski garancii koga

sklu~uvaat dogovori so dr`avata. - Sega praktikata poka`a deka

golem del od izvr{enite rabotine se naplateni, a ne postoi klau-zula vo ovie postojni dogovori ka-de {to investitorot ima obvrskada garantira so bankarska garan-cija, obezbedenost na finansiska-ta konstrukcija - dodava Velkov-ski.

Sekoj sekomu dol`i, nikoj niko-mu ne pla}a. Dr`avata ne im pla}ana kompaniite, kompaniite i dol-`at na dr`avata, no si dol`at ime|u sebe... Spored nekoi proceni,vo ovoj dol ni~ki lavirint na po-~etokot na godinata bea zaglaveniod edna do tri milijardi evra...

I DR@AVATA VO DOL@NI^KI LAVIRINT

Nad 160 milioni evra mu dol`idr`avata na stopanstvoto

Firmite baraatnavremena naplatana dolgovite

Den Don~ev

Savka Dimitrova

Nikola Velkovski

BIZNIS INFO24 ^etvrtok, 1 juli 2010

Poednostavuvawe na procedu-rite vo gradeweto na objektite inamaluvawe na tro{ocite na in-vestitorite vo postapkata za do-bivawe odobrenie za gradewe istavawe vo upotreba na gradbiteod treta, ~etvrta i od petta kate-gorija, predviduvaat predlo`eni-te izmeni i dopolnuvawa na Zako-not za gradewe, {to gi objavi Mi-nisterstvoto za transport i zavrski. Izmenite i dopolnuvawatase rezultat na usvoenite merki zaunapreduvawe na kaznenata poli-tika i antikriznite merki na Vla-data, a vo niv se vgradeni i pred-lozite na Zdru`enieto na grade`-ni{tvoto, industrijata na gra-de`ni materijali i nemetali priStopanskata komora na Makedoni-ja.

So predlo`enite izmeni }e seskrati procedurata za stavawe naobjektite vo upotreba. Odobreni-eto za upotreba na gradbite i vr-{ewe tehni~ki pregled od stranana komisija }e se izdava samo zagradbite od prva i od vtora kate-gorija. Za ostanatite gradbi toa}e se pravi samo vrz osnova na iz-ve{taj za izvr{en tehni~ki preg-led od nadzorniot in`ener, od-nosno pravno lice licenciranoza vr{ewe na nadzor pri izgrad-bata.

Kako urbana oprema, predvi-duvaat izmenite, }e se smetaat itipski objekti za vr{ewe turi-sti~ki, kulturni i sportsko-re-kreativni dejnosti. Se dopreci-

ziraat odredbite so koi e reguli-rano deka i stranski pravni lica,pod uslovi utvrdeni vo Zakonot,pod isti uslovi kako i doma{nitepravni lica, mo`at da u~estvuva-at vo postapka za gradewe gradbi.

- Se predviduva stranskopravno lice da mo`e vo Makedo-nija da gi vr{i rabotite na proe-ktirawe, revizija, izveduvawe inadzor propi{ani so ovoj zakon,dokolku dobie potvrda za vr{ewena navedenite raboti od organotna dr`avna uprava nadle`en zavr{ewe na rabotite od oblastaza ureduvawe na prostorot. Za do-bivawe potvrda, pravnoto liceod dr`ava koja e ~lenka na Evrop-skata unija treba da dostavi ba-rawe i dokazi, so koi se potvrdu-va deka e registrirano za vr{ewena soodvetnata dejnost vo zemjatavo koja ima sedi{te i oti ima li-cenca za vr{ewe na soodvetniteraboti za vidot na gradbata zakoi bara potvrda.

Pravno lice od dr`ava koja nee ~lenka na EU treba da dostavi ilista na izvr{eni raboti. Vrz os-nova na dostavenite dokazi, orga-not na dr`avnata uprava, nadle-`en za vr{ewe na rabotite zaureduvawe na prostorot, }e izda-de potvrda koi raboti vo soglas-nost so ovoj Zakon, stranskotopravnoto lice mo`e da gi vr{i voMakedonija. Za vr{ewe na tie ra-boti stranskoto pravno lice edol`no vo Centralniot registarna Makedonija da registrira po-

dru`nica ili pravno lice. So predlo`eniot zakon se

predlaga i zna~ajna izmena kojase odnesuva na infrastrukturni-

te liniski gradbi za koi vo sog-lasnost so Pravilnikot za stan-dardi i za normativi za planira-we ne se formira grade`na par-cela zaradi {to vo postapkata zadobivawe odobrenie za gradeweza ovaa infrastruktura ne se iz-dava akt za regulaciona, grade`nai nivelaciona linija. Predlo`e-nite zakonski izmeni propi{uva-at deka investitorot go dostavuvaodobrenieto za gradewe do orga-not {to ja vodi javnata kniga za za-pi{uvawe na pravata na nedvi`-nosti vo rok ne podolg od {est me-seci po negovata pravosilnost.So postojnite re{enija ova e ob-vrska na op{tinata.

Zakonskite izmeni propi{uva-at prekr{o~ni sankcii za licatakoi }e postavat urbana oprema -terasi so ili bez strei i pokrie-ni ili nepokrieni {ankovi, bezodobrenie za postavuvawe ilisprotivno na odobrenieto. Globa-ta za pravnoto lice e od 5.000 do

7.000 evra, za odgovornoto licaod 2.000 do 4.000 evra, a za trgov-cite-poedinci od 4.000 do 6.000evra.

Predvideni se sankcii za iz-veduva~ite ako ne vodat grade`endnevnik i grade`na kniga za izve-denite grade`ni raboti, ne sosta-vat pismen izve{taj za izvedeni-te raboti, ne go ozna~at so infor-mativna tabla gradili{teto, akoprivremeno zafatat od javna soo-bra}ajna povr{ina bez dozvola,ne gi otstranat od gradili{tetonepotro{enite grade`ni i drugimaterijali, otpadot, i dokolku neja poseduvaat soodvetnata doku-mentacija na gradili{teto, pred-videna so Zakonot za gradewe. Zaizveduvawe na gradbite od prva,vtora i od treta kategorija, propi-{anata globa za prekr{uvawe natie odredbi e so iznos od 5.000 do7.000 evra, a za tie od ~etvrta iod petta kategorija od 2.000 do4.000 evra.

NOVI ZAKONI I PROPISI [TO PREDVIDUVAAT PREDLO@ENITE IZMENI I DOPOLNUVAWA NA ZAKONOT ZA GRADEWE?

Poednostavuvawe i poevtinuvawe na procedurite pri gradba

Vo predlo`eniot tekst se vgradeni ipredlozite na Zdru`enieto na grade`-ni{tvoto, industrijata na grade`ni ma-terijali i nemetali pri Stopanskata ko-mora na Makedonija

Poednostavuvawe na procedurata za dobiva-we grade`na dozvola i podobruvawe na delovnataklima e glavnata cel na zaedni~kiot proekt na Mi-nisterstvoto za transport i za vrski so Me|una-rodnata finansiska korporacija (IFC), ~lenkapri Svetskata banka.

Proektot, vo soglasnost so Dogovorot za sora-botka {to go potpi{aa ministerot za transport iza vrski Mile Janakieski i pretstavnikot na IFCAntoan Kursel Labrus predviduva tim na Me|una-rodnata finansiska korporacija vo slednite dvameseca da sprovede dlabinska analiza na proce-sot za odobruvawe grade`ni dozvoli vo Makedoni-ja. Vo konsultacii so op{tinskite vlasti, investi-tori, kako i stopanskite komori, pretstavnicitena IFC }e napravat procena na site postapki priizdavawe grade`ni dozvoli, na docnewata, kako ina tro{ocite za nivno dobivawe. Na baza na ta-kvite informacii }e dadat preporaki kako da se

racionalizira procesot na dobivawe grade`nidozvoli, koi ponatamu }e bidat preto~eni vo za-konski izmeni.

Site aktivnosti i rezultati od proektot trebada zavr{at do krajot na godinata, a Ministerstvo-to za transport }e gi obezbedi site potrebni in-formacii i poddr{ka, kako i aktivnoto u~estvo narelevantnite lokalni vlasti vo procesot na revi-dirawe.

Vrednosta na proektot e 34.000 dolari od koiIFC obezbeduva 31.723 dolari, a Ministerstvotoza transport 2.277 dolari.

Antoan Kursel Labrus, pretstavnikot na IFC,istaknuva deka realizacijata na proektot }e pret-stavuva ~ekor za Makedonija vo privlekuvawe in-vesticii so ogled deka }e se poednostavi postap-kata za dobivawe grade`ni dozvoli. Vo taa oblastMakedonija dobi kritiki vo Izve{tajot na DUING,a proektot treba da ja podobri sostojbata.

KASTREWE NA NEPOTREBNITE PROCEDURI I TRO[OCI

Na Evropa & se zakanuva ne-dostig na 14 surovini vo sledni-te 20 godini, predupreduvaatekspertite na Evropskata komi-sija, pritoa istaknuvaj}i dekatoa bi mo`elo da go zapre razvo-jot na tehnologijata i na indu-strijata na ~ista energija.

Najte{ka }e bide situacijata

so antimon, berilium, kobalt,fluorit, galium, germanium, gra-fit, indium, magnezium, niobi-um, metali na platinata, kako ilantanidi, tantal i volfram,predviduvaat ekspertite vo naj-noviot izve{taj.

Pobaruva~kata za niv do2030 godina bi mo`ela da bide

trojno pogolema vo odnos na ni-voto od 2006 godina, predupredu-vaat ekspertite.

Tie surovini se od su{tin-sko zna~ewe za razvoj na novitehnologii, vklu~uvaj}i go i pro-izvodstvoto na litium-jonski ba-terii, sinteti~ki goriva, opti~-ki kabli i LCD-ekrani, za laser-

skata tehnologija i za izgradbana pogoni za desalinacija namorska voda.

Pritoa, visok stepen na ri-zik pretstavuva faktot deka pro-izvodstvoto na ovie surovini ekoncentrirano vo mal broj zemji,vklu~uvaj}i gi Kina, Rusija, Kongoi Brazil, a situacijata dopolni-

telno se komplicira poradi ne-mo`nosta za nivna zamena sodrugi surovini i niskata stapkana nivno reciklirawe.

Zatoa, EU kaj partnerite tre-ba da se izbori za praveden tret-man, a voedno, da kreira regula-torna ramka za odr`livo snabdu-vawe so surovini od sopstveniresursi, kako i da vospostaviprincip za odr`liva potro{u-va~ka i povisoka stapka na recik-lirawe, pora~uvaat ekspertite.

Brisel na esen }e objavistrategija so koja{to bi trebaloda se osiguri pristap do surovi-ni.

PREDUPREDUVAWE NA EVROPA I SE ZAKANUVA NEDOSTIG NA VA@NI SUROVINI VO SLEDNITE 20 GODINI

Najte{ka e situacijata so antimon, berilium, kobalt, fluorit, galium...

^etvrtok, 1 juli 2010 BIZNIS INFO 25INTERVJU

Po decenija i pol,kolku e realizirana va{a-ta ideja za kompanija koja}e uspee ne samo vo zemja-va, tuku }e mo`e da se nat-prevaruva i so uspe{nikompanii za informati~-ki tehnologii od razvie-nite zemji?

“Duna kompjuteri“ denese internacionalno poznatoime. Nie sme zastapeni napove}e pazari nadvor odMakedonija, kade {to negledaat kako pretpo~itanpartner za deloven sof-tver. Na{iot softver „Ul-tima“ pove}e godini se kori-sti vo mnogu multinacio-nalni kompanii na Balka-not, vo aziskite zemji i, se-kako, vo zemjite od Evrop-skata unija. Najgolemotou~estvo vo izvoznite priho-di doa|a od „Ultima“, {to egolem pokazatel za negovataadaptibilnost na razli~nipazari i kupuva~i. Smetamdeka dosega se doka`uvamekako kompanija koja zna~i-telno vlo`uva vo istra`u-vawe i vo razvoj na noviproizvodi, aktivno rabotiso svoite korisnici za de-finirawe na nivnite po-trebi, nao|a najsoodvetnire{enija i nudi uslugi {togi nadminuvaat o~ekuvawa-ta, preku dodavawe na pove-}e vrednost vo procesot naproda`ba. Na{ite naporivo izminative 16 godini n*izdignaa vo konkurentnakompanija na doma{niot ina stranskite pazari. Seka-ko, „Duna kompjuteri“ imau{te mnogu prostor za pro-{iruvawe na delovniteaktivnosti i toa na pazari-te kade {to ne sme zastape-ni, no takvite aktivnosti givodime mnogu promisleno ivnimatelno.

Neodamna go pret-stavivte va{iot nov pro-izvod „Ultima“ na paza-rot. Za kakov tip softverstanuva zbor?

„Ultima“ e deloven sof-tver, odnosno ERP re{enie,koj e rezultat na pove}ego-di{en razvoj i istra`uva-we. Po~na od razvoj na sof-tversko re{enie za distri-buter na proizvodi za {iro-ka potro{uva~ka, za avtoma-tizacija na isporakata inaplatata na mestoto kajsvoite klienti. Vo me|uvre-me, spojuvaj}i gi zaedno na-{iot razvoen tim, korisni-cite od razli~ni industriii vrvnata tehnologija, „Dunakompjuteri“ pretstavi ~eti-ri paketi na „Ultima“, sekojsoodveten na obemnite ba-rawa na kompaniite i paza-rite vo koi tie dejstvuvaat.„Ultima“ e fokusiran da gi

ispolni najprioritetnitebiznis i tehnolo{ki potre-bi na edna kompanija, po~nu-vaj}i od podobreno finan-sisko rabotewe i pari~nitekovi, optimizacija na na-bavkite, maksimizirawe naproda`niot potencijal nakompanijata, do integriranpregled i upravuvawe so ce-liot biznis.

Na{iot pristap kon kli-entite po~nuva so identi-fikuvawe na nivnite potre-bi, po {to go predlagamenajsoodvetnoto re{enie zakompanijata i vr{ime spro-veduvawe na softverot. Bi-dej}i sakame klientite dadobijat maksimalno zado-volstvo i navremena reak-cija vo odnos na nivnite ba-rawa, vospostavivme {iro-ka dilerska mre`a, kojaistovremeno }e vr{i spro-veduvawe i konfiguracijana softverot po `elbite ibarawata na korisnicite.Ovie sproveduva~i }e obez-bedat i obuki za korisnici-te za da mo`at da se adapti-raat na novata rabotna oko-lina vo najbrz mo`en rok.

Isto taka, „Ultima“ imanesporedlivi pridobivkivo odnos na konkurencijata,mo}ni funkcionalnosti idava mo nost za brz razvoj

na biznisot. Vo odnos naiskustvoto na korisnicite,„Ultima“ se smeta za sof-tver koj e mnogu lesen i ed-nostaven za koristewe, {tozna~i deka obezbeduva zgo-lemena produktivnosti iefikasnost. So „Ultima“ na-{ite korisnici stanuvaatpokonkurentni i pomo}ni zapogolem uspeh vo okolinatavo koja dejstvuvaat.

Koj e adutot na „Dunakompjuteri“ vo s* posil-nata konkurencija na do-ma{niot pazar?

Adutot na „Duna kompju-teri“, definitivno, e sof-tverot „Ultima“. No, pokrajrazvoj i proda`ba na sof-tverot, nie imame {irokoportfolio na proizvodi odsvetski poznati brendovikoi gi zastapuvame - od Epl;Na{uatek - re{enija za me-naxirawe dokumenti; OKI -pe~ata~i, MFP - faksovi;Brahler - konferenciskaoprema i oprema za simul-tan prevod, tuka go vklu~u-vame sektorot za iznajmuva-we na vakov tip oprema itehni~ka pomo{ pri organi-zirawe nastani, konferen-cii itn.; Psajon tekloxiks -ra~ni uredi {to gi koristi-me pri re{enija za mobilnaproda`ba zaedno so „Ulti-ma“. Nie sme ovlasten, pre-feriran partner na HP;uvoznici sme na interaktiv-ni tabli „Klasus“; Garmin -GPS-uredi; Ajskin - dodato-ci za Epl; ovlasten partnersme za „Adobe“, „Korel“ i zaantivirus „Panda“; odnosno,nie nudime raznovidenhardver i softver. Dopol-nitelno, razvivame sekakovvid re{enija po barawe nakupuva~ite, obezbeduvameservisna poddr{ka, odr`u-vawe hardver, postavuvamecelosna infrastruktura za

informati~ka tehnologija,sistemski re{enija itn.Imame odli~ni komercijal-ni, servisni i razvojni ti-movi, kako i personal zaproekten menaxment, koi givodat, dizajniraat i sprove-duvaat slo`enite proektiza na{ite klienti.

Vie ste prvata kom-panija so sertifikat zaupravuvawe so `ivotnatasredina. Kakov e koncep-tot na ovaa va{a programai kakvi se dosega{niteefekti?

Da, nie sme prvata kom-panija vo Makedonija so ser-tifikat za standarditeISO 14001. Vo soglasnostso barawata na procesot zasertifikacija, „Duna komp-juteri“ ima vospostavenosvoja politika i redovnorabotime na akcii od obla-sta na za{tita na ivotnatasredina. Se obiduvame daprezememe vistinska akcijakoja }e dade merlivi rezul-tati. Vo 2009 godina „Dunakompjuteri“ po~na so kampa-wa „Staro za novo“, za sobi-rawe koristena kancelari-ska oprema, nejzino recik-lirawe i ponuda na poeko-lo{ki re{enija.

Vo poslednive nekolkumeseci rabotime na promo-virawe odgovorno upravu-vawe so e-otpad (e-waste) .

Vo taa nasoka, sobiramehardveri, pe~ata~i i osta-nata kompjuterska oprema,kako i iskoristeni toneri.Ovaa akcija ima{e ogromeninteres i navistina e zapozdravuvawe, osobeno si-te kompanii, organizacii ivladini agencii {to go da-doa svojot pridones. Toa na-vistina poka`uva deka ezgolemena svesta za za{ti-ta na `ivotnata okolina, atoa go doka`uvame so preku800 sobrani kompjuteri, mo-nitori, serveri, pe~ata~i idruga informati~ka opre-

ma, koja e ve}e predadena zareciklirawe. Na{ite pos-ledni aktivnosti se naso-~eni kon sozdavawe delov-na okolina {to }e bide eko-lo{ki opravdana, }e se soz-dade pogolema svesnost zaproizvodite koi sekojdnev-no gi koristime. Mnogu odniv ne ispolnuvaat stan-dardi RoHS i tokmu zatoatreba da se spre~i nivnotoponatamo{no koristewe i,sekako, potrebno e da se za-brani nelegalnata trgovijaso e-otpad vo Makedonija.

Kakvi se rezultati-te od raboteweto na kom-panijata vo izminatata ivo po~etokot na ovaa go-dina, dali gi ~uvstvuva-te posledici i kako sespravuvate so krizata?

Ako se zeme predviddeka vo 2010 godina vo Ma-kedonija pozna~itelno sepo~uvstvuva vlijanieto nasvetskata recesija, toga{mora da se priznae dekatakvite makroekonomskidvi`ewa imaa vlijanievrz finansiskite rezulta-ti kaj site delovni subje-kti. Sepak, „Duna kompjute-ri“ najmnogu opslu`uvakompanii vo koi informa-ti~kiot segment pretstavu-va esencijalen del za ope-rativnite aktivnosti. Votaa nasoka, na{ite priho-di {to doa|aat od delov-nite korisnici nemaat go-lemi promeni vo odnos naminatata godina. Dopolni-telno, so lansiraweto na„Ultima“ prezemavmeaktivnosti na {irewe naproda`nata mre`a prekudileri i sproveduva~i. Natoj na~in, o~ekuvame i zgo-lemeni prihodi preku pro-da`bata na softverskitepaketi „Ultima“ na do-ma{niot pazar.

Koi se prioritetitena kompanijata vo idninai na {to e staven akcentotvo Va{ite razvojni plano-vi?

Nie sme kompanija {to eorientirana kon klientite,pa ottamu i sekoga{ se obi-duvame da obezbedime naj-dobra mo na usluga. Od dru-ga strana, pak, „Duna kompju-teri“ sekoga{ se trudi dabide predvodnik vo infor-mati~kata tehnologija voMakedonija. Zatoa razviva-me agresiven pristap za po-golemo pazarno u~estvo sona{ite proizvodi, vklu~u-vaj}i go tuka i delot na pro-da`ba na hardver, sistem-integracija i upravuvawedokumenti. So „Ultima“ raz-vivame nov pristap vo na~i-not na proda`ba, sprovedu-vawe i koristewe delovensoftver, zatoa i o~ekuvamepogolemo u~estvo od priho-dite na proda`bata na sof-tverot vo vkupnite finansi-ski rezultati na „Duna komp-juteri“.

Bidej}i „Duna kompjute-ri“ dejstvuva kako kompanijaso mnogu razli~ni poliwana rabota, nie obezbeduva-me celosno re{enie i nudi-me celosna integracija nabiznisot na na{ite klienti.Dodadenata vrednost oddejstvuvaweto na „Dunakompjuteri“ e nadminuvawena o~ekuvawata na klienti-te vo seopfatnoto korisni~-ko iskustvo, a toa sekoga{ n*predizvikuva da postavimei ostvarime u{te povisokiceli. „Duna kompjuteri“ i na-tamu aktivno }e raboti sosvoite korisnici, partnerii vraboteni, a }e prodol`i-me da dejstvuvame i so op-{testveni akcii i }e preze-meme inicijativi za za{ti-ta na `ivotnata sredina.

Vaska Mickoska

KOCE PETROV, SOPSTVENIK NA KOMPANIJATA „DUNA KOMPJUTERI“ I GLAVEN ARHITEKT NA „ULTIMA“

Deloven softver za brz razvoj na biznisot

„Ultima“ se smeta za softver {to e mnogu lesen iednostaven za koristewe, {to zna~i deka obezbeduvazgolemena produktivnost i efikasnost. So „Ultima“korisnicite stanuvaat pokonkurentni i pomo}ni zapogolem uspeh vo okolinata vo koja dejstvuvaat

Proektot „Enter“ na „Duna kompjuteri“e pobednik vo natprevarot za izbor narazvojno-istra`uva~ki proekt od oblastana informati~ko-komunikaciskata tehno-logija, finansiran od Evropskata komi-sija.

Nose~kata ideja na proektot e tesno-povrzana so obrazovanieto, odnosnoobezbeduvawe metodologija i alatki za

poddr{ka na kolaborativnoto u~ewe.Proektot ja opfa}a temata kako obrazova-nieto da obezbedi sredstva za sorabotkai na sekoj u~enik/student da mu ovozmo`irazmena, sporedba i pridones so svoetoiskustvo i znaewe kon celata zaednica.

Proektot }e bide prezentiran napretstojnata konferencija „IKT 2010“ voBrisel.

Nagrada od Evropskata komisija

BIZNIS INFO26 ^etvrtok, 1 juli 2010

Iako za investiciskitefondovi vo Makedo-nija s* u{te ne se

znae dovolno, se zgolemuvainteresot kaj doma{nitekompanii, no u{te pove}ekaj gra|anite. Po bumot vo2007 godina i po ekonomska-ta kriza vo 2008 i 2009 go-dina kaj lu|eto po~nuva po-leka da se vra}a optimiz-mot za vlo`uvawe vo inve-sticiski fondovi. Sepak,pred da se investira sepravat pove}e analizi istru~ni soveti.

Stopanskata komora naMakedonija, vo sorabotkaso Dru{tvoto za upravuva-we so investiciski fondo-vi „KD fondovi“ a.d. odSkopje odr`a edukativenseminar na tema: „Predno-sti za investirawe vo inve-sticiski fondovi - alter-nativni mo`nosti za zara-botka“ (24.6.2010 godina).Celta na ednodnevniot se-minar be{e u~esnicite di-rektno da se zapoznaat sopotencijalite za investi-rawe vo otvorenite inve-

sticiski fondovi kako novii alternativni izvori zaostvaruvawe dobivka.

[TO POGOLEM RIZIK,TOLKU POGOLEM PRINOS

Prv predizvik so koj sesoo~uvaat investiciskitefondovi e kako da ja prido-bijat doverbata na gra|ani-te, koi po pravilo se naj-brojni investitori prekufondovite. Vlo`uvawetovo investiciskite fondovie eden vid dolgoro~no {te-dewe koe mo`e da donesezna~itelno pogolemi pri-nosi.

Vo investiciskite fon-dovi se slevaat parite napoedine~nite investitori{to kupuvaat udeli. Takapribranite sredstva potoase vlo`uvaat vo razli~nihartii od vrednost. Pokrajvo R. Makedonija, paritemo`at da se plasiraat i vodrugi zemji, vo zavisnost od

ocenata na investiciskiteeksperti. Prakti~no, toa ei glavnata prednost na in-vesticiskite fondovi bi-dej}i preku plasiraweto vorazni akcii, vsu{nost, senamaluva rizikot od zagubana pazarot na kapital. Zauplatenite pari gra|aniteili firmite dobivaat do-kument za udeli, koi zna~atu~estvo vo del od imotot nainvesticiskiot fond.

„KD fondovi“ a.d. odSkopje e ~len na grupacija-ta „KD grup“, koja spa|a vonajgolemite finansiskigrupacii vo Slovenija iprerasnuva vo edna od vo-de~kite vo regionot naSredna i na Jugoisto~naEvropa. „KD fondovi“ a.d.od Skopje upravuva so dvaotvoreni fonda – „KDBRIK“ i „KD Nova Evropa“.Udeli vo dru{tvoto mo`eda kupuvaat pravni i fi-zi~ki lica.

Prinosite {to gi ostva-ruva fondot potoa se ras-predeluvaat na sekoj koj in-vestiral, vo zavisnost odbrojot na udelite {to gi po-seduva. Sekoj investitor vosekoe vreme ima uvid kolkuvredat negovite udeli.

Ako nekoj saka da si gipovle~e parite, toa mo`eda go napravi vo sekoe vre-me, so toa {to }e mu bidatisplateni pari vo iznos navrednosta na negovite ude-li na denot koga }e pobarada izleze od fondot.

Od vlo`uvaweto vo in-vesticiski fondovi najgo-lema korist }e imaat gra|a-nite bidej}i na toj na~in imse zgolemuvaat investici-skite mo`nosti, a so toa imo`nosta za ostvaruvawena dobra zarabotuva~ka.Fondovite obezbeduvaat{irok izbor na investicio-ni mo`nosti - od sigurniinvesticii {to nosat po-mal profit do visokori-zi~ni, no mnogu isplatliviinvesticii. Kaj fondovite,kako i kaj site vlo`uvawa,

va`i praviloto {to pogo-lem rizik tolku pogolemprinos.

KOLKU MO@E DA IM SEVERUVA NA FONDOVITE?

Koga stanuva zbor za si-gurnosta na parite investi-rani vo fondovite, trebada se ima predvid dekadru{tvata za upravuvaweso fondovi samo gi upravu-vaat fondovite. Tie ne sesopstvenici na imotot nafondovite bidej}i imototpripa|a na site onie {toposeduvaat udeli vo fon-dot. Parite od investito-rite koi gi sobiraat i upra-vuvaat, vsu{nost, se ~uvaatvo depozitna banka. Toazna~i deka prakti~no nemarizik parite da bidat zlou-potrebeni ili izgubeni.No, toa ne zna~i deka inve-stitorite se za{titeni odzagubi kako rezultat na lo-{i investicii.

Dodeka investicionitefondovi se edni od najgo-lemite igra~i na finansi-skite pazari vo tranzicio-nite ekonomii, nepostoewena investiciona kultura kajgra|anite na Makedonija i

nemaweto dovolni interes-ni hartii od vrednost sepri~ina za nedovolnotopoznavawe na prednostiteza investirawe vo investi-ciski fondovi kako alter-nativni mo`nosti za zara-botka. Investiciskite fon-dovi se mnogu aktuelni vosvetot, vo poslednite 15 go-dini.

Vo regionot vlo`uvawe-to vo investiciskite fon-dovi e vo postojan podem.Vo ^e{ka sekoj `itel imapo 550 evra vlo`eni vo in-vesticiski fondovi; vo Hr-vatska 913 evra po `itel,vo Slovenija 1.429 evra. Zarazlika od ova, sekoj Make-donec ima samo po 1,4 evravo investiciski fondovi.Prognozite se deka make-donskite gra|ani s* poa-ktivno }e gi povlekuvaat za-{tedite od bankite i }evlo`uvaat vo investiciski-te fondovi. Ova e slu~aj kojse potvrdil vo mnogu zemjivo regionot, kade {to inve-sticiskite fondovi vo pr-vite nekolku godini imaleprinos na investiciite inad 80 procenti.

Vlatko Stojanovski

MO@NOSTI

KONTAKTI

VO R. MAKEDONIJA SE U[TE E MALA ZAINTERESIRANOSTA ZA ALTERNATIVNITE MO@NOSTI ZA ZARABOTKA PREKU INVESTICISKITE FONDOVI

Rizikot presuden za odlukite

Vlo`uvaweto na sredstva vo investiciski fond nainvestitorot mu ovozmo`uva ednostaven pristap do pa-zarite na kapital.

KOMPARATIVNI PREDNOSTI:

SIGURNOST: so vlo`uvaweto vo pogolem brojhartii od vrednost portfolio-menaxerot go diverzi-ficira portfolioto i so toa go namaluva rizikot odinvestiraweto;

PROFITABILNOST: mo`nost za ostvaruvawe napogolem prinos vo odnos na konvencionalniot na~in na{tedewe;

PROFESIONALNOST: so sredstvata na inve-stitorite upravuvaat ovlasteni i iskusni stru~ni li-ca;

LIKVIDNOST: sredstvata vo investiciskiotfond mo`e da se povle~at vo sekoe vreme preku bara-we za otkup na udelite od strana na Dru{tvoto za upra-vuvawe;

TRANSPARENTNOST: investitorot vo sekoj mo-ment znae kolkava e vrednosta na negovite sredstvabidej}i vrednosta na investicionata edinica sekojd-nevno se objavuva vo dneven vesnik i na internet- stra-nicata na dru{tvoto.

Vo regionot vlo`uvaweto vo investiciskite fondovi e vo postojanpodem - vo ^e{ka sekoj `itel ima po 550 evra vlo`eni vo investici-ski fondovi; vo Hrvatska 913 evra po `itel, vo Slovenija 1.429 evra

Koi se prednostite od vlo`uvaweto vo

investiciski fond?

Pretstavnici od kompani-jata „MB Investments“ od Dol-ni Kubin, Republika Slova~ka,prestojuvaa vo Prilep za daostvarat kontakti so lokalna-ta samouprava na op{tinaPrilep i so „Vitaminka“.

Gostite od Slova~ka predrakovodstvata na Op{tinata ina javnoto pretprijatie „Komu-nalna higiena“ izvr{ija pre-

zentacija na nova patentiranatehnologija za prerabotka naotpad. Se raboti za specijalnapostapka bez sogoruvawe na ot-padot, koj se konvertira voelektri~na energija, biogaso-vi i biomasla, so krajno isko-ristuvawe na ostatokot od ot-padot za potrebite na cement-nata industrija. Toa e najnovatehnologija, koja e prifatena

od Evropskata unija i za kojamo`e da se dobijat i grantovido 50 procenti za zemji {to nese ~lenki na EU i do 95 pro-centi za zemji {to se ~lenkina EU.

Isto taka, gostite ponudijai logisti~ka pomo{ za proe-ktirawe i izvedba na son~evikolektorski planta`i za pro-izvodstvo na elektri~na ener-

gija, koi ve}e bile izgradeni ise vo funkcija vo Slova~ka.

Slova~kite biznismeni japosetija i Regionalnata komo-ra so sedi{te vo Prilep, kade{to im bea pretstaveni orga-nizacijata i funkcionirawetona Stopanskata komora na Ma-kedonija, so site raspolo`ivipotencijali, prirodni resursii mo`nosti za zaedni~ka sora-

botka. Isto taka, ja posetija i„Vitaminka“ za da ja prodol`ati zgolemat dosega{nata sora-botka za izvoz na proizvoditeod ovaa kompanija vo Slova~ka.

Gostite od Republika Slo-va~ka upatija pokana delovnadelegacija od regionot da japoseti nivnata zemja zaradivospostavuvawe novi kontakti.

Risto Najdoski

REGIONALNA KOMORA SO SEDI[TE VO PRILEP

Slovacite nudat tehnologija za prerabotka na otpad

Sekoj Makedonec ima samo po 1,4evra vo investiciski fondovi

^etvrtok, 1 juli 2010 BIZNIS INFO 27

Koi uslovi treba da gi ispol-nuva edna kompanija za da iz-

vezuva na pazarot na Evropskataunija.

(Kompanija od Bitola)- Postojat golem broj uslovi,

koi edna firma mora da gi ispol-ni za da bi mo`ela proizvoditeda gi izvezuva vo zemjite naEvropskata unija. Nekoi od ovieuslovi se:

FunkcionalnostIzgled Povolna cenaRok na isporakaNeophoden kvalitet za odnosna-

ta kategorija na proizvodotSoodveten marketing

Ovie uslovi ne se pravno ob-vrzuva~ki, no, sepak, pove}eto kom-panii moraat da gi ispolnat za dago osiguraat svojot del od pazarot.Pokraj navedenite, postojat zakon-

ski obvrzuva~ki uslovi za plasmanna proizvodite na pazarot na EU, itoa od gledna to~ka na za{titatana zdravjeto i bezbednosta na gra-|anite.

Iako se raboti za konkurencijana sloboden pazar, dr`avata done-suva zakoni i propisi za za{titana zdravjeto i `ivotot na lu|eto,doma{nite `ivotni, `ivotnatasredina i na interesite na potro-{uva~ite. Pred da se plasira pro-izvodot na pazarot, potrebno e zaodredena grupi na proizvodi da sesprovede procedura za procenuva-we na usoglasenost so va`e~kitetehni~ki propisi od oblasta nabezbednosta.

Zakonodavstvoto na EU za in-dustriska bezbednost proizvodigrubo e podeleno vo dve oblasti:

Oblast na „Nov pristap“, ko-ja opfa}a tehni~ki i industriskiproizvodi

Oblast na „Star pristap“, ko-

ja opfa}a motorni vozila, pre-hranbeni proizvodi, hemikalii,lekovi za ~ove~ka i veterinarnaupotreba.

NASOKI ZA IZVOZNICI NATEHNI^KI I INDUSTRISKI

PROIZVODI

So cel da se olesni i da se za-brza me|usebno priznavawe i usog-lasuvawe na propisite i standar-dite me|u zemjite ~lenki na EU, eneophodno da se ispolnat barawa-ta koi se odnesuvaat na bezbedno-sta na korisnici, potro{uva~ite iproizvodi, kako i na za{tita na`ivotnata sredina.

Barawa se taka koncipiranida obezbedat visoko nivo na za-{tita. Tie se obvrzuva~ki, taka{to proizvodot koj ne gi ispolnuvaosnovnite barawa ne mo`e da bi-de plasiran na pazarot na EU, ilida se stavi vo upotreba na paza-rot. Ovie barawa ne specifici-raat nitu predviduvaat tehni~kire{enija za postignuvawe na re-zultatite. Ovaa fleksibilnost imovozmo`uva na proizvoditeliteda izberat na~in kako da se zado-volat ovie barawa.

Tehni~kite specifikacii naproizvodite, koi gi ispolnuvaatosnovnite barawa navedeni vo di-rektivite se dadeni vo harmonizi-rani standardi.

Harmonizirani standardi seevropski standardi, koi se prifa-

teni od strana na Evropskata orga-nizacija za standardizacija, koise podgotveni vo soglasnost so op-{tite nasoki koi se postaveni some|usebniot dogovor na Evropska-ta komisija i na evropskite orga-nizacii za standardizacija, i vosoglasnost so ovlastuvawata da-deni od strana na Komisijata, poprethodna konsultacija so zemjite-~lenki na EU.

Harmoniziranite standardiobezbeduvaat pretpostavka zausoglasenost so barawata, dokol-ku nivnite osnovni podatoci obja-veni vo Slu`ben vesnik („Offical jo-urnal“) na EU, i dokolku tie se pre-zemeni na nacionalno nivo.

Primenata na harmonizirani-te ostanatite standardi ostanuvadobrovolna. Toa zna~i deka proiz-voditelot, ako toa mu odgovara,mo`e da se primeni i nekoi drugitehni~ki specifikacii.

Vo zakonodavstvoto na EU e

razraboten dosleden modularenpristap so koj ocenuvaweto nausoglasenosta se deli na odredenbroj operacii: vnatre{na kontro-la na proizvodstvoto (modul A),EK ispituvawe na tipot (modul B),usoglasenost so tipot (Modul C),obezbeduvawe na kvalitetot naproizvodstvoto (modul D), obezbe-duvawe na kvalitetot na proizvo-dot (modul E), verifikacija naproizvodot (modul F), individu-alna verifikacija (modul G) i ce-losno obezbeduvawe na kvalitet(modul H).

So cel da go standardiziraprocesot na ocenuvawe na usogla-senosta i za negova pogolema efi-kasnost, se voveduvaat evropskistandardi koi se odnesuvaat naobezbeduvawe na kvalitetot (ENISO 9001 i 2000).

OZNAKA CE

Oznakata CE poka`uva dekaproizvodot e vo soglasnost so su-{tinskite barawa i deka bilpredmet na soodvetna procedurana ocenuvawe na usoglasenost. Za-toa, na zemjite-~lenki na EU ne ime dozvoleno da go ograni~at plasi-raweto na pazarot i stavaweto voupotreba na proizvodite ozna~eniso oznakata CE.

Oznakata CE ne e simbol napoteklo na proizvodot, nitu, pak,simbol za kvalitet. CE poka`uvadeka proizvodot e proizveden i

dizajniran vo soglasnost so dire-ktivite na EU. Mo`e da se ka`e de-ka taa e paso{ na proizvodot. Oz-nakata CE e zadol`itelna i morada bide postaven pred proizvodotda se plasira na pazarot i da sepu{ti vo upotreba.

Oznakata CE ja postavuva pro-izvoditelot ili negoviot ovla-sten pretstavnik vo EU.

STANDARDIZACIJA

Direktivata 98/34EC gi defi-nira evropskite standardi, kakotehni~ki specifikacii, usvoeniod evropskata organizacija zastandardizacija, ~ija primena nee obvrzuva~ka. Direktivata nalaganacionalnite tela za standardi-zacija da gi informiraat u~esni-cite vo soglasnost so procedurataCEN i CENELEC za koja bilo novainicijativa vo oblasta na stan-dardizacijata

Evropskata organizacija zastandardizacija se:

CEN Evropskiot komitet zastandardizacija

CENELEC Evropskiot komi-tet za standardizacija vo ele-ktrotehnika

ETSI Evropskiot institutza standardi vo oblasta na tele-komunikaciite

NASOKI ZA IZVOZNICI NAINDUSTRISKI PREHRANBENI

PROIZVODI

Horizontalnoto zakonodav-stvo na EU za hrana (koe gi opfa}asite proizvodi) e bazirano naslednive direktivi:

Slu`bena kontrola na pre-hranbenite proizvodi (Direktiva89/397/EEC), dopolnitelnite mer-ki koi se odnesuvaat na kontrolana hrana (Direktiva 93/99/EEC) -Direktivata gi dava osnovniteprincipi na slu`bena kontrola naprehranbenite proizvodi, proce-durite za vr{ewe na inspekcii ianaliza na mostri

Ozna~uvawe na prehranbeni-te proizvodi (Direktivata2000/13/EC) - Ovaa Direktiva seodnesuva na ozna~uvawe, prezen-tacija i na reklamirawe na pre-hranbenite proizvodi, so celobezbeduvawe informativen si-stem za ozna~uvawe na hranata

Higiena na prehranbenite

proizvodi (Direktiva 93/43/EEC) -direktivata gi opi{uva op{titepravila i proceduri za kontrolana higienata na namirnicite pre-ku site fazi po primarnoto proiz-vodstvo

Aditivi (Ramkovna direkti-va 89/107/EEC) - se odnesuva naboi koi se koristat kaj prehranbe-nite proizvodi (94/36/EC), zasla-duva~i (94/35/EC) i aditivi zahrana, osven boi i zasladuva~i (95/ 2/EC, dopolnuvawa 96/85/EC,98/72/EC i 2001/5/EC)

Rastvoruva~i za estrakcija(Direktivata 88/344/EEC) - obez-beduva lista na rastvoruva~i zaekstrakcija, koi se odobreni zaprerabotka na hrana

Materijali vo kontakt so

prehranbeni proizvodi (Ramkovnadirektiva 89/109/EEC) – e dadenagrupa na materijali i artikli na-meneti za kontakt so prehranbeni-te proizvodi

Vertikalnoto zakonodavstvotona EU vklu~uva odredeni grupi naproizvodi kako {to se mleko imle~ni proizvodi (Direktivata92/46/EEC), proizvodi od jajca (Di-rektivata 89/437/EEC), mesniteproizvodi (Direktivata 92/5/EEC), `ivotni i proizvodi od vod-na kultura (Direktivata 91/67/EEC)

STANDARDI ZA HRANA

Standardite za hrana mo`at da sepodelat vo dve grupi:

Marketin{ki propisi sosta-veni vo soglasnost so Zaedni~katazemjodelska politika (Commonagricultural policy)

Propisi sostaveni vo pogledna kompletirawe na vnatre{niotpazar

DIREKTIVI NA „NOV PRISTAP“ ZA TEHNI^KI

INDUSTRISKI PROIZVODI

73/23/EEC Niskonaponskaoprema

95/16/EC Liftovi89/336/EEC Elektromagnetna

kompatibilnost89/686/ EEC Li~na za{titna

oprema00/9/EC @i~arnica za pre-

voz na lu|e90/396/ EEC Uredi na gasovi-

ti goriva98/13EC Telekomunikaciski

terminalni uredi i zemski sate-litski stanici

94/82/EC Pakuvawe i otpadod pakuvawe

88/378/ EEC Bezbednost naigra~ki

98/37/EO Sigurnost na ma{i-ni

92/42/EEC Bojleri za voda93/42/ EEC Medicinski po-

magala94/25/EC ^amci za rekreaci-

ja94/9/EC Oprema i za{titni

sistemi vo potencijalno eksplo-zivni atmosferi

CCN (93) 322 blagorodni me-tali

98/79/EC „In vitro“ dijagno-sti~ki medicinski uredi

89/106/ EEC Grade ni proiz-vodi

87/404/ EEC Ednostavni sa-dovi pod pritisok

90/394/EIO Neavtomatskivagi

97/23/EC Oprema pod priti-sok

93/15/EEC Eksplozivi za ci-vilna upotreba

90/385/EEC Aktivni implen-tabilni medicinski pomagala

99/5/EC Radio oprema i te-lekomunikaciski terminali

PEKA PROTOKOLI – PECA

PEKA (PECA) Protokoli naevropskiot dogovor za ocenuvawena usoglasenost i na prifa}awena industriski proizvodi (Protocolto the European agreement on con-formity assasment and acceptance ofindustrial products).

PEKA protokoli se bilateral-ni dogovori me|u zemjite-kandida-ti za ~lenstvo vo EU, potpisni~kina Evropska spogodba i na Evrop-skata zaednica. Celta na protoko-lot PEKA e otstranuvaweto natehni~kite barieri vo trgovijataso industriski proizvodi.

Za s* {to ve interesira vo vrska so va{iot biznisjavete se vo na{iot Kontakt CALL centar - 15015.Na{ite eksperti }e vi dadat besplaten odgovor!

BIZNIS INFO28 ^etvrtok, 1 juli 2010

Proizvodstvo na plasti~ni proizvodi po standardi na EU

Vo Vinica po~na so ra-bota novata fabrika zaproizvodi od plastika naslovene~kata kompanija„Roto grup“, investicija koja}e iznesuva eden milionevra. Vo kapacitetot vo kojdosega se vlo`eni 500 ilja-di evra, koj se protega napovr{ina od 10 iljadi kva-dratni metri, od koi 750 sepokrien del, }e ima {estoddelenija vo koi se insta-lirani osum ma{ini od koinajgolem del se za recikli-rawe na materijali i na se-risko proizvodstvo na fi-guri. Ostanatite se za sado-vi za zemjodelstvoto, gra-de ni{tvoto i gradinars-tvoto. Za po~etok vo „RotoM“ }e bidat vraboteni 15rabotnici, a do krajot na go-dinata se planira brojka od35 vraboteni. Novoto pro-

izvodstvo vo fabrikata seodlikuva po racionalnotokoristewe na energijata,{to odgovara na najnoviteekolo{ki standardi {to gibara Evropskata unija.

Na sve~enoto predava-we vo upotreba na fabrika-ta prisustvuvaa StefanPavlinek, sopstvenikot na

„Roto“ od Murska Sobota, koje i pretsedatel na Slove-ne~kata stopanska komora,ambasadorot na RepublikaSlovenija vo RepublikaMakedonija, Alan Bergant,vicepremerot za ekonomskipra{awa vo Vladata na RM,pretstavnici na Stopanska-ta komora na Makedonija,

kako i delovni lu|e od Tur-cija, Grcija, Bugarija, Srbi-ja i Kosovo. Pettina od in-vesticijata e vlo`uvawe nabiznismenot Zoran Efre-mov od Vinica.

- Kompanijata proizve-duva nad 250 vida proizvo-di od polietilen po tehno-logijata rotomulding. Ve}e

imame sklu~eno dogovori zaplasman na svoite proizvo-di na pazarite vo Grcija,Albanija, Kosovo, Bugarija,Turcija i Izrael. Strategi-ska cel e prisustvo na „Rotogrup“ i na pazarite vo Rusi-ja i Sirija. Del od proiz-vodstvoto odi i za Sloveni-ja, Srbija i Hrvatska - istak-nuva Stefan Pavlinek.

Kompanijata „Roto grup“e slovene~ki proizvoditelna plasti~ni proizvodi, so35-godi{na tradicija. Ovieproizvodi pretstavuvaatplod na znaeweto na in`e-nerskiot kadar, kako i napermanentnata sorabotkaso institutite i preciznarabota na preku 200 rabot-nici. Ima filijali za pro-izvodstvo vo Makedonija,Hrvatska, Srbija, BiH, vokoi se proizveduvaat proiz-

vodi dizajnirani vo sood-nos so evropskite standar-di ISO 9001 i 14000. Istotaka, „Roto“ ima sopstvenoproizvodstvo, razvoen cen-tar (od ideja do usovr{uva-we), proda`ba – vo patni~-ka mre`a vo zemjata istranstvo, usluga so trans-port i servis. „Roto“ e do-bitnik na brojni me|unarod-ni priznanija, me|u koi senagradata za isklu~itelnirabotni rezultati pri Sto-panskata komora na Slove-nija, nagradata EKO-part-nerstvo, dobitnik na „Znakna gostoqubivost“, „Znak zakvalitet vo grade ni{tvo-to“. Stefan Pavlinek nasve~enosta donira{e pro-tivpo`arnoto vozilo za op-{tina Vinica.

Nata{a Dimeska-Stojanoska

„SOFIKA MAKEDONIJA“– PRVA NADVORE[NA INVESTICIJA NA „SOFIKA GRUP“ OD BUGARIJA

INVESTICII

BANKASTVO

- Vo izminatava godina detal-no go analiziravme makedonskiotpazar i smetame deka postojat iz-vonredni konkurentski prednosti{to ja pravat Makedonija odli~nalokacija za na{iot iden razvoj.Makedonija za nas e most za eks-panzija vo dr`avite od porane{-na Jugoslavija, Kosovo i Albanijai zaradi toa re{ivme da po~nemeto~no od tuka, obu~uvaj}i mladilu|e, koi gi zboruvaat jazicite nasosednite dr`avi – istakna Ste-

fan Bumov, generalen direktor na„Sofika grup Bugarija“

Kompanijata e najgolemiot bu-garski dostavuva~ na BPO - ou-tsorsing uslugi na biznis-procesivo sferata na finansiite, in-formati~kata tehnologija i drugisektori. Vo Skopje tie ja otvoraatprvata kancelarija vo stranstvo,a so posredstvo na Agencijata zastranski investicii

- Vo Makedonija planirame dago investirame celokupnoto na{e

znaewe vo eden od najsofistici-ranite biznisi na sovremeniotsvet - dodava Stefan Bumov.

Predvidenite novi rabotnimesta za prvata godina se 100, avo ramkite na tri do pet godinise o~ekuva da dostignat do 400-500. Op{tata planirana inve-sticija e me|u pet i sedum mili-oni evra, za period od tri dopet godini. „Sofika grup Bugari-ja“ po~na kako uspe{na kompanijavo ne taka dale~nata 2004 godi-

na. Prvite klienti - mediumi isociolo{ki agencii ni go dove-ruvaat autsorsingot, po~nuvaj}iso uslugite od kol-centar, za de-nes ve}e da se izbor na: „Koka-ko-la“, „HP“, „Oracle“, „Codix“, Unicre-dit bulbank, Unicredit leasing, Ban-ka DSK.

- Bugarija e ~lenka na Evrop-skata unija i e normalno {to ce-nata na rabotnata sila e povi-soka. Vo oblasta na informati~-kata tehnologija, cenite na tru-

dot se izedna~eni, no n* privle-~e faktot {to vo Makedonija imastru~ni i kvalitetni rabotnici.Kaj drugata struktuira na rabot-nici cenata na trudot e od 20 do25 otsto poniska vo Makedonijavo sporedba so Bugarija.

Viktor Mizo posebno podvle-~e deka do po~etokot na investi-cijata celokupnata logistika ipoddr{kata e dadena od stranana Agencijata za stranski inve-sticii. S.P.

Autsorsingot za tri do pet godini }e vraboti 500 lu|e

IK banka e prvata ban-ka vo Makedonija koja izda-de plate`na karti~ka „vizagold“, vtora koja izdadeplate`na karti~ka „viza“ iprva koja dobi licenca zapraktikuvawe na sovreme-niot servis „e-komerc“, od-nosno prifa}awe i proce-sirawe na transakcii soplate`ni karti~ki „viza“preku internet.

Kako {to se naveduvavo soop{tenieto od banka-ta, pred okolu edna i polgodina IK banka po~na soizdavawe na „masterkard“i na „maestro“, a sega, pokratkiot proben period,bankata e licencirana zaprifa}awe i za procesira-we na transakcii i na „ma-sterkard“ preku mre`ata naPOS-terminali, instali-rani kaj trgovci {to pra-ktikuvaat vakov na~in naplaten promet, kako i mo`-nost za koristewe na ser-visot „e-komerc“.

So ovaa nova mo`nosttrgovcite {to se korisnicina POS-terminali od IKbanka, kako i onie {to jakoristat uslugata „e-ko-merc“, osven plate`nite

karti~ki od tipot na „viza“i od site doma{ni banki,koi izdavaat nebrendiraniplate`ni karti~ki so ozna-kite na „viza“ ili na „ma-ster“, a koi so bankata ima-at sklu~eno dogovori zaprifa}awe, od sega }e mo-`at da gi prifa}aat i pla-te`nite karti~ki so oznaka„masterkard“ i „maestro“.

Idnite planovi na IKbanka se naso~eni kon kon-tinuirani noviteti vo ob-lasta na karti~noto rabo-tewe. Vo sledniot period

bankata planira da ja pro-{iri mre`ata na bankoma-ti i na POS-terminali, dagi unapredi mo`nostite naovoj vid servisi, a voednoi da go unapredi zadovols-tvoto na pravnite i na fi-zi~kite lica, korisnici naelektronsko bankarstvo.Bankata vo idnina }e pro-dol`i so razvoj na inova-tivni proizvodi i na uslu-gi, koi }e bidat fokusiranikon potrebite na postojni-te i na potencijalnite kli-enti.

[parkase banka - Make-donija mesecov vovede naj-visoki kamatni stapki zadepozitite, koi gra|anitegi imaat ili }e gi deponi-raat vo ovaa banka. So no-viot kratkoro~en depozitza fizi~ki lica onie koi}e gi oro~at svoite za{te-di na {est ili na 12 mese-ci }e mo`at da ja podignatkamatata odnapred, odnos-no na prviot den od juli,namesto po istekot na per-iodot na oro~uvawe. Pred-videni se atraktivnifiksni kamatni stapki vovisina od osum do devet

otsto za denarskite depo-ziti i 3,8 do 4,3 otsto zadepoziti vo evra. Novi po-visoki kamatni stapki sevovedeni i za {tednitevlogovi oro~eni na 24 i na36 meseci.

Ovoj dolgoro~en depo-zit e poseben po toa {toklientite pokraj redovnatakamatna stapka dobivaat ifiksen stimulativen doda-tok do 0,4 otsto. Vo zavis-nost od valutata i od vre-meto na oro~uvawe, kamat-nata stapka za depozitot sedvi`i od 10 do 10,5 otstoza denarski depoziti i od

pet do 5,4 procenti za de-poziti vo evra.

Za refinansirawe nadolgovite na gra|anite sevoved i kredit do 10.000evra, so rok na otplata dosedum godini. So ovoj novdolgoro~en kredit se ovoz-mo`uva otplata na obvrski-te po krediti i kreditnikarti~ki vo drugi banki, akako korisnici mo`at da sejavat vrabotenite vo akcio-nerski dru{tva i vo javnitepretprijatija. Rok na otpla-ta e 84 meseci, bez tro{o-ci za odobruvawe, a kamat-na stapka e 8,4 otsto.

UNI banka stana 200.000 agent na Mo-neygram za brz transfer na pari vo celiotsvet. Kompanijata soop{ti deka ja pro{irisvojata globalna mre`a so lokacii na agen-ti vo 190 dr`avi i teritorii niz celiotsvet, i potpi{a dogovor so 200.000 klienti.Preku UNI banka i Moneygram klientitebezbedno }e mo`at da ispra}aat i da pri-

maat pari niz celiot svet za pomalku od 10minuti.

Prednostite na koristewe na uslugatamoneugram se sigurnost, ekspresen priemna pari vo visina do 5.000 evra dnevno. Ne-ma potreba od otvorawe smetka vo banka iso transferot na pari mo`e da se ispratibesplatna li~na poraka do 10 zborovi.

IK BANKA SO NOVITETI VO KARTI^NOTO RABOTEWE

Prva licenca za praktikuvawe e-komerc

[PARKASE SO NOVA KREDITNA PONUDA NA PAZAROT

Niski kamati i otplata na sedum godini

PREKU UNI BANKA I MONEYGRAM BRZ TRANSFER NA PARI

Ispra}awe i priemdo5.000 evra dnevno

SLOVENE^KATA KOMPANIJATA „ROTO GRUP“ IZGRADI FABRIKA VO VINICA

^etvrtok, 1 juli 2010 BIZNIS INFO 29

Kako razvojot na poedinecmo`e da dovede do razvoj nakompanijata e celta na obuki-te {to od septemvri godinava}e po~ne da gi realiziraDru{tvoto za razvoj na ~ove~-ki potencijal i konsalting„Horizont internacional“ odSkopje. Dru{tvoto e del odistoimenata internacional-na kompanija, formiranapred 11 godini vo R.Hrvatska,koja svojata rabota vo 2005 go-dina, so formirawe vakvodru{tvo ja pro{iruva i voR.Srbija, a od godinava i vona{ava zemja. Kompanijata especijalizirana za obuki zarazvoj na ~ove~ki potencijal,koi gi izveduvaat 230 hono-rarno-anga`irani treneri voHrvatska i vo Srbija, a duri98 otsto od klientite se odkorporativniot sektor.

- Dru{tvoto ne e nepozna-to na makedonskiot pazar bi-dej}i sme imale klienti sokoi sme rabotele i pred da seotvori ovde{nata kancelari-ja. No, otsega obukite }e sesproveduvaat so 20 na{i tre-

neri, od R.Makedonija - veliTatjana Veli~kovska, upravi-telka na „Horizont interna-cional“ od Skopje.

Iako vo dr`avava ima do-sta kompanii {to se zanima-vaat so razvojot na ~ove~kiteresursi, vo „Horizont inter-nacional“ ne se pla{at odkonkurencija. Kako {to poten-cira Veli~kovska, nivnaprednost e na~inot na rabota.

- Drugite kompanii koirabotat vo ovoj sektor nudatobuki so predava~ki kara-kter. Nie toa go odbegnuvame,toa ne e na{ stil. Vo na{iteobuki 80 otsto otpa|a na pra-

ktika (igri na slu~ai, ve`bi,primeri), a 20 otsto e teori-ja niz koja mora da se pomine.Ova zna~i deka ne ispora~u-vame gotovi treninzi tuku gipravime spored potrebite nasekoj klient - objasnuva Ve-li~kovska.

Konkretno, toa zna~i de-ka pominuvaat nekolku denaniz fazata na „kroewe“ naobukata, koja se pravi vo ko-ordinacija so menaxmentotna kompanijata ili so licetozadol`eno za ~ove~ki resur-si. Po „stokmuvaweto“ na so-dr`inata na obukata, taa seizveduva vo mali grupi od 10do15 vraboteni, i so nea seopfa}aat site vraboteni vokompanijata.

Inaku, vo dosega{noto ra-botewe internacioonalnatakompanija „Horizont interna-cional“ ima izraboteno pre-ku 3.500 treninzi, vo pora-ne{nite jugoslovenski dr`a-vi, kako i vo Holandija i[vajcarija, koi se oceneti soprose~na ocena 4,81 od mo`-ni pet. V. M.

^LENSTVOTO E MO]„HORIZONT INTERNACIONAL“ OD SKOPJE

Prednost ni e na{iotstil na rabota

„MIHAELSKI GRUP” DOOEL OD PRILEP

Prodava stranska za da proizveduva doma{na obleka

Rabotnoto iskustvosteknato vo pove}e fir-mi vo Prilep, od koiposlednata bila tek-stilna kompanija so gr~-ki sopstvenik, koja rabo-tela lon-proizvodstvo,bilo dovolen predizvikprilep~anecot ZlatkoStojkoski da se opredelida po~ne sopstven biz-nis. Na po~etokot na go-dinava ja registriral„Mihaelski grup“DOOEL, firma koja sezanimava so trgovija soobleka i so obuvki.

- Se opredeliv za tr-govija, zatoa {to mislamdeka e dobra i interesnarabota i deka ja razbi-ram istata. Znam da na-bavam dobra stoka i do-bro da ja plasiram - veliStojkoski.

Vo zasega edinstve-nata prodavnica, loci-rana vo delovniot cen-tar vo Prilep, na kupuva-~ite im se nudi kvali-tetna obleka, uvezena odGrcija, po prifatlivi,za po~etok i poniski ce-ni. Pokraj cenite, {iro-kiot asortiman {to serazlikuva od ponudatana drugite prodavnici{to prodavaat tekstilniproizvodi vlijae na zgo-

lemuvaweto na proda`-bata na „Mihaelski grup“DOOEL, vo koj pokrajsopstvenikot Stojkoskiima u{te dvajca vrabo-teni prodava~i.

Me|utoa, ambiciitei pretpriemni~kiot duhna Stojkoski ne zavr{u-vaat tuka. Dokolku i po-natamu rabotata odi do-bro, se nadeva deka }e girealizira svoite zamis-li.

- Za prvite dve godi-ni }e rabotime samo ka-ko trgovska firma. Po-toa vo plan mi e da po~-

nam so sopstveno proiz-vodstvo na `enska i nama{ka obleka, za po~e-tok, vo nekoj od ve}e po-stojnite pogoni na tek-stilnite firmi vo Pri-lep. Krajnata cel mi eda sozdadam na{, sops-tven proizvod koj bi mo-`el da go izvezuvam nastranskite pazari.Vsu{nost, za po~etokproizvodstvoto bi goplasiral vo dr`avava, apotoa i nadvor - veliStojkovski.

Za realizacija naovoj plan Stojkoski ve}evospostavil prvi~nikontakti so pove}e di-zajneri. No, kako {to ve-li, s* u{te e rano za ne-{to pokonkretno bidej-}i narednive dve godinispored strategijata zarazvoj na „Mihaelskigrup“ }e bidat posvetenina sozdavawe finansi-ska osnova za ostvaru-vawe na negovata biz-nis-idea. V. M.

Drugite kompanii koi rabotat vo ovoj sektor nudat obuki so pre-dava~ki karakter. Vo na{ite obuki, 80 otsto e praktika (igri na slu-~ai, ve`bi, primeri), a 20 otsto e teorija niz koja mora da se pomi-ne. Nie ne ispora~uvame gotovi treninzi, tuku gi „kroime” sporedpotrebite na klientot, veli Tatjana Veli~kovska

Celta na pretpriema~ot ZlatkoStojkoski e so trgovijata na ob-leka od uvoz da sozdade finan-siska osnova da po~ne so proiz-vodstvo na sopstvena marka

Vo izminatite dve nedeli stu-dentite od Ekonomskiot fakultetpri Univerzitetot „Sveti Kiril iMetodij”, od nasokota nadvore{natrgovija, ja realiziraa svojatastudentska praktika vo Stopanska-ta komora na Makedonija. Toa e re-zultat na vospostavenata tradi-cija na sorabotka me|u najstaratai najbrojnata delovna asocijacijavo zemjava i visokoobrazovniteinstitucii, me|u koj e i potpi{anMemorandum za sorabotka so Uni-verzitetot „Sv. Kiril i Metodij“,vo delot na realizacija na stu-dentskata praktika. Tie se zapoz-naa so raboteweto na oblicite itelata na organiziraweto na Ko-morata, nejzinite direkcii,zdru`enija i grupacii, kako i sofunkcioniraweto i na Va{ata

biznis-kancelarija. Vo ovoj period studentite

imaa mo nost da prisustvuvaatna pove}e nastani {to se organi-ziraa vo ramkite na Komorata,kako {to se sednici, pres-kon-ferencii, forumi, rabotilni-ci, edukativni seminari. Tieu~estvuvaa na seminarot so ra-boten naslov: „Analiza na fi-nansiskite izve{tai i vrednuva-we na investicionite proekti“kako i na sredba so novite ~len-ki na Komorata, koja tradicio-nalno se odr`uva sekoj mesec voprostoriite na Komorata. Beaaktivni u~esnici i vo delot vokoj {to se realizira i nedelno-to izdanie „Biznis info“, kade{to se podgotvuvaat tekstovi{to se odnesuvaat na stopans-

tvoto i na ekonomijata vo zemja-va.

Studentite aktivno se vklu-~ija vo proekti {to se realizi-raat vo momentot vo delovnataasocijacija i istovremeno u~es-tvuvaat vo tekovnite aktivnostivo direkciite.

Na krajot od zavr{enata pra-kti~na obuka studentite se stek-naa i so sertifikati za uspe{nozavr{ena studentska praktika,koi im gi dodeli

m-r Jelisaveta Georgieva, ge-neralen sekretar na Stopanskatakomora na Makedonija.

Na zavr{nata sredba studen-tite so del od vrabotenite vo Ko-morata gi razmenija svoite dvone-delni prakti~ni iskustva.

Anita Mitrevska

USPE[NO REALIZIRANA PRAKTIKA NA STUDENTI OD UNIVER-ZITETOT „SVETI KIRIL I METODIJ“ VO STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJASORABOTKA

Prvi sredbi so realniot biznis

NOVI ZAKONSKI PROPISI VO REPUBLIKA MAKEDONIJA

Pravilnik za izmenuvawe i za do-polnuvawe na Pravilnikot za na~i-not i uslovite za dobivawe dozvolaza vr{ewe finansiski lizing;

Pravilnik za identifikacija i zaregistracija na `ivotni od vidot svi-wi;

Pravilnik za formata i za sodr`i-nata na tovarniot list za vnatre{enprevoz na stoka;

Pravilnik za formata, sodr`inatai za na~inot na vodewe na registarotna izdadeni dozvoli za sloboden pre-voz vo me|unarodniot paten soobra}aj;

Pravilnik za formata i za sodr`i-nata na registarot za izdadenite li-cenci i izvodot od licencata;

Pravilnik za izmenuvawe i za do-polnuvawe na Pravilnikot za forma-ta i sodr`inata na licencite za vr{e-we na oddelni vidovi javen prevoz vopatniot soobra}aj i na~inot i postapka-ta za dobivawe i za odzemawe na li-cencite kako i za prodol`uvawe na li-cencata za avtotaksi prevoz na patni-ci;

Op{t kolektiven dogovor za privatni-ot sektor od oblasta na stopanstvoto.

Zakon za izmenuvawe i za dopolnu-vawe na Zakonot za vodite;

Zakon za izmenuvawe na Zakonot zapenziskoto i za invalidskoto osiguru-vawe;

Zakon za izmenuvawe i za dopolnu-vawe na Zakonot za prevoz vo patniotsoobra}aj;

Zakon za izmenuvawe i za dopolnu-vawe na Zakonot za elektronskite ko-munikacii;

Pravilnik za na~inot na prepozna-vawe na edinstvenata okolina i komu-nikacija me|u organite po elektronskipat preku edinstvenata okolina zarazmena na dokumenti i podatoci poelektronski pat;

Pravilnik za standardite i pravi-lata za bezbednost na informaciski-te sistemi koi {to se koristat vo or-ganite za komunikacija po elektronskipat;

Pravilnik za tehni~kite barawa zaobezbeduvawe na pristap do admini-strativnite uslugi po elektronski pati politikata na davatelot za koriste-nite grafi~ki i drugi portali na in-formaciskiot sistem;

Pravilnik za na~inot na sertifi-cirawe na informaciskite sistemi,koi gi koristat organite za komunika-cija po elektronski pat, kako i za for-

mata i sodr`inata na sertifikatotza funkcionalnost na informaciski-te sistemi;

Pravilnik za formata sodr`inatana evidencijata na bazite na podato-ci na organite, koi me|usebno komuni-ciraat po elektronski pat, na~inot nanejzinoto vodewe, formatot i sodr-`inata na obrazecot za izvestuvaweza vospostavuvawe na bazata, za nej-zinoto odr`uvawe i ~uvawe, kako i zapromenite {to se odnesuvaat na nej-ziniot status, na~inot na izvestuva-weto, kako i na~inot na koristeweto,zapi{uvaweto, pristapot i ~uvawetona evidencijata na bazite na admini-strativni uslugi po elektronski pat;

Pravilnik za formata i za sodr`i-nata na osnovnite elementi na bara-weto za dostavuvawe na administra-tivni uslugi po elektronski pat i zaformatot na dokumentot vo elektron-ska forma;

Pravilnik za standardite i za pra-vilata za unificirani nomenklaturivo me|usebnata komunikacija po ele-ktronski pat;

Zakon za ratifikacija na Roterdam-skata konvencija za postapka za pret-hodno dobivawe na soglasnost zaodredeni opasni hemikalii i pesti-cidi vo me|unarodniot promet;

Slu`ben vesnik na RM br. 83/2010

Slu`ben vesnik na RM br. 84/2010

BIZNIS INFO30 ^etvrtok, 1 juli 2010

^etvrtok, 1 juli 2010 BIZNIS INFO 31

PROIZVODITEL NA: VISOKONAPONSKI ^ELI^NI [I[IWA ZATEHNI^KI GASOVI + SITE VIDOVI NA DODATOCI POVRZANI SOCNG UPOTREBA (EPC) - ENERGIJA: BOJLERI I KOTLI POD PRITI-SOK (EPC) - REZERVOARI ZA NAFTA, GASOVI I DRUGO , TOP^ESTII NADOL@NI REZERVOARI ITN (EPC) – KANALIZACISKI PO-STROJKI I BIOGAS STANICI - OPREMA ZA KOMUNALNI USLUGI IHEMISKI POSTROJKI (EPC) - METALURGIJA- SADOVI ZA LEEWE DO100 TONI ZA SITE GRANKI I DEJNOSTI, NA PR. PETROHEMISKI, TE-[KA MA[INSKA INDUSTRIJA, NUKLEARNA ENERGIJA ITN - MEHA-NI^KI DELOVI ZA BRODOGRADBA – PRENOS NA BALVANI, ITN - ^E-LI^NI KONSTRUKCII-OPREMA ZA PROIZVODSTVO NA ^ELIK IPE^KI (EPC)Validnost do: 14.12.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo

* * * * * * * * *

GR^KA KOMPANIJA E ZAINTERESIRANA ZA SORABOTKA SO GRA-DE@NI KOMPANII VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA IZVEDUVAWENA TERMOIZOLACISKI RABOTIValidnost do: 24.10.2010Vid na sorabotka: Tehni~ka sorabotkaOblast na sorabotka: Grade`ni{tvo

* * * * * * * * *

GERMANSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI KOM-PANII VO OBLASTA NA PROIZVODSTVO NA STAKLENA AMBALA@A[I[IWAValidnost do: 22.12.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo

* * * * * * * * *

GERMANSKA KOMPANIJA E ZAINTERESIRANA ZA OTKUP NA KVALI-TETNI VINA OD REPUBLIKA MAKEDONIJAValidnost do: 22.10.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Zemjodelstvo

* * * * * * * * *

IZRAELSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI UVOZ-NICI NA OVO[JE ZA PLASMAN NA MANGO I KALINKI KAKO I ALATZA VADEWE NA SEMKI OD KALINKITEValidnost do: 23.10.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo

* * * * * * * * *

TURSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDO-NIJA ZA PLASMAN NA MA[INI-LINII ZA PAKUVAWE NA SVE@ ZE-LEN^UK I OVO[JEValidnost do: 14.09.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Zemjodelstvo

* * * * * * * * *

^E[KA KOMPANIJA NA NEDVI@NOSTI E EDEN OD VODE^KITE INAJBRZORASTE^KI KOMPANII ZA NEDVI@NINI VO CENTRALNA IISTO^NA EVROPA. KOMPANIJATA E PRODOL@ENA RAKA NA AVE-STUS KAPITAL PARTNERS, SILEN ME\UNARODEN INVESTITOR ZANEDVI@NOSTI SO SEDI[TE VO IRSKA, SOPSTVENIK I UPRAVU-VAWE SO SREDSTVA VO VREDNOST OD NAD 8 MILIJARDI EVRA.AVESTUS NEDVI@NINI DEJSTVUVA KAKO VODA^ I SOVETNIK VOSTRUKTURIRAWE, FINANSIRAWE, RAZVOJ I UPRAVUVAWE NA RAZ-NOVIDNO PORTFOLIO NA AKTIVA. KOMPANIJATA IMA ZAVR[ENOMNOGUBROJNI PROEKTI VO CENTRALNA I ISTO^NA EVROPA I VOMOMENTOV E VO RAZVOJ, UPRAVUVAWE ILI LIZING NA NEDVI-@EN IMOT SO VKUPNA POVR[INA OD NAD 2.200.000 M2.Validnost do: 09.12.2010Vid na sorabotka: Tehni~ka sorabotkaOblast na sorabotka: Trgovija so nedvi`nosti, iznajmuvawe

* * * * * * * * *

TURSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDO-NIJA ZA PLASMAN NA IZOLACISKI MATERIJALI ZA GRADE@NI[-TVOValidnost do: 14.07.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo

* * * * * * * * *

SRPSKA KOMPANIJA NUDI VRVNA TEHNOLOGIJA KOJA GARANTIRABRZI I POVOLNI RE[ENIJA VO SOBIRAWE, PRERABOTKA, RECIK-LIRAWE I OTSTRANUVAWE NA OTPADValidnost do: 13.12.2010Oblast na sorabotka: Komunalni, kulturni, op{ti i li~ni uslu`niaktivnosti

* * * * * * * * *

UNGARSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKE-DONIJA ZA PLASMAN NA KOMPLETNA GAMA NA MAGNETI, MAGNET-NI APARATI, MAGNETNI SISTEMI, METALNI SEPARATORI, MAG-NETNI DIGALKI I MAGNETNI DR@A^I KOI NAO\AAT PRIMENA VOPREHRANBENATA, MELNI^KATA,KERAMI^KATA I INDUSTRIJA ZAPLASTIKA I INDUSTRIJA ZA RECIKLIRAWE KOI SLU@AT ZA OT-STRANUVAWE NA METALNI DELOVI (^ESTICI) OD PROIZVODITE

Validnost do: 04.12.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Prerabotuva~ka industrija

* * * * * * * * *

MAKEDONSKA KOMPANIJA NUDI NA PRODA@BA PROIZVODSTVENPOGON NAMENET ZA PRIMARNO FARMACEVTSKO PROIZVODSTVOValidnost do: 27.11.2010Vid na sorabotka: Berza na investiciiOblast na sorabotka: Proizvodstvo na hemikalii, hemiski proizvodi ihemiski vlakna

* * * * * * * * *

^E[KA KOMPANIJA NUDI KOMPLEKSNI RE[ENIJA VO OBLASTANA ENERGETIKATA I ELEKTROTEHNIKA OSOBENO VO MEREWE IKONTROLA NA POTRO[UVA^KATA NA ELEKTRI^NA ENERGIJA. FIR-MATA NUDI:- (AVTOMATSKI POKAZATEL ZA MENAXMENT) I (AVTO-MATSKI POKAZATEL ZA ^ITAWE) SISTEMI ZA DALE^INSKO DVANA^INI ZA KOMUNIKACIJA SO ELEKTROMER (^ITAWE I KONTRO-LA) NAMENETA ZA LIBERALIZACIJA NA PAZAROT SO ELEKTRI^NAENERGIJA.- SISTEMI ZA SLEDEWE, UPRAVUVAWE I KONTROLAValidnost do: 14.10.2010Oblast na sorabotka: Distribucija na elektri~na energija, gas i voda

* * * * * * * * *

HRVATSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI PROIZ-VODITELI NA KABLI I ELEKTRO OPREMAValidnost do: 05.09.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo

* * * * * * * * *

MAKEDONSKA KOMPANIJA BARA PLASMAN NA TRIKOTA@NI PRO-IZVODI NA STRANSKI PAZARIValidnost do: 25.08.2010Vid na sorabotka: Sorabotka vo proizvodstvo - dorabotkaOblast na sorabotka: Proizvodstvo na tekstil i tekstilni proizvodi

* * * * * * * * *

HOLANDSKA KOMPANIJA NUDI SOFTVERSKI RE[ENIJA SO CELPOSTIGNUVAWE POGOLEMA EFIKASNOST VO TRANSPORTOT, VKLU-^UVAJ]I I RASKRSNICI, GOLEMI I MALI GRADSKI MRE@I KAKO INA AVTOPATI[TAValidnost do: 07.07.2010Vid na sorabotka: Tehni~ka sorabotkaOblast na sorabotka: Soobra}aj, transport na stoki i patnici i {pedi-cija

* * * * * * * * *

SIRISKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI IZVOZ-NICI NA JABOLKA ZA PLASMAN VO EGIPET, SUDAN I OBEDINETIARAPSKI EMIRATI Validnost do: 02.07.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Zemjodelstvo

* * * * * * * * *

KOMPANIJA OD [PANIJA BARA EKSKLUZIVEN ZASTAPNIK VO RE-PUBLIKA MAKEDONIJA NA ORIZValidnost do: 27.07.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo

* * * * * * * * *

KOMPANIJA OD BOSNA I HERCEGOVINA BARA DISTRIBUTER VOREPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA ARMATURA I ARMATUR-NI MRE@IValidnost do: 04.10.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Grade`ni{tvo

* * * * * * * * *

KOMPANIJA OD BOSNA I HERCEGOVINA BARA DISTRIBUTER VOREPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA BETOWARI, SILOSI ZABETON, ME[ALKI ZA BETON I OPREMA ZA PREFABRIKACIJA NABETONValidnost do: 03.10.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Grade`ni{tvo

* * * * * * * * *

TURSKA KOMPANIJA BARA ZASTAPNIK VO REPUBLIKA MAKEDONI-JA ZA PLASMAN NA GRADE@NI MATERIJALI - PROIZVODSTVO IMONTA@A NA PVC, ALUMINIUMSKI MEBEL, ALUMINIUMSKI FOR-MA I OPREMA, PVC PROZORCI, SISTEMI, PVC VRATI I PROZORCIMATERIJALI, ^ELI^NI PORTI, LAMINAT PARKETValidnost do: 8.8.2010Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo

* * * * * * * * *

BUGARSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKE-DONIJA ZA PLASMAN NA PLASTI^NI KALAPI ZA PROIZVODSTVONA KA[KAVAL ILI DIREKTNA SORABOTKA SO MLEKARI KOI PRO-

IZVEDUVAAT KA[KAVALValidnost do: 09.08.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Proizvodstvo na prehranbeni proizvodi, tutun ipijalaci

* * * * * * * * *

HOLANDSKA KOMPANIJA SPECIJALIZIRANA ZA PROMOCIJA NAVINO NA HOLANDSKIOT PAZAR E ZAINTERESIRANA DA GI PROMO-VIRA MAKEDONSKITE VINAValidnost do: 07.12.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Proizvodstvo na prehranbeni proizvodi, tutun ipijalaci

* * * * * * * * *

^E[KA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI KOMPA-NII KOI UPOTREBUVAAT SADOVI POD PRITISOK I REZERVOARISO SISTEM ZA LADEWE ILI GREEWE, CEVKI RAZMENUVA^I NATOPLINA I ISPARUVA^I, REAKTORI, OTPADNI TOPLOTNI KOTLI,KONDENZATORI I LADILNICI, APSORBERI I AMORTIZERI, FIL-TRI, OPREMA ZA VO PREHRANBENATA INDUSTRIJA: PIVARI, DE-STILERI, VINARSKI VIZBI, HRANA I HEMISKI CENTRIFUGIValidnost do: 09.10.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Proizvodstvo na prehranbeni proizvodi, tutun ipijalaci

* * * * * * * * *

BUGARSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKE-DONIJA ZA PLASMAN NA PLASTI^NI \ONOVI ZA ^EVLIValidnost do: 09.09.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo

* * * * * * * * *

TURSKA KOMPANIJA BARA ZASTAPNIK VO REPUBLIKA MAKEDONI-JA ZA PLASMAN NA MASLO OD SON^OGLED I P^ENKA I MARGARINValidnost do: 08.07.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo

* * * * * * * * *

KOMPANIJA OD ALBANIJA BARA PLASMAN NA MO]NI GENERATO-RI, MOTORI I DELOVI ZA MOTORI OD SVETSKI POZNATATA MARKACUMMINS VO REPUBLIKA MAKEDONIJA Validnost do: 04.11.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Distribucija na elektri~na energija, gas i voda

* * * * * * * * *

MAKEDONSKI PROIZVODITEL NA SOKOVI OD 200 ML E ZAINTERE-SIRAN ZA SORABOTKA SO FIRMA OD REPUBLIKA SRBIJA KOJA SEZANIMAVA SO UVOZ I DISTRIBUCIJA NA PREHRANBENI ARTIKLII PIJALACIValidnost do: 24.12.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo

* * * * * * * * *

GR^KA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI TEKSTILNIKOMPANII KOI ]E IZRABOTUVAAT PLATNENI KAPI PO NARA^KAValidnost do: 04.10.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Proizvodstvo na tekstil i tekstilni proizvodi

* * * * * * * * *

^E[KA KOMPANIJA NUDI ISPORAKI VO OBLASTA NA TRANSPOR-TOT I SKLADIRAWE NA MATERIJALI, GLAVNO, ZA OTVORENIISKOPI I ELEKTRANI: POJAS TRANSPORTERI, ELEVATORI,TRANSPORTERI ZAVRTKA, SILOSI, TRANSPORT MOSTOVI, MELNI-CI, PO GARANCIJA SERVIS I REZERVNI DELOVI ZA RUDARSKAOPREMAValidnost do: 14.10.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Iskopuvawe na rudi i kamen

* * * * * * * * *

HRVATSKA KOMPANIJA E ZAINTERESIRANA DA NAJDE PARTNER VOREPUBLIKA MAKEDONIJA ZA SORABOTKA VO OBLASTA NA UVOZ-IZVOZ NA KANCELARISKI MEBEL (STOLOVI I FOTELJI) SO KOIBI MO@ELE DA NASTAPAT NA PAZARITE NA ZEMJITE OD REGIONOTValidnost do: 17.09.2010Vid na sorabotka: Sorabotka vo proizvodstvo - dorabotkaOblast na sorabotka: Obrabotka na drvo i proizvodi od drvo

Kontakt adresa: Stopanskata komora na Makedonija

ul. Dimitrie ^upovski, 13 1000 Skopje

Kontakt lice: Mirjana KocevaTel: (02) 3244035; Faks: (02) 3244088

Call Centar: (02) 15015 E-adresa: mirjana@mchamber.mk

PONUDA - POBARUVA^KA

BIZNIS INFO ^etvrtok, 1 juli 2010

Glaven i odgovoren urednik, Savo Pej~inovskitel: : (02) 3244036faks: (02) 3244088

savo@mchamber.mk

32

OD PETTI DO 15 AVGUST LETNA [KOLA VO OHRID

„Napravi razlika – stani‘zelen’ evropski lider“

Po povod 60 godini od formiraweto na Ekonomskiotfakultet pri Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij“ odSkopje, AIESEK – lokalen komitet od Skopje, vo sorabo-tka so Trening-centarot za evropska integracija priEkonomskiot fakultet – Skopje, organizira letna {kolana tema: „Napravi razlika – stani ‘zelen’ evropski li-der“.

Ve pokanuvame so zaedni~ko u~estvo da go poddr`imeovoj nastan, so {to }e pridoneseme idnite intelektualcida gi zbogatat svoite znaewa i aktivno da pridonesat zanapredok i za razvoj na op{testvoto.

So toa mladite }e stanat sami kreatori na svojata id-

nina i }e pridonesat za podigawe na op{testvenata odgo-vornost i za{tita na ~ovekovata okolina.

Letnata {kola }e se odr`i od petti do 15 avgust2010 godina, vo Hotelot „Slavija spektar“ vo Ohrid.

Kontakt: Mirjana Sekulovska,

Boban \orgievskiTel: 02/ 3286-835,

tel: 02/3286-851e-po{ta: MarijanaSekulovska@eccf.ukim.edu.mk

OD 15 DO 18 JULI 2010 GODINA VO BURSA, REPUBLIKA TURCIJA

Od 15 do 18 juli 2010 godina vo Bursa, RepublikaTurcija, se odr`uva Me|unarodniot saem na obleka zadeca, bebiwa i za ostanatite nivni potrebi.

Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotka soovlasteniot zastapnik na saemskiot organizator – „Ado-nis grup“ organizira poseta na makedonski kompanii nasaemskata manifestacija „Bursa 5th baby and kidswearand necessities fair 2010“.

Obezbedeno e besplatno smestuvawe za dve no}eva-wa so doru~ek, vlez za saemot, transfer od aerodromIstanbul do Bursa, transfer od hotelot do saemot isve~en ru~ek na denot na otvoraweto na saemot,15.7.2010 godina. Smestuvaweto e vo renomiran hotelso ~etiri ili so pet yvezdi. Posetitelot gi pokriva pat-

nite tro{oci i 35 evra administrativni tro{oci od ~o-vek za saemskiot organizator.

Stopanskata komora na Makedonija gi pokanuva sitezainteresirani makedonskite kompanii da se prijavatza poseta na saemskata manifestacija najdocna do de-vetti juli 2010 godina. Podetalni informacii za sae-mot: www.tuyap.com.tr

Stopanskata komora na Makedonija obezbedi besplatno smestuvaweza dve no}evawa so doru~ek, vlez za saemot, transfer od aerodromIstanbul do Bursa, transfer od hotelot do saemot i sve~en ru~ek nadenot na otvoraweto na saemot, 15.7.2010 godina

Vlatko Stojanovskitel.02 3244 004faks:02 3244 088e-po{ta:Vlatko@mchamber.mk

Me|unaroden saem na obleka i drugipotrebi za deca i bebiwa

Stopanskata komora naMakedonija kako reprezentna biznis-zaednicata se-kojdnevno gi razgleduva si-te aspekti na delovnoto op-kru`uvawe i pravi naporida sozdade stabilna klimaza pottiknuvawe na trgov-skata razmena i na investi-ciite me|u zemjite od regio-not.

Vo taa nasoka, vo izmi-natite dve godini, Komora-ta organizira{e serija odprezentacii na nekolku me-|unarodni pristani{ta -Bar vo R. Crna Gora, Dra~vo R. Albanija, Burgas iVarna vo R. Bugarija i du-navskoto pristani{te „\ur-|u“ vo R. Romanija.

Solunskoto pristani-{te tradicionalno e najpo-volno i najblisko za make-donskite kompanii. So negood neodamna rakovodi novmenaxerski tim, so koj Sto-panskata komora na Makedo-nija organizira prezentaci-ja na uslugite na dosega{ni-te i na idnite klienti napristani{teto.

Veruvame deka ovaa pre-

zentacija i direktnatasredba so pretstavnicitena novata administracija}e bidat izvonredna mo`-nost za prodol`uvawe nadelovnite odnosi so make-donskite kompanii po zavr-

{eniot proces na restru-kturirawe na pristani{te-to.

Stopanskata komora naMakedonija Ve pokanuva daprisustvuvate na prezenta-cijata na mo`nostite, uslu-

gite i na site noviteti voraboteweto na Solunskotopristani{te. Prezentacija-ta }e se odr`i na sedmi juli2010 godina (sreda) vo hote-lot „Aleksandar palas“, sopo~etok vo 11 ~asot.

NA SEDMI JULI 2010 GODINA VO HOTELOT „ALEKSANDAR PALAS“

Prezentacija na Solunskoto pristani{te

Vo organizacija naZdru`enieto na energeti~a-rite na Makedonija(ZEMAK), od sedmi do de-vetti oktomvri vo Ohrid,hotel „Metropol”, }e se odr-`i me|unarodno sovetuvawe„Energetika 2010”.

Tradicionalno, i ovojpat, ZEMAK na svojot 16. pored me|unaroden simpoziumima cel da gi sobere na ed-no mesto site {to ja smeta-at energetikata za svojaprofesija ili za `ivotnaopredelba. Se nametnuvapotrebata za prodol`uvaweso organizirawe redovninau~ni i me|unarodni sove-tuvawa, na koi neposredno,vo atmosfera na doma{ni istranski eksperti od obla-sta na energetikata, }e seiniciraat i re{avaat siteaktuelni pra{awa povrza-ni so sostojbite vo energe-tikata vo na{ata zemja.

Na simpoziumot, istotaka, }e se analiziraat mo-dernite, svetski trendovivo energetikata i }e se

predlagaat re{enija zanivna primena vo razvojot iunapreduvaweto na energe-tikata vo REPUBLIKA MA-KEDONIJA.

Temi na sovetuvaweto:Bazi~na energetika i

ekologijaObnovlivi izvori na

energijaEnergetska efikas-

nost i za{teda na energijaMenaxment vo energe-

tikata i regulativaZainteresiranite mo-

`at da go prijavat svoetou~estvo najdocna do15.9.2010 godina do organi-zatorot:

ZEMAK - Skopje, ul. Da-me Gruev br. 4T. 02/2401 733F. 02/3110 362

e-po{ta: zemak@telekabel.net.mk

ar-men@mf.edu.mk

Podetalni informaciii prijava za u~estvo na

www.zemak.mk

OD SEDMI DO DEVETTI OKTOMVRI VO OHRID Me|unarodno sovetuvawe

„Energetika 2010”

Elizabeta A.Eftimova tel.02 3244 074

faks:023244 088 e-po{ta: beti@mchamber.mk

KONTAKT:

Solunsko pristani{te

Ohrid