BOŽJA BESEDAourladyofmm.com/Bozja Beseda/Oct-Nov-Dec-2013.pdfjaz kaj vem pastir po definiciji spada pod kmečka opravila. Se pravi bi moral biti novi škof kmet. Moral bi uporabljati

Leto 2013 Letnik 64 Okt/Nov/DecBOŽJA BESEDA

Oct-2013 Q10.qxp_Layout 1 12/27/2013 3:10 PM Page 1

The Word of GodBožja besedaSlovenian Religious quarterlyOctober-November-December-2013Trimesečnik izdajajo Slovenskimisijonarji (Lazaristi) v Torontu

Uredništvo in uprava:739 Brown's LineToronto, Ont. Canada M8W 3V7Tel.: (416) 255-2721

Glavni urednik in upravnik: Toni Burja, C.M.e-mail: [email protected]

Tiska: Golla Graphics Inc.Etobicoke, Ontario, CanadaTel.: (416) 621-5945

Letna naročnina: $28.00Posamezna številka: $7.00ZDA $35.00 kan. dol. *EU in DRUGOD $43.00 kan dol. ** Menjavo denarja preračunajte sami

Poverjeniki:Montreal: Rev. Franc Letonja, C.M.3470 Blvd. St. Joseph,Montreal, Que., H1X 1W6Tel.: (514) 254-8286

Sudbury: Ga. Francka Stopar,26 Severn St., Sudbury, Ont., P3C 2Y7

ISBN 0406-9110

Slika na naslovnici: Jezusovo rojstvo - božična razglednica.Slika pri božičnem voščilu: ‘Božje rojstvo’, p. Marko I. Rupnik,

spuščajoči se hodnik v cerkvi sv. Pija iz Pietrelcine, San Giovanni Rotondo, Italija.

VSEBINA

Iz koledarjaPapeževa poslanica . . . . . . .97Božično voščilo . . . . . . . . . . .98Kaj sledi ‘Letu vere’? . . . . . .99Izjava premiera Avstralije . .100Kakšna naj bosta nadškofa .101

Svetovni drobiž . . . . . . . . . .102

Od Atlantika do Pacifika

Iz Župnij Brezmadežne inMarije Pomagaj . . . . . . . . . .106Sv. Vladimir v Montrealu . .108Sv. Gregor V. v Hamiltonu . .110Baragovi dnevi 2013 . . . . . .111Pozabljeni angeli . . . . . . . .115

Zahvala . . . . . . . . . . . . . . . . .116

Božična in novoletna voščila . . . . . . . . . . . . . . . . . .117

Za dobro voljo . . . . . . . . . . .128


97Božja beseda Oktober/November/December 2013

Iz koledarjaPapeževa poslanica za svetovni dan miru 2014V Vatikanu so predstavili papeževo poslanico

za svetovni dan miru, ki ga obeležujemo 1. ja-nuarja. Papež Frančišek v njej razmišlja o brat-stvu kot temelju za mir, pa tudi o bratstvu vdružini, ekonomiji in v odnosih med narodi.Vse, ki sejejo nasilje in smrt, poziva, naj se od-povejo poti orožja. Obsoja korupcijo in organi-ziran kriminal. Bratstvo pa označuje tudi kot potza premagovanje revščine. Rdeča nit dokumentaje torej bratstvo, brez katerega ni mogoče zgraditi pravične družbe tertrdnega in trajnega miru.

»Odpovejte se orožju in pojdite naproti drugemu z dialogom, odpušča-njem in spravo!« To je poziv, ki ga papež Frančišek v svoji prvi posla-nici za svetovni dan miru namenja tistim, ki z orožjem sejejo nasilje insmrt. Ob vojnah, v katerih prihaja do oboroženih spopadov, pa ome-nja še ‘manj vidne vojne’, vendar zato nič manj okrutnejše, ki se do-gajajo v gospodarskem in finančnem svetu z enako uničujočimisredstvi za življenja, družine in podjetja.

Papež ob tem odločno obsoja korupcijo in organiziran kriminal, kista velika ovira bratstvu. Politična skupnost mora po njegovih besedahdelovati transparentno in odgovorno in tako ustvarjati družbeni mir.Žal pa se med državljani in institucijami pogosto pojavljajo pristran-ski interesi, ki popačijo bratske odnose in ustvarjajo ozračje spora.

Sveti oče obsoja tudi sebičnost, ki se družbeno razvija v oblikah ko-rupcije, pa tudi v oblikovanju kriminalnih organizacij. Te po njegovihbesedah žalijo Boga, škodijo bratom in Stvarstvu, še posebej kadar te-meljijo na veri. Frančišek nadalje našteva nekatere tragedije današ-njega časa, kot so mamila, izkoriščanje delavcev, trgovanje z ljudmi,zlorabe otrok. Posebno misel namenja tudi nečloveškim razmeram vštevilnih zaporih.

Zadnje poglavje poslanice namenja varovanju narave. Tudi tu pou-darja, da je potrebno bratstvo, saj nas pogosto vodijo pohlep in ošab-nost prevladovanja, ko narave ne razumemo več kot zastonjski dar vslužbi bratom. Papež na koncu ponavlja poziv proti škandalu lakotena svetu. Naša dolžnost je, da uporabljamo zemeljske vire tako, dabodo vsi osvobojeni lakote, je še zapisal sveti oče.

Vir: Spletna stran Radia Ognjišče in R. Vatikan


98 Božja beseda Oktober/November/December 2013

BOŽIČNO VOŠČILOPredsednik Slovenske škofovske konference,apostolski administrator ljubljanske nadško-

fije in novomeški škof msgr. Andrej Glavan je v po-slanici pred prihajajočimi prazniki vsem zaželelbožje varstvo, mir ter srečno izpolnitev čim več na-črtov in želja. Vsem je zaželel tudi obnovljeno verov to, da je učlovečena in uzakonjena ljubezen v

sveti noči zasijala z Jezusovim rojstvom.Slednje je škof Glavan še posebej zaželel tistim, ki preživljajo razli-

čne preizkušnje zaradi bolezni, revščine, neuspehov, nerazumevanjain negotove prihodnosti - v družinah, bolnišnicah, domovih za osta-rele ali v zaporih.

Ob tem je spomnil, da je Jezus z lastnim zgledom pozorne ljubezni insluženja ubogim, bolnim in vsem, ki jih je življenje postavilo na robdružbe, razglasil ljubezen in dobroto za osnovni zakon krščanstva.

Božično voščilo je škof Glavan namenil tudi vsem rojakom posvetu, slovenskim vojakom na različnih mirovnih misijah in vsemvernikom drugih krščanskih skupnosti.

Z božičnim časom sicer po besedah škofa podoživljamo, da je Jezuskot naš brat prišel na svet iz ljubezni do nas, da bi z nami delil pol-nost življenja, pa tudi preizkušnje in trpljenje. Pri tem ni dovolj, da gaobčudujemo v tej ljubezni in v tem izničenju, niti ni dovolj, da ga mo-limo, ampak, da mu služimo v bratih in sestrah, s katerimi se je zučlovečenjem najbolj povezal, je še dejal škof.

Vir: Spletna stran R. Ognjišče



Kaj sledi‘Letu Vere’?

Apostolska spodbuda‘Evangeljsko veselje’

V Vatikanu so predstavili pa-peževo apostolsko spodbudo o oznanjevanju evangelija v sodobnemsvetu z naslovom ‘Evangeljsko veselje’. S tem dokumentom, ki je raz-deljen na 5 poglavij, papež nakazuje nekatere poti Cerkve v prihod-njih letih.

»Evangeljsko veselje napolnjuje srce in celotno življenje ljudi, ki sesrečajo s Kristusom; ljudi, ki pustijo, da jih Kristus odreši greha, žalosti,notranje praznine, osamljenosti. Z Jezusom Kristusom se vedno rojeva inoživlja veselje.« S temi besedami se začne papeževa apostolska spod-buda, s katero sveti oče krščanske vernike vabi k novi stopnji evan-geljskega oznanjevanja, zaznamovanega s takšnim veseljem. Greza poziv vsem krščenim, da z novo gorečnostjo in dinamičnostjo dru-gim posredujejo Jezusovo ljubezen. Papež opozarja, da sta potrebnipastoralna in misijonarska sprememba ter reforma cerkvenihstruktur, da bi te postale bolj misijonarske.

Sveti oče nadalje vabi Cerkev, da postane bolj odprta, sprejema-joča in usmiljena. Cerkev je kraj usmiljenja, ne obsodbe, saj se Bog ni-koli ne utrudi odpuščati. Poleg tega se vrata zakramentov ne bi smelazapreti zaradi kakršnihkoli vzrokov. Evharistija ni nagrada za po-polne, ampak zdravilo in hrana za šibke, poudarja papež in dodaja,da Cerkev ni carina, ampak očetovska hiša, kjer je prostor za vsakega.

V naslednji točki papež govori o dialogu in srečanju z drugimikristjani in pripadniki drugih ver, pa tudi nevernimi. Danes je še po-sebej pomemben dialog z muslimani, poudarja papež in islamskedržave prosi, da zagotovijo versko svobodo kristjanom, upoštevajočsvobodo, ki jo islamski verniki uživajo v zahodnih državah.

Frančišek poudarja tudi prednostno izbiro Cerkve za revne. Pozivak ubogi Cerkvi za uboge. Obsoja trenutni ekonomski sistem, ki je ne-pravičen v svojem izvoru. Ta ekonomija ubija, ker prevladuje zakon mo-čnejšega. Sedanja kultura izločevanja je ustvarila to, da so izločenipostali odpadki, presežki. Papež se postavlja tudi v bran nerojenim otro-kom, družine in obsoja sodobne načine preganjanja kristjanov. Apos-tolska spodbuda se konča z molitvijo Mariji Materi Evangelizacije.

Vir: Spletna stran R. Ognjišče in R. Vatikan



Muslimani kateri bi radi ži-veli po islamskim zako-nih, so naprošeni, da zapustijoAustralijo. Australska vlada po-skuša preprečiti potencijalne tero-ristične akcije.

Migranti se morajo adaptirati inne Australci. Sprejmite to ali odi-dite. Sit sam tega, da naš narodskrbi, da ne bi morda užalili ne-katere posameznike ali njihovo kulturo. Od terorističnega napada vBaliju do danes, opažamo vse več patriotizma pri večini Avstralcev.

Ta naša kultura je nastala pred dvesto in več leti, s težkim delom intrudom in zmag več miljonov žena in mož z željo po svobodi.

Govorimo pretežno angleško, a ne špansko, libanonsko, arabsko,kitajsko, japonsko, rusko ali kateri drugi jezik. To pomeni, da če že-lite biti del naše družbe, naučite se naš jezik!

Večina Australcev veruje v Boga. To ni neka krščansko desničarskasmer ali politično vsiljeno, to je dejstvo, ker so ta narod, to se vidi izdokumentov, osnovali možje in žene krščanske vere, po krščanskihprincipih. Zato so v naših ustanovah in šolah krščanski simboli. Če jeBog za vas žalitev, vam predlagam, da si izberete nek drugi del svetaza vaš dom, saj je ta Bog del naše kulture.

Mi vam vašo vero dovoljujemo in vas ne sprašujemo zakaj verja-mete vanjo. Želimo samo, da to sprejmete in da živimo skupaj v har-moniji, miru in veselju.

Tukaj je naša domovina, naša dežela in naš način življenja, kjer vamomogočamo in dovolimo, da v vsem tem uživate tudi vi. V kolikor pane želite vključiti v ta sistem, se ne prenehate pritoževati, protestiratiin žaliti našo zastavo, našo čast, našo vero, naš način življenja, vam izvsega srca priporočam, da svojo drugo svobodo, ki jo imamo tukaj vnaši državi izkoristite in svobodno zapustite našo državo.

Če ste tukaj tako nesrečni, pojdite iskat svojo srečo drugam. Nismovas prisilili priti sem. Prišli ste na svojo željo. Torej, morali se bosteprilagoditi nam, saj ste to državo sami izbrali za svojo, mi smo pa vassprejeli brez predsodkov.

Predsednik Kevin Rudd, Avstralija

Javna izjava premiera Avstralije



Nova nadškofa bosta morala ‘smrdeti’ po ovcahKdaj bomo dobili nova nadškofa, ni znano. Vsekakor pa se o tem,

kakšna bi morala biti nova nadškofa, v javnosti precej razpravlja. Otem smo govorili tudi na okrogli mizi o veri, ob obletnici našega radia.

Vilma Siter iz društva ‘Družina in življenje’ je citirala papeža Franči-ška, ki pravi, da mora škof dišati oziroma smrdeti po ovcah: »Kar po-meni, da bi vedeli, kakšne so ovce, da bi res živeli za njih, da bi se odpravilitudi iskati izgubljene in predvsem, da bi živeli med njimi in z njimi.«

P. Branko Cestnik meni, da imata nova nadškofa vzor pri papežu,zato ne izključuje spremembo v stilu in nastopu. Škof po njegovemmnenju ne sme ustvarjati nekega fevdalnega dvora okoli sebe, pravtako ne sme nastopati kot zemljiški gospod.Nova nadškofa bosta morala, tako kot pravipapež, smrdeti po ovcah: »da si bosta delilausodo ljudi, da bosta torej preprosta, dostopna,obenem pa seveda tudi previdna. Naša Slovenijaje namreč minsko polje in mnogo je škodoželj-nih ljudi, zato ne moreš biti povsem odprt, nai-ven … tudi to bo treba paziti, da bosta dovoljprevidna in modra.«

Poslanka Ljudmila Novak si najprej želi, dabi bila Cerkev na Slovenskem znotraj enotna.Škof pa mora po njenih besedah biti zgled du-hovnega življenja, pa tudi politika. »Vsaj nad-škof mora biti del politika, pa ne mislim, da se mora vmešavati v političnoživljenje. Ampak vendarle bo zastopal Cerkev tudi nasproti politiki, tudi vjavnosti, pogajal se bo, dogovarjal z oblastmi. Zato je pomembno, da poznatudi ta del življenja.« Kot že omenjeno, pa je to v Sloveniji še posebejzahtevno: »Tako, da bodoči škof ne bo imel lahke naloge in želim, da bi resSveti Duh pomagal izbrati prave ljudi.«

Dramski igralec Gregor Čušin pa pravi takole: »Škof je pastir in čejaz kaj vem pastir po definiciji spada pod kmečka opravila. Se pravi bi moralbiti novi škof kmet. Moral bi uporabljati zdravo kmečko pamet, res zdravokmečko pamet. Kmet ne sme odlašati dela. Mora ga opraviti ob pravem času.Ob tem pa mora paziti na vreme oziroma prosi za lepo vreme in prosi zaBožjo pomoč. Treba je skidat štalo. Treba je poskrbeti za čredo. Treba je zo-rati, zasejati, požeti. Tako, da – nova škofa bi morala smrdeti po ovcah, pred-vsem pa poskrbeti, da bodo te ovce zadišale,« je še dejal Gregor Čušin.

Vir: Spletna stran R. Ognjišče

Križ papeža Frančiška‘Dobri Pastir‘



Milano • Katoliški dnevnikAvvenire je poročal, da je turškosodišče v Iskenderunu presodilo,da je 26-letni Murat Altun 3. junija2010 umoril škofa Luigija Padove-seja v duševni zmedenosti, natan-čen razlog pa ni znan. Altun je bilzaradi umora, ki ga je priznal, ob-sojen na 15 let zapora.

Sevilla • Nadškof Juan Jose Ase-njo je “lažnemu duhovniku”, ki se jeleta 2006 s ponarejenimi doku-mentijavil na škofiji in potem deloval kot‘duhovnik’ v kraju Alcala de Gau-daira, med drugim za pokoro nalo-žil 25 km dolgo romanje do Mariji-nega svetišča v Utreri. Krsti in po-roke, ki jih je opravil, so po cerkve-nem pravu veljavni, ne pa maše,odveze po spovedi in birme, ker sopogojene z mašniškim posvečenjem.‘Lažni duhovnik’ se je že ‘pokesal’zagrešenih nedovoljenih mu dejanj.

Washington • Razpravi o tem,da bi nezakonito v ZDA živečimpriseljencem ameriške oblasti pri-znale pravico do bivanja v državi,se je pridružila tudi katoliška Cer-kev. Voditelj škofovske komisije zapriseljence nadškof Jose M. Gomezje povedal, da je s priseljenci – vglavnem so iz Mehike in LatinskeAmerike in je večina katoličanov –povezana tudi “prihodnost Cerkvein katoliškega prebivalstva” v ZDA.Večina od 84.000 otrok, ki se jihletno rodi v Los Angelesu, je “izšpanskih priseljenskih družin in dru-gih etničnih manjšin”.

London • V Veliki Britaniji ta časni najbolj priljubljeno ime za otrokaJohn ali Harry ali Oliver, kot bi mi-slili, ampak Mohamed, in sicer karv enajstih različnih oblikah.

Moskva • Po uradnih raziska-vah povprečen Rus popije 7,7 litravodke na leto, ta številka pa v regi-jah, kjer je potrošnja vodke po-drobneje raziskana poskoči na 20in več litrov na osebo. Dvomljiv‘rekord’ pa ima tako imenovanoznanstveno mestece Kolcovo v Si-biriji s 13.000 prebivalci, kjer vsakprebivalec povprečno popije 102litra vodke na leto. Če upošte-vamo, da so tam tudi otroci, pridena vsakega odraslega več kot 2 litrana teden.

Buenos Aires / Vatikan • PapežFrančišek je zavrnil povabilo ar-gentinske igralke in televizijskemoderatorke Mirthe Legrand nakosilo, na katero vabi znane oseb-nosti, ob tem pa se z njimi pogo-varja o perečih vprašanjih. Papež jeizrazil upanje, da mu te odklonitvene bo zamerila (podobnih povabiltudi ni sprejel od drugih osebnostiin javnih občil), ter se ji zahvalil zaveliko delo za argentinsko kinema-tografijo. Ko bo prišla v Rim, jo borad sprejel.

Krakov • Krakovski nadškofkardinal Stanislaw Dziwisz je nasvetovni dan mladih v Krakov po-vabil ruskega pravoslavnega pa-triarha Kirila. Ob tem bi prišlo dosrečanja s papežem Frančiškom.

Svetovni drobiž



Kardinal je še povedal, da je Kirilaže zaman povabil na mednarodnokonferenco v Krakovu v septem-bru. Svetovni dan mladih s pape-žem Frančiškom načrtujejo od 25.julija do 1. avgusta 2016. Od usta-novitve moskovskega patriarhataleta 1590 še ni bilo srečanja medkakšnim papežem in ruskim pra-voslavnim patriarhom.

Beograd • Srbske vojaške sile sopo 70 letih vnovič uradno uvedleredno duhovno oskrbo vojakov. Vto službo je bilo pri slovesnosti naglavnem poveljstvu omenjenih siluradno sprejetih in potrjenih osempravoslavnih vojaških kaplanov,en katoliški kaplan in en musli-manski vojaški ‘imam’. Slovesnostista se udeležila tudi beograjski ka-toliški nadškof mons. StanislavHočevar in pravoslavni vojaškiškof Porfirije (Perić).

Washington • Višji vodnik ame-riške vojske Robert Bales, ki jemarca lani v dveh afganistanskihvaseh ubil 16 ljudi, je bil obsojen nadosmrtno zaporno kazen brezmožnosti pogojnega izpusta. Balesse je sicer izrekel za krivega ubojaAfganistancev, da bi se izognilsmrtni kazni. Šestčlanski vojaškisodni svet je sodbo izrekel po manjkot dveh urah posvetovanj. Bales,ki se je še opravičil za svoje zločine,ob izreku kazni ni kazal nobenihčustev. Bil je tudi nečastno odpuš-čen iz vojske, poleg tega pa bomoral vrniti tudi vse plače in pri-spevke.

Damask • Število otrok, ki so seiz Sirije zaradi državljanske vojskemorali zateči v tujino, je 23. avgu-sta 2013 doseglo milijon. Od teh jih

je 740.000 starih manj kot enajst let.3.500 otrok je prišlo v Jordanijo, Li-banon in Irak brez vsakega sprem-stva, ločenih od svojega doma indružine. Medtem pa nasilje v Sirijirazsaja naprej.

Vatikan • Papež Frančišek se jeKolumbovim vitezom ob njihovem131. letnem občnem zboru v SanAntoniu zahvalil za veliko delo nadružbeno-dobrodelnem področju,za varovanje stvarstva in Božjegareda. Člane tega laiškega reda jepovabil, naj odločno nadaljujejosvoje delo za širjenje evangelijatudi v časih hitrih družbenih inkulturnih sprememb. Pričujejo najza pristno naravo zakona, svetostin nedotakljivo dostojanstvo člove-škega življenja ter lepoto in resni-čnost spolnosti.

Rim • Papež Frančišek je 10.septembra obiskal rimsko središčeza begunce ‘Astalli’, ki ga upravljaJezuitska služba za begunce (JRS).V centru dobivajo begunci vso po-trebno oskrbo, pouk v italijanščiniin tudi pomoč pri iskanju stanova-nja, zaposlitve ter v drugih težavah.

Jeruzalem • Nadškof MarounLahham, pri jeruzalemskem latin-skem patriarhatu odgovoren zaJordanijo, je obsodil ravnanje pro-testantskih skupin, ki ob razdelje-vanju hrane beguncem iz Sirije vbegunskih taboriščih delijo tudi Bi-blijo. Poudaril je: »Na ta način se in-strumentalizirajo humanitarne pobu-de za poskuse pridobitve v vero, ki ni-majo nič opraviti s pravo dinamikokrščanskega pričevanja.«

Beijing • Kitajski policisti so vprovinci Hebei prijeli 39-letnegakatol. duhovnika Songa Wanjuna



in ga odpeljali na neznani kraj.Song je deloval v škofiji Xiwanzi,kjer so kitajske oblasti posebej ostroukrepale zoper papežu zvesteškofe in duhovnike, jih zapiraleoziroma prisilile k prevzgoji.

Stuttgart • Nemški strokovnjakza migracijo Klaus Barwig je pozadnjem navalu beguncev izAfrike in Bližnjega vzhoda, ko soposkušali priti v Italijo, izjavil, daEvropa je in ostaja za begunce‘trdnjava’. Tudi zato, ker ne ve,kako bi se pravilno lotila reševanjate velike težave.

Vatikan • Osebni tajnik upoko-jenega papeža Benedikta XVI.,nadškof Georg Gänswein, je zani-kal novico, da naj bi Benedikt XVI.neimenovanemu obiskovalcu izja-vil, da se je odpovedal papeškislužbi, ker naj bi mu to v misti-čnem izkustvu naročil Bog. Dobripoznavalci Benedikta XVI. so žepred tem podvomili v resničnostomenjenega poročila.

Teheran • Sodišče je obsodilospreobrnjenca iz islama v krščan-stvo Mohameda Hadija Bordbarana deset let zapora, ker naj bi sepregrešil zoper ‘državno varnost’.Omenjeni naj bi priznal, da je raz-delil 12.000 Svetih pisem žepnegaformata, po krstu naj bi se z dru-gimi verniki zbiral k molitvi v svo-jem stanovanju in s tem kršiliranski zakon.

Canale D’Agordo • Ob obletniciizvolitve kardinala Lucianija za pa-peža Janeza Pavla I. (26. avgusta1978) so v njegovem rojstnem krajuCanale d’Agordo v italijanskih Do-lomitih pripravili veliko spomin-sko slovesnost s koncertom, pred-

stavitvijo knjige in mašo, ki jo je da-roval škof iz Vicenze BeniaminoPizziol. Papež Janez Pavel I. počivav kripti bazilike sv. Petra v Rimu.Leta 2003 se je v njegovi rojstni ško-fiji Belluno-Feltre začel postopekza njegovo razglasitev za blaže-nega. Ta se je končal leta 2006 naškofijski ravni, pred šestimi leti pase je začel v Rimu na Kongregacijiza zadeve svetnikov.

Hong Kong • Za kitajski družin-ski praznik ‘sredi jeseni’ je papežFrančišek preko upokojenega hong-kongškega nadškofa kardinalaZena daroval zapornikom v HongKongu 10.000 ‘luninih kolačkov’,tradicionalnega kitajskega pecivaza ta jesenski praznik.

Vatikan • Papež Frančišek jerimski judovski skupnosti čestitalob judovskem praznovanju novegaleta (praznik Roš ha-Šanàh). Vpismu rimskemu višjemu rabinuRiccardu Di Segniju je zaželel, dabi to praznovanje »okrepilo prija-teljstvo med judi in kristjani«. 2.septembra je prvič sprejel vodstvoJudovskega svetovnega kongresa.Govorili so o napredku v judov-sko/katoliškem dialogu in napetihrazmerah na Bližnjem vzhodu.

Nepal • V tej državi 57% ljudi nezna brati in pisati; po vsem svetupa več kot 775 milijonov ljudi. Zatose je avstrijska dobrodelna usta-nova ‘Mladi, en svet’, ki jo navdi-huje delo ‘apostola mladih’ sv.Janeza Boska, odločila, da ob sve-tovnem dnevu opismenjevanja (8.septembra) v Nepalu pomaga prirazvoju najrevnejših ljudi s polje-delskimi tečaji in osnovnošolskoizobrazbo.


73Božja beseda Oktober/November/December 2013 105

Vatikan • V nedeljo, 13. oktobra,na obletnico prikazanja Marije (13.oktobra 1917) fatimskim pastir-čkom Luciji dos Santos (1907–2005), Frančišku (1908–1919) inJacinti Marto (1910–1920) v doliniIria pri Fatimi, je papež Frančišekmaševal v čast fatimski Mariji naTrgu sv. Petra v Rimu. Na predve-čer so na trg prinesli kip fatimskeMarije iz svetovno znanega romar-skega središča.

Rim • Provincial apulijske ka-pucinske province br. FrancescoColacelli, domovine sv. p. Pija, jepovedal, da komisija petih članovreda in dveh laikov preverja mož-nosti, da bi bil p. Pij razglašen zacerkvenega učitelja. Dejal je, da tonikakor ni lahka naloga, saj so do-slej papeži priznali ta naslov le 34svetnikom in svetnicam; nazadnjepapež Benedikt XVI. sv. Hildegardiiz Bingena. Pogoj za razglasitev jeizjemen teološki ali duhovni prispe-vek svetnika h katoliškemu nauku.

Berlin • Komisar za begunce priZdruženih Narodih, Antonio Gu-terres, je evropske države pozval,naj v neomejenem številu spreje-majo sirske begunce. Evropa simora naložiti breme beguncev sku-paj s sosedami Sirije in vse, ki ho-čejo priti, toplo sprejeti. Nemčijajim s programom za sprejem večkot 5.000 beguncev iz Sirije daje lepzgled.

Kairo • Koptski katoliški pa-triarh v Egiptu Isaak Sedrak je pro-sil za pomoč pri zadnjih izgredih vtej državi, posebej hudo prizade-tim štirim koptskim družinam.Mednarodna katoliška dobrodelnaustanova ‘Cerkev v stiski’ jim je

namenila 30.000 evrov; z njimi jepredvsem otrokom iz teh družinzagotovila možnost šolanja.

Oslo • Škof Bernt Ivar Eidsviq jepovedal, da se je število katoliča-nov na Norveškem v zadnjihosmih letih skoraj potrojilo; z42.000 se je dvignilo na 110.000.Vzrok za to je višje število prise-ljencev in beguncev. Ti sestavljajoskoraj 90% katoličanov.

Pariz • Francoski minister zavzgojo Vincent Peillon je 9. sep-tembra predstavil tako imenovano‘listino laičnosti’, s katero franco-ska vlada poudarja ločenost državein vere, ki naj bi bila zasebna stvar.Obsega 15 členov in naj bi bila vprihodnje na vidnih mestih v vsehdržavnih šolah. Prvi člen listine do-loča, da je “Francija nedeljiva, laici-stična, demokratična in družbenarepublika, ki spoštuje vse religije”.Osrednje načelo je verska svobodavsakega državljana.

Vatikan • Tiskovni predstavnikSvetega sedeža p. Federico Lom-bardi je 12. septembra povedal, daje odnos med papežem Frančiškomin njegovim prednikom upokoje-nim papežem Benediktom XVI.“izredno prisrčen”. »Vsi, s papežemFrančiškom na čelu, smo zadovoljni,da je upokojeni papež navzoč v Vati-kanu, z njegovo obzirnostjo in duhov-nostjo kot tudi z molitvijo in po-zornostjo.« Benedikt XVI. je papežuFrančišku vedno na voljo, kadar tato želi. Upokojeni papež delaravno to, kar je napovedal predsvojim odstopom: v molitvi nada-ljuje svojo pot s Cerkvijo.

Vir: Revija ‘Ave Maria’, Lemont



Slovenska šola Brezmadežne je vsoboto, 14. septembra pričela z red-nim poukom. Prizadevni učitelji inučiteljice se pod vodstvom ge. MarteJamnik trudijo za Slovensko besedoin kulturo. Okoli 90 naših mlajših vdevetih razredih obiskujejo to so-botno šolo.

Ženski Klub starejših je pričelsvoja torkova srečanja že v torek, 3.septembra. V Domu Lipa se povezu-jejo tudi ob raznih ročnih delih.

Štiridesetčlanski Komorni zbor‘Megaron’ škofijske klasične gimna-zije v Ljubljani-Šentvid, je pod vod-stvom Damijana Močnika in MartineBatič (nečakinje našega župnika Va-lentina Batiča) nastopil v cerkvi Brez-madežne v petek, 27. septembra.Njihovo petje je bilo izredno prijetnoin so navdušili vse navzoče poslu-šalce in gledalce. Člani zbora so nekajnoči prenočili pri gostoljubnih druži-nah obeh naših župnij, nato pa na-daljevali pot v ZDA.

Murskosoboški škof PeterŠtumpf, ki je prišel v Hamilton na

začetek praznovanja 50-letnice cer-kve sv. Gregorija Velikega, je v petek,27 sept. obiskal cerkev Marije poma-gaj in tam prvič daroval sv. mašo. Pokratkem sprehodu po mestu je prišelna večerjo z duhovniki v župniščepri Brezmadežni, nato pa se udeležilkoncerta zbora Megaron. V nedeljoza tem, je v cerkvi Brezmadežne da-roval sv. mašo, med katero je zborMegaron ponovno zapel. Drugomašo je škof imel na Slovenskem le-tovišču v Boltonu, od koder je po ko-silu obiskal še prekmursko letovišče‘Večerni zvon’. Tako je škof PeterŠtumpf, ki je trenutno odgovorniškof za Slovence po svetu, prvič obi-skal naše župnije v Torontu.

Skavtinje in skavti so imeli vpisin pričetek srečanj v ponedeljek, 30.septembra. Okoli 35 otrok se v štirihskupinah zbirajo vsak ponedeljek,kjer imajo mnoge in zanimive de-javnosti.

Priprave na prvo sv. obhajilo jepričelo 15 otrok in na sv. birmo 20otrok v nedeljo, 6. oktobra. Veroukimajo ob nedeljah s svojimi zavzetimikateheti.

Zadnja maša na Slovenskem leto-višču v Boltonu je bila na Zahvalnidan, v nedeljo 13. oktobra. Po za-hvalni maši, ki jo je daroval g. IvanKranjec iz Črenševec, je v polni dvo-rani potekala zadnja vinska trgatevs slovesnim kosilom in programom.

Od Atlantika do Pacifika

IZ ŽUPNIJE BREMADEŽNE,Toronto

PRI MARIJIPOMAGAJv Torontu



V tistem času je pri nas večkratmaševal tudi g. Mirko Turk, župnikžupnij Davča in Sorica, ki je bil naobisku ob 90-letnici njegove tete, ge.Francke Turk.

Misijonska Tombola v nedeljo, 27.oktobra je ponovno dokazala sodelo-vanje z našimi Slovenskimi misijonarji,ki nas prosijo za molitev in pomoč terse za vse to vedno zahvaljujejo. Letossmo posebej podprli projekt p. LojzetaZakrajška, ki gradi novo šolo na svo-jem misijonu v Malawi.

Skupne molitve za rajne na poko-pališčih so bile lepo obiskane invreme je bilo letos, v nedeljo, 3. no-vembra zelo lepo, brez mrzlegavetra.

V soboto, 9. novembra sta zborKorotan iz Clevelanda in zbor NašaPesem z Brezmadežne izvedla čudo-vit koncert. Tako so zbor Korotan podveh letih vrnili obisk zboru NašaPesem.

Za kosilo v prid Doma Lipa je vnedeljo, 10. novembra naša dvoranabila napolnjena. Vzdušje je bilo pri-jetno, pa tudi bazar za Dom Lipa jeistočasno skupaj s kosilom lepo

uspel. Spet se je pokazala in izkazaladobrota posameznikov in skupnosti.

Kat. Ženska Liga Brezmadežne jeimela 16. novembra sv. mašo, zajtrkin letni sestanek vseh članic. Za bo-žične praznike so tudi letos pripra-vljale in prodajale pecivo (22.decembra).

Praznik Brezmadežne s čudo-delno svetinjo, zavetnice župnijepod istim imenom, smo slovesno ob-hajali že v nedeljo, 17. novembra privseh sv. mašah. Tokrat smo imelikavo, čaj in in peciva za vse župljanev naši dvorani.

Prireditev ‘Talent Show’ v pridVictoria Fund je v nedeljo, 17. no-vembra ponovno dokazala, daimamo v naši skupnosti mnogo ta-lentiranih ljudi, pa tudi mnogo do-brote. Dejavnosti vseh generacij sozelo različne, katere je vredno po-hvaliti in spodbuditi.

Sveti Miklavž nas je obiskal v ne-deljo, 8. decembra v dvorani priBrezmadežni, ki je vse otroke spod-budil za dobroto do staršev, bratov inbližnjih. Otroci Slovenske šole pa sose izkazali z uvodno igrico, petjem indrugih sodelovanjem.

Imeli smo tudi druge prireditve,ki jih le omenimo: redne vaje Plesnihskupin Planika in mladi Glas ter Na-gelj in Nageljčki; lutkovna predstavagledališča Fru-Fru iz Ljubljane;Moose banket; zbor Hranilnice in po-sojilnice Slovenia; božični banketSlovenskega Doma; ogledi filmaMary of Nazareth; obisk hokejistaAnžeta Kopitarja; banket Športnegadruštva.

G. Ivan Kranjec z županom in županjo na vinski trgatvi



Na večini prireditvah, ki se zgo-dijo v dvorani pri Brezmadežni, seobe župniji povezujeta. Ima pa žup-nija Marija Pomagaj nekatere svojeprireditve, ki posebej družijo njih žu-pljane in okoliške Slovence.

V nedeljo, 8. decembra je pri M. Po-magaj bilo adventno predbožičnokosilo za vse župljane ter prodajapotic in peciva, kar redno pripravljatamkašnja KŽL (CWL). Prodajo poticin peciva pa je pripravil tudi tam-kajšnji Misijonski krožek, v nedeljo,22. decembra in sicer v podporo Slo-venskih misijonarjev. Za vsako do-brodelno akcijo se tamkajšnji župljaniizkažejo velikodušne.

Naj bosta velikodušnost in sodelo-vanje še naprej živo navzoči v obehnaših župnijah ter v vsej Slovenskiskupnosti. Naj tudi letošnji božičniprazniki prinesejo mir Emmanuela,Boga med nami, vsem ljudem dobrovolje.

Toni Burja CM, kaplan

Konec poletja • Čeprav je še pokoledaju poletje, se z mesecem sep-tembrom nekako zaključi poletna se-zona. Praznik dela, prvi ponedeljekv septembru, je tisti mejnik, ko staspet obe nedeljski maši v cerkvi.

Maraton • V septembru potekamednarodni maraton po ulicah Mon-treala. Letos se je dogajal v nedeljo,22. septembra. Skoraj vedno je progaspeljana v bližini naše cerkve, več-

krat pa tudi po ulici pred cerkvijo.Tako je bilo tudi letos, kar je skorajonemogočilo dostop do cerkve. Zatopa je bila glavna nedeljska maša pre-stavljena na soboto zvečer, v nedeljopa je bila maša še na pristavi.

Zahvalna nedelja in zahvalni dan• Druga nedelja v oktobru se obhajakot zahvalna in ponedeljek kot za-hvalni dan. K zahvali in hvaležnostinas vsako leto povabijo sadovi zem-lje, ki krasijo oltar v cerkvi. Na pri-stavi pa smo se popoldan s svetomašo Bogu zahvalili za poletno se-zono in blagoslov, ki nas je spremljal.Tej zahvali smo dodali tudi zahvalovsem, ki med poletjem skrbijo za redin urejenost pristave.

Verouk •V soboto po zahvalni ne-delji se začne verouk, priprava otrokna prejem zakramentov. Letosimamo verouk samo za prvoobha-jance, birmanci bodo spet prišli navrsto prihodnje leto. Ob sobotah pase po verouku zbere plesna skupinak plesnim vajam. Tako je ob sobotahkar živahno.

Dohod k cerkvi • Po zahvalni ne-delji je bil preurejen prostor predvhodom v našo cerkev. Beton in be-tonska stopnica sta namreč razpo-kala, kar je oviralo odpiranje vhod-nih vrat, pa tudi asfalt je bil že slab.Sedaj imamo pred vhodom lepo ure-jeno: ‘unistones’ in asfalt. Nekaterižupljani so pokazali hvaležnost sposebnim darom za kritje stroškovtega dela.

Spomin vseh svetih in vernih raj-nih • Mesec november usmeri našnotranji pogled in naše misli na naš

IZ ŽUPNIJESV. VLADIMIRA v Montrealu



dom, ki je v nebesih. Na prvo nedeljov novembru smo spet kar v cerkvi pomašah opravili molitve za rajne, kotje v navadi. Grobove svojih dragih pasmo sami obiskali in se jih tudi tamspomnili z molitvijo.

Martinovanje-koline • Pri nas želeta obhajamo martinovanje s koli-nami na soboto najbliže godu sv. Mar-tina. Ta družabna prireditev privabipo Slovenskem dnevu največ ljudi.Dvorana se redno napolni z gosti.

Povedati pa je tudi treba, da tegauspešnega praznovanja ne bi bilo, čene bi bilo nekaj prav zavzetih župlja-nov, ki žrtvujejo po več dni, da se vsepripravi. Tako je treba že dva tednapred kolinami pripraviti repo za kisa-nje. Kolin brez bujte repe pač ne bibilo. Dva dni pred večerom kolinpride na vrsto zakol prašičev in pri-prava kolin – delanje pečenic, rečic,krvavic, ajdovih ni prosenih klobas.Ko je večerja pripravljena in sedemoza mizo, morda niti ne pomislimo, ko-liko ur dela je bilo potrebnih za pri-pravo lepega in prijetnega večera.Večeru pa pridoda svoje srečelov z le-pimi, vrednimi in uporabnimi dobitki.Večino teh darujejo župljani. Veselje inzadovoljstvo gostov je pravo prizna-nje in zahvala članom in članicam cer-kvenega odbora s prostovoljci, ki sežrtvujejo tri ali celo štiri dni. Dan alidva po slavju, ko je spet vse pospra-vljeno in urejeno, sta kuhinja in dvo-rana kot novi. Bog jim povrni za po-žrtvovalnost, pomoč in sodelovanje!

Rezanci •Kmalu po kolinah, v so-boto 23. novembra, smo se spetzbrali v dvorani k skupnemu delu, ki

je že priprava na božične praznike.To soboto, pred praznikom KristusaKralja - zadnje nedelje v cerkvenemletu, smo delali rezance. Tudi toskupno delo pripomore k medseboj-nemu povezovanju in srečevanju,obenem pa je priprava na praznike,da bo ob praznikih tudi prijetno zadomačo mizo.

Advent • Kolo leta se je spet zavr-telo. In že smo pred vrati adventa, kije priprava na božične praznike. Letoza letom slišimo vabilo, naj pripra-vimo pot Gospodu v svoje srce, vdružino in v skupnost. Kakšen uči-nek bosta imela Gospodov prihod inobhajanje praznika njegovega roj-stva, je odvisno od vsakega posa-meznika, namreč, kako vsak odgo-vori na adventno vabilo. Naš župniknas skrbno vabi, da bi se pripravili inv duhu vere obhajali svete praznike.

Franc Letonja CM, župnik

Bujta repa in še marsikaj na kolinah v Montrealu



Murskosoboški škof dr. PeterŠtumpf je napisal zahvalo za vse do-živeto v Kanadi, posebno za slovesnizačetek praznovanja 50-letnice žup-nije Sv. Gregorija Velikega. Pismo sofarani lahko prebrali v Vestniku (te-denskih oznanilih).

Kot po navadi, je mnogo dogajanjnastopilo po času dopustov, z novimšolskim ter cerkvenim pastoralnimletom. Ob sobotah se je pričel poukSlovenske šole. Ob četrtkih so se pri-čele vaje cerkvenega mešanega pev-skega zbora. V mesecu oktobru sodekleta ‘Girls Club’ (od 10 do 16 letstarosti) prodajale rožne vence, ki sojih izdelovale ter darovale izkupičekv dobrodelne namene.

Pri tem zapisu se omejujemo na na-števanje prireditev brez daljšega opisa.V sredo, 16. oktobra je bila maša s po-delitvijo sv. maziljenja bolnim in osta-relim, nato pa skupno kosilo; v petek18. in soboto 19. okt. je bil ‘Oktober-fest’ pri društvu Sava-Breslav; v nede-ljo, 20. okt. je bila maša in ‘Vinskatrgatev’ v Londonu; isto nedeljo je ple-

sna skupina Venec pričela z rednimivajami in vabi nove člane; v ponede-ljek, 21. okt. so se pričela redna pone-deljkova ‘Bingo srečanja’ v prostorihdruštva sv. Jožefa – Domu ‘Villa Slo-venia’, ob torkih pa prav tako rednavečerna druženja ob kartah, bilijarduin raznih igrah; v soboto, 26. okt. je bilbanket ‘Scholarship’ pri društvu LipaPark, kjer je 14 mladih prejelo štipen-dijo za šolanje; v nedeljo, 27. okt. je bila‘Multikulturalna maša’ v stolnici (Slo-venci so brali berilo in peli obhajilnopesem); v petek, 1. nov. je bila maša vmavzoleju v Londonu skupaj s članidruštva Triglav-London; v soboto, 2.nov. je bila lepo obiskana in pohva-ljena lutkovna predstava slovenskegagledališča Fru-Fru iz Ljubljane; isto so-boto je otroška plesna skupna Sočapričela z rednimi vajami in vabi novečlane; v nedeljo, 3. nov. je škof DanielMiehem vodil sv. mašo in molitve zarajne na Burlingtonskem pokopališču‘Gate of Heaven’, Slovenci smo zatemmolili še na slovenskem delu pokopa-lišča ter v mavzoleju pokopališča ‘OurLady of the Angels’; v soboto, 9. nov. jebilo Martinovanje in ocenjevanje do-mačega vina v župnijski dvorani (čla-nice Slomškovega oltarnega društvaso pekle krofe, zvečer pa prodajale);isto soboto sta bila Martinovanje inbanket pri društvu Lipa Park v St. Cat-harines; dekleta ‘Girls Club’ so v no-vembru zbirale rabljene igrače zarevne otroke, da jih obdarijo za Božič;v torek, 10. nov. je bil sestanek sloven-skega koordinacijskega odbora Nia-gara; v sredo, 13. nov. je bila posebnamaša za pokojne članice KŽZ ali CWL;

PRI SVETEMGREGORIJU V.v Hamiltonu



v soboto, 16. nov. je bil Lovski banketpri društvu Sava-Breslav in tudi pridruštvu Bled-Planica v Beamsville; vnedeljo , 17. nov. je bila sv. maša in ko-silo pri društvu Triglav-London ternato tekmovanje v balinanju; v nede-ljo, 24. nov. je bilo objavljeno pismoškofa ob zaključku ‘Leta vere’, isto ne-deljo sta bila sv. maša in kosilo pri dru-štvu Sava-Breslav; v ponedeljek, 25.nov. je bila posebna maša v spomin napokojne članice Slomšk. oltarnegadruštva; v nedeljo, 1. dec. je bilo Mi-klavževanje pri društvu Lipa Park; vsredo, 4. dec. je bilo božično srečanjeKŽZ ali CWL; v nedeljo, 8. dec. sta bilakosilo in Miklavževanje v župnijskidvorani; v nedeljo, 15. dec. so pripra-vili Miklavževanje pri društvu Bled-Beamsville; v torek 17. dec. je bilabožičnica društva Sv. Jožefa. Dogajanjje zelo veliko in mnogo še zanimivej-šega ni mogoče zapisati, kar ostaja vsrcih dobrih ljudi in dobrega Boga.

Drago Gačnik SDB, župnik

BARAGOVI DNEVIZ velikim pričakovanjem, navdu-

šenjem in molitvijo, smo šli na letoš-nje romanje, da smo podprli pos-topek beatifikacije ‘častitljivega’ bož-jega služabnika Friderika Barage, kiga je papež Benedikt XVI. kot takegapotrdil 10. maja 2012.

55. romarjev se nas je v petek, 4.oktobra 2013 ob 5h zjutraj zbralo naparkirišču pri cerkvi Marije Brezma-dežne. Kaplan Toni Burja je držalobljubo in nas prišel pozdravit. Go-spod Ivan Krajnc, župnik v Črenšov-cih (Prekmurju), pa se nam je pri-družil in bil naš duhovni vodja. Včasu, ko dosti hitimo, nas je lepoumiril, da smo se vstavili in gledali ssrcem. Pomagal je usmeriti naš po-gled na pot ljubezni, pozornosti, so-čutja in služenja. Tako smo tudi boljezačutili in občudovali globoko vero,ki jo je imel F. Baraga.

Sveti Miklavž je obiskal otroke tudi v Hamiltonu



Vsako jutro smo začeli z molitvijo,ki nam je potrebna za srečo. Dan smosprejeli in darovali Bogu na čast terprosili za varno pot. Rožni venec smomolili lepo počasi ter prosili za naše indruge namene. G. Ivan nam je na potipovedal tudi veliko zanemivega o sebiter o Baragovem življenju. Zvečer pasmo prosili za Božje milosti in zveliča-nje ter zmolili tudi kesanje.

Večkrat na dan smo se povezali ingoreče zapeli Bogu in Materi Božji načast. Najbolj priljubljena pesem našegavoditelja, ‘Je angel gospodov’, smo za-peli vsaj dvakrat na dan.

Naš voznik, Stan Benton, je za naslepo skrbel, da smo prišli povsodvarno in točno, čeprav smo imeli slaboin deževno vreme. Vse skupaj smoprevozili 2,800 km: od Toronta do St.Ignace 7.5 ur (770 km), od St. Ignacedo Duluth 7.5 ur (660 km), od Duluthdo Marquette 4.5 ur (400 km) in odMarquette do Toronta 10.5 ur (1,030 km).

PetekV petek popoldne smo srečno prišli

v Mackinaw City in na pristaniščuvzeli trajekt (ferry boat). Potovali smo25 min do otoka Mackinac. Že več kot100 let na otoku Mackinac niso dovo-ljeni avtomobili, razen reševalnih za-radi ognja ali za prvo pomoč. Na njemsmo dobili štiri pokrite kočije, vsaka zdvemi konji in imeli poldrugo urokrožnega izleta. Naseljenci še danesvodijo ‘Mackinac Island Carriage Tours’z več kot 100 kočijami in 400 konji.

Videli smo krasne velike domove,čudovito negovane vrtove, GrandHotel, Governor’s Mansion, pokopa-lišče in kamnite krasote tega otoka

(najbolj poznana od teh je Arch Rock).Čeprav je bilo deževno in mrzlo vre-me, smo lepo pokrili noge z dekami,ki služijo za pokrivanje konjev. Našvoznik nam je z izrednim humorjemveliko povedal o tem otoku in običajih.

Po izletu na otoku, smo se zbrali vprekrasni obnovljeni cerkvi svete Ane,kjer je škof Baraga večkrat bil po letu1831. Tam je naš duhovni vodja, g.Ivan Krajnc vodil litanije Matere Božje.

Ob 5h popoldne smo se odpeljali izotoka. Po večerji smo obiskali cerkevSt. Ignatius, ki stoji na gričku. Zani-mivo si je bilo ogledati omare v cer-kveni veži, v katerih so važne stvari,npr. zelo znana slika Sv. Ignacija, ki jedelo slovenskega slikarja Mateja Lan-gusa. Sliko je Baraga pripeljal iz Slo-venije leta 1837.

St. Ignace je drugo najstarejše mestov Michigan. Imenovano je po ustano-vitelju Družbe Jezusove ali Jezuitov,sv. Ignaciju Lojolskem. Pere JacquesMarquette in Ojibway indijanci so setukaj naselili leta 1670.

Spali smo v ‘Quality Inn Lakefront’v St. Ignace ob obali jezera Superior.Ko smo pustili prtlago v naših sobah,smo se zbrali v jedilnici in imeli svetomašo. Šele kasneje smo zvedeli, da jesin gospodarja tega hotela duhovnik,ki se že več let trudi za Baragovo bea-tifikacijo.

SobotaZgodaj zjutraj v soboto smo bili

zares pridni. Zajtrkovali smo ob 4h inob 5h že potovali naprej. Vroči zajtrkje bil vključen v vseh motelih med bi-vanjem v ZDA.

Cesta je bila ovinkasta, ampak ču-



dovito lepa z gozdovi na eni straniter jezerom na drugi. Pihal je strašenveter, in je deževalo. Srečno smo pri-šli v Duluth ob 12:30 za “NativeAmerican Drum Circle” (Krožek do-morodcev okoli bobna). Samo Božjamilost nas je pripeljala točno za taprogram, v katerem so sodelovale trigeneracije ljudi z indijansko krvjo. Tusmo imeli lepo srečanje z drugimiSlovenci iz večih mest ZDA. Bili smodeležni skupnega kosila iz domačihklobas, zelja in krompirjeve solate.Nato smo šli v ‘Black Bear CasinoMotel’ v Duluth, in se pripravili zavečer. Nekateri so koristili ugodnostibazena in igralnice.

Zvečer smo se z avtobusom odpe-ljali v katedralo ‘Our Lady of the Ro-sary’ v Duluth. Bili smo pri slovenskisveti maši, ki jo je vodil frančiškan, p.Metod Ogorevc iz Lemonta. Pridigalnam je, da ne smemo zakrkniti svo-

jih src, da smo vsi ljudstvo njegovepaše, in da moramo tudi mi storiti,vse kar smo dolžni storiti. Zbor namje lepo zapel, mi pa smo z njimi za-peli pesmi, ki jih poznamo.

Moram pa tudi omeniti, kako staBožja skrb in previdnost čudoviti.Zaradi bolezni je ena oseba odpove-dala sedež. Njeno mesto je prevzelagospa iz Hamilton, ki je s seboj pri-nesla narodno nošo s svežimi na-geljčki. Lojska iz Hamiltona je bila jeedina oblečena v narodno nošo zaslovesno sveto mašo.

Po sveti maši smo imeli skupno ve-čerjo v ‘Harborside Convention Cen-ter’, kjer so nam postregli z ‘RoastStrip Sirloin’ in ‘Lake Superior trout’(postrv). Na voljo je vseskozi bila tudipotica. Za lepo petje in glasbo so po-skrbeli ansambel ‘The Singing Slove-nes’ iz Minnesote, ki že več letpodarijo svoj čas, trud in dobro voljo.



NedeljaPo samopostrežnem zajtrku smo

šli z avtobusom po mestu Duluth.Gospod Peter Staudohar, ki čudovitopozna zgodovino in zemljempis, nasje vodil po mestu in okolici.

Nasproti katedrale smo si ogledalizgodovinsko razstavo v spomin naBaraga. Videli smo njegove knjige,nekatere osebne stvari, in si tudi gle-dali film o njegovim življenju.

Ob 10:30 je v katedrali (stolnici)angleško sv. mašo vodil gospod škofPaul David Sirba iz Duluth. Z njim sosomaševali drugi škofje in duhov-niki. Navzoči v svojih oblačil so bilitudi Knights of Columbus Honorguard (častna straža).

G. škof Sirba je pridigal o življenjuškofa Baraga in kako tudi mi lahkopovečamo našo vero.

Po slovesni maši, smo imeliskupno kosilo in letni občni zbor‘Društva škofa Baraga’. Zopet sonam lepo igrali in peli “The SingingSlovenes”. Slišali smo, kaj je novegav Rimu in o Baragovi kapeli stolnicev Marquettu, ki bo končana leta 2014.

Poleg drugih skupin, je naša sku-pina je prispevala $2,000 za nadaljnestroške postopka beatifikacije Ba-rage, kar je potrebno in cenjeno. Pokončanem programu, smo odpoto-vali v Marquette.

V leto 2011 so poročali o čudežnemozdravljenju nekega bolnika s tu-morjem na jetrih. Njegova družina inkrajevni župnik so molili za odrav-ljenje na priprošnjo škofa Barage inpoložili Baragovo štolo na njegov tre-buh. Preiskovalna operacija in ma-

gnetna resonanca sta pokazali, da tu-morja ni bilo več. Mólimo, da bi toozdravljenje tudi v Rimu bilo pri-znano kot čudežno za postopek bea-tifikacije škofa Barage.

Že več kot 30 let je gospa FranckaKramar vodila in lepo organiziralaromanja na Baragove dneve in smo jihvaležni. Letos so prevzeli to odgo-vornost Marie Chicorli, Marta Dem-šar in Karl Kromar. Hvaležni smovsem romanjem za prijaznost, gosto-ljubnost, prijateljstvo in točnost. Hva-ležni smo za podarjene dobrote naavtobusu, za delitev mnogih stvari zakrajšanje časa naše dolge poti.

Gospod Bog, hvala za življenje in sve-tost tvojega služabnika Baraga, njegovboj za Indijanski narod, njihovo domo-vino in za vse evropejske priseljence.Hvala za njegovo izredno moč in ljube-zen do bližnjega, da se je širila Božja be-seda po Ameriki. Prosimo, podeli mučast oltarja in usliši naše prošnje, ki tijih izročamo na njegovo priprošnjo. Bla-goslovi nas, da bomo tudi mi Tebi zvesti.Uči nas in nam pomagaj, da bomo tudimi sprejeli stiske in nadloge, kot je tvojzvesti služabnik, z ljubeznijo in popol-nim zaupanjem.

Nekateri so na tem romanju prejelikošček Baragove nogovice, kar si lah-ko sposodite. Prosimo za molitve tudiza Stan Benton in njegovo ženo, in zadružino Lojzeta in Francke Žabjek.

Naslednjo romanje v Baragovo de-želo bo 20.-21. septembra 2014. Obkoncu pa premislimo Baragovo ško-fovsko geslo: »Samo eno je potrebno.«(Luka 10,42)

Marta Demšar



Pozabljeni angeliLeta 1945 je v Sloveniji zavladal komunizem, ki je svobodo vere

zanikala in hudo kaznoval vsakega, ki je temu nasprotoval. Potem, koso ljudi pobili brez sodbe, so se spravili na verska znamenja.

Janez Tratnik je bil 10 let star, ko je bil priča, da so komunisti vzeliverska znamenja iz kapele na Gradu Otočec in jih vrgli v reko Krko.Ko je to opazoval, je videl, štirje so kipi bili na bregu reke. Ko so ko-munisti odšli, je on odšel v reko, da jih je dobil nazaj. Kipi so bili leseniangeli, približno 50 cm visoki.

Janez jih je nesel domov k materi, ki mu je svetovala, da jih odneseizredno verni sosedi Mariji Medle. Ona je štiri kipe odnesla krajevnižupniji Sv. Petra. Župnijski duhovnik je bil v tistem času v zaporu,zato je organist vzel angele in jih skril na podstrešju cerkve. Čepravje bil Janez zelo mlad, je vedel, da ne sme nikomur povedati o svojeodkritju, z namenom, da zaščiti ljudi pred komunisti.

Osem let kasneje, leta 1953, Janez je ušel hudemu komunističnemurežimu. Ta načrt pobega se je zgodil z izredno majhnimi težavami,kar je Janez vedno čutil, da ga angeli vodijo.

Leta 2004, ko je obiskal Slovenijo, je Janez povabil g. Ivana Plazarja(duhovnika iz Toronta) in g. Franca Dularja (duhovnika iz sv. Petra)na pijačo v Grad Otočec. Medtem se je spomnil na angele in povedalduhovnikoma zgodbo. Rekel je, da verjetno so še vedno tam.

Maja 2013 je Janez poklical g. F. Dularja za pogovor o obisku vSlovenijo. Gospod Dular mu je povedal, da so našli angele in da so jihobnovili.Od avgusta 2013 v cerkvi sv. Petra na Otočcu, po 68. letihskrivanja, pozabljeni angeli so sedaj na vidnem mestu za svobodenogled in občudovanje vseh. Janez Tratnik z družino



ZAHVALA za MAMOV ponedeljek, 28. oktobra 2013 je mirno zaspala in

odšla h Gospodu naša mama, Marija Grebenc. Rodilase je na Brezjah 18. septembra 1918. Poročila je JanezaGrebenca 8. novembra 1936. Vojna se je pričela 6.aprila 1941. Nemci in Italijani so napadali od marca1943, ko je že imela tri fantke. Med komunističnimterorjem so partizani prisilili njo in njeno taščo, da stajih hranile z vsem, kar sta skupaj imele. Ko se je vojnanekoliko umirila, sta se oče in mama bala za vseh živ-ljenje. Marija je noseča (z Jožefom) hodila z enovrečko in njenimi tremi fanti 200 km do Avstrijskemeje, kjer se je spet dobila z Janezom. Ko se je vojna končala, so pričeli živ-ljenje v Špitalu ob Dravi, Avstriji. Štiri leta je pazila njene štiri fantke v tabo-rišču, ko se je oče skrival pred komunisti. Mož Janez je šel v Kanado avgusta1948, da pripravi dom. Šest mesecev je živela sama s svojimi otroki. Prišliso v pristanišče 21, Halifax, 19. marca 1948. Vzeli so vlak do Burlingtona inprišli v ‘Freeman Station’ (Postajo ‘Svobodni mož’). Šest mesecev kasneje sokupili barako na Guelph Line (ulici) in dve leti kasneje je oče zgradil novohišo. Leta 1960 so se vselili vanjo, na 483 Karen Drive in ji dogradili balkon,garažo ter zgoraj še dve sobi in stranišče. To je bil novi dom za celih 54 let.Medtem so se rodili še Thomas, Mary in Peter. Mama pa je delala na ‘Lanca-ster farm’ (kmetiji) od 1950 do 1956, kjer je sedaj Javna Knjižnica Burlingtona.

Mama in oče sta vedno poudarjala pomen šolanja in vzgoje. Vseh sedemotrok je obiskovalo višje šole, kot tudi vseh dvanajst vnukov. Marija je imelatudi 14 pravnukov, z dvema trenutno na poti.

Marija in Janez sta bila ustanovna člana Slovenske župnije kot tudi Slo-venskega Parka v Guelph leta 1964. Veliko let je bila dejavna članica KŽZ(CWL) in predsednica za nekaj let. Darovala je mnogo dolgih ur pri kuha-nju na banketih in drugih cerkvenih prireditvah. Po smrti moža Janeza, seje pri njenih 64 letih življenja naučila voziti in dobila dovoljenje. Redno jevozila 60 km do Slovenskega Parka in se vedno vozila čez viseči most, daje obiskovala Slovensko cerkev Sv. Gregorija Velikega v Stoney Creek.

Nedavno, do njene zadnje bolezni, je skrbela za njene čudovite rože inzelenjavni vrt. Močna žena vere je obiskovala sveto mašo in molila rožnivenec vsak dan. V njenem zadnjem letu življenja se ni nikoli pritoževala inje v miru zaspala.

Mama, ostala nam boš kot zlata mama v večnem spominu. Bog ti dajvečno srečo v nebesih in prosi za nas!

Hvaležni sin: Lojze Grebenc



VinCenCijeVA kOnFeRenCAžupnije Brezmadežne

pozdravlja vse rojake, posebno ostarele, bolne in zapuščene.Obljublja jim nadaljnjo pomoč in molitve.

Želi jim Božji blagoslov za božič in novo leto 2014!

ŽupnijskO OBČesTVOcerkve svetega Vladimira v Montrealu,

3470 Blvd. st. joseph, Montreal, Que., H1X 1W6 Tel.: 514-254-8286

vošči vsem dobrotnikom in rojakom v Kanadi ter drugod po svetuveliko pravega notranjega miru in veselja za božič,

v novem letu 2014 pa Božjega blagoslova in varstva!

Župnijsko občestvoBrezmadežne

739 Brown’s Line, Toronto, Ontario, M8W 3V7

vošči vsem rojakom

polnost veselja in svetonočnega miruter zdravo, srečno in blagoslovljeno novo leto 2014



ŽupnijskO OBČesTVOMARije pOMAGAj v TOROnTu

želi vsem bralcem Božje besede mir in veselje božične noči,v novem letu 2014 pa blagoslov in srečo!

Duhovnik in župljani cerkvesv. GReGORijA VeLikeGA

na 125 Centennial parkway north, Hamilton, Ont., L8e 1H8Tel.: (905) 561-5971

voščimo obilo Božjega miru in blagoslova za božičter srečno in uspešno novo leto 2014!



kATOLiŠkA ŽenskA LiGApri Brezmadežni s čudodelno svetinjo želi

vsem rojakom, posebno ženam in materam,vesele božične praznike

in milosti polno novo leto 2014!

Drštvo siMOn GReGORČiČVošči vsem članom in prijateljem

ter vsem slovencem zares vesel božič in obilo lepih dni v letu 2014!

ČLAniCe kATOLiŠke Ženske LiGepRi MARiji pOMAGAj

Voščimo vsem župljanom, dobrotnikom in vsem, ki boste brali to voščilo:

Veliko Božje milosti in blagoslova za božič in v novem letu 2014!



prijatelji, naj vam bodo srca polna miru in veselja božične noči!

srečno 2014!Želijo uslužbenci in odborniki

kRekOVA sLOVenskA HRAniLniCAin pOsOjiLniCA

747 Browns Line, Toronto, M8W 3V7 Tel.: (416) 252-6527611 Manning Ave., Toronto, Tel.: (416) 532-4746

e-mail: [email protected]: www.krek.ca

RIDLEYFUNERAL

HOMEželi vesel božič

in srečno novo leto 2014!

3080 Lakeshore Blvd. West(At 14th St.,) Etobicoke, Ont., M8V 1K3

George M. Nill416-259-3705

Community Funeral Preplanning Centrewww.ridleyfuneralhome.com



725 Brown's Line, Etobicoke, Ontario (416) 255-1742611 Manning Ave., Toronto, Ontario (416) 531-847523 Delawana Drive Hamilton, Ontario (905) 578-7511

Odbor, upravnik in uslužbenci želijovsem članom, njihovim družinam invsej slovenski skupnosti, da bi bili

božični prazniki napolnjeni z dobrotoin da bi bilo leto 2014 blagoslovljeno!

Župnijska hranilnica in posojilnica Slovenija

Upamo, da nas ne boste potrebovali,sicer pa naj bo blagoslovljen Božič

in srečno novo leto 2014!

www.catholic-cemeteries.comTel: (416) 733-8544

Assumption, Mississauga (905) 670-8801Christ the King, Markham (905) 471-0121

Holy Cross, Thornhill (905) 889-7467Mount Hope, Toronto (416) 483-4944

Queen of Heaven, Woodbridge (959) 851-5822Resurrection, Whitby (905) 668-8912



FLeGAR pLAsTeRinG & CeRAMiCs LTD.Tony Flegar Tel.: (416) 458-5050

14 Wiarton Crt., Thornhill, Ontario, L3T 2p4

Vsem dragim rojakom in še posebej obiskovalcemmilosti polne božične praznike in blagoslovljeno leto 2014!

CIRIL in MILENA SORŠAK z družinoželita vsem sorodnikom, prijateljem in znancem

blagoslovljen božič in uspeha polno novo leto 2014!

Vso polnost blagoslova božične noči ter srečno, veselo novo leto 2014 želi vsem domačim, prijateljem in znancem

MARY SIRK z družinami

ETOBICOKE SHEETMETAL

ETOBICOKE MECHANICAL

Družine Blas

želijo blagoslovljen božič in leto 2014!

Tel: 416-743-3522 Fax 416-740-364712 Taber Rd. etobicoke On M9C 3A4

Division of 398362 Ontario Limited



Milosti polne božične praznikein zdravo ter božjega blagoslova polno

novo leto 2014 vam srčno želi

MIJA FERKUL z družinamiTel.: (416) 255-2179

183 Beta Street, Toronto, M8W 4H5

Zobni zdravnikDr. A. P. KAČIČNIK z družino

vošči vsem slovenskim rojakom, posebno še svojim pacientom,vesele in blagoslovljene božične praznike

ter srečno, zdravo in uspeha polno leto 2014!Rosedale Medical Centre, 600 Sherbourne St., Suite 401,

(Bloor - Sherbourne subway)Toronto, Ont., M4X 1W4 Tel.: (416) 922-1161

Fax: (416) 960-3298 Email: [email protected]

ABC Fire Door Testing & Manufacturing Ltd.Obilo blagoslova za božič, zdravja in sreče v novem letu 2014

želijo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem

družine Mike in Bill stajanTel: (905) 891-1680 Fax: (905) 891-1631

920 Lakeshore Rd. e., Mississauga, Ont. L5e 1e1



Vesele božične praznike in srečno ter blagoslovljeno novo leto 2014 želi vsem prijateljem in znancem družina

DARKO & MARIA MEDVED

DRuŽinA sLAniČželi vsem prijateljem in znancemblagoslovljene božične praznike

ter srečno novo leto 2014!

Mississauga, Ontario

Slovenski okulistDr. Joseph Gasser, M.D.,F.R.C.S. (C)

Ophthalmologist (eye physician & surgeon)želi vsem jasnejše gledanje božičnih čudes in srečno leto 2014

28 Bartley Dr. (Eglinton & Victoria Park)Toronto Ont., M4A 1B8 Tel.: (416) 750-8149



Vsem znancem in prijateljem želi vesele božične praznike ter srečno novo leto 2014TRIGLAV ELECTRIC LTD.

Rudi Mihelič1529 Trotwood Ave., Mississauga, Ont., L5G 2Z8

Tel.: (905) 278-0284 * Cell (647) 504-7839 RUDY

Blagoslovljen božič in srečno leto 2014 želi podjetje

QuALiTy pAinTinG & DeCORATinGTop Quality ◊ Neat ◊ Precise

ViCTOR kRAMpeLj (905) 274-4640

1186 Haig Blvd. Mississauga On L5e 2M7

sLOVenskO LOVskOin RiBiŠkO DRuŠTVO

želi svojim članom in znancem blagoslovljen božičter uspešno novo leto 2014!

Odbor

DRuŠTVO VeČeRni ZVOn - eVeninG BeLLželi vsem članom in članicam društva,

prijateljem in obiskovalcem društvenih prireditev

blagoslovljene božične praznike ter uspeha polno novo leto 2014Odbor društva

ECRA/ESA700-2379



jOŽe ŠkOF Z DRuŽinOvošči vsem znancem in prijateljem vesele

božične praznike ter srečno in zdravja polno leto 2014!

j. M. Die LiMiTeD899-909 pantera Drive, Mississauga, Ontario, L4W 2R95226 Timberlea Blvd, Mississauga, Ontario, L4W 2s5

Tel.: (905) 625-9571

siLVO TekAVČiČ z družinoželi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem

vesele božične praznike ter srečno novo leto 2014!

siLVO TiLe CO. LTD.61 Carson st., Toronto, Ontario, M8W 3s1

Tel: (416) 252-2444 * (416) 543-8089

Vesele in blagoslovljene božične praznike ter srečno novo leto 2014 želi vsem prijateljem in znancemKOMPAS EXPRESS AGENCIJA

Vaš center za cenena skupinska potovanja v domovinoali obratno; potni listi, najem avtov, income taxes,

prošnje vseh vrst itd.Dr. Karel Žužek, Robert Žužek, Peter Urbanc, notar

741 Bloor Street W. Toronto Tel: 416-534-8891

TOP GRADE MOLDS LTD.in družina Jožeta Slobodnika

želijo vsem Slovencem in prijateljemblagoslovljen božič in mirno leto 2014!

929 Pantera Dr., Mississauga, Ont., L4W 2R9



RiCHWAy COnsTRuCTiOn LTD.želi vesele in blagoslovljene božične praznike

ter srečno, zdravja polno novo leto 2014vsem sorodnikom, prijateljem in znancem

družina jOHn VRBnjAkTel. Bus.: 905-683-5150

23 east Dr., unionville, Ont., L6G 1A3 Tel. doma: (905) 477-3357

SALZBURG INTERIORS & FURNITURE LIMITEDŽELI VSEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2014!

KLAUS, JOSEF IN CHRISTINE DOMA (905) 791-0111

VSESLOVENSKI KULTURNI ODBORForum za kooperacijo in koordinacijo med slovenskimi organizacijami

Marjan Kolarič predsednikTel: 905-285-0979 E-pošta: [email protected]

770 Brown’s Line Toronto, Ontario, M8W 3W2Tel: 416-259-1430 Faks: 416-259-9210 www.theSlovenian.com

RADIO GLAS KANADKSIH SLOVENCEVOddaja preko CHIN FM 100.7 vsako soboto zvečer

od 8:00pm do 9:00pmPUBLIKACIJA GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV

Izide vsaka dva meseca z namenom informirati o dejavnostih v slovenskiskupnosti in prinašati novice iz Slovenije

INFORMACIJSKI CENTERje namenjen skupnosti, da razkaže in oglaša gradivo, ki je povezano

z dejavnostmi društva ali sámo društvo in organizacijo,odprt vsak četrtek od 6. do 9. ure zvečer in vsako soboto od 9. do 12. ure dopoldan

Vesele božične praznike in srečno novo leto 2014vam iz srca želimo vsi sodelavci Vseslovenskega kulturnega odbora


Za dobro voljo


Janezek vpraša kateheta pri verouku:“Zakaj predno naš duhovnik pridiga,skloni glavo in je malo v tišini?”

Katehet: “Lepo, da si to opazil. Takrat vtišini prosi Boga, da bi dobro pridigal.”Janezek: “Zakaj pa ga Bog nikoli ne usliši?”

* * *Janezek je bil pri sv. spovedi. Ko je šel

iz spovednice pred tabernakelj molitpokoro, je bridko jokal. Mama ga zaskr-bljeno vpraša: “Janezek, zakaj jokaš? Sajti je Usmiljeni Jezus odpustil vse grehe.”

Janezek: “To že. Ampak gospod župnikmi je dal za pokoro tri očenaše, jaz paznam samo enega.”

* * *Šestletna Jacinta kaže mami risbo, ki

jo je narisala in pravi: “Glej mama, nari-sala sem Boga!”

Oče se vmeša: “Saj sploh ne vemo,kakšen je Bog!”

Jacinta: “No, sedaj boste vedeli!”

* * *Telefonska ‘tajnica’ babice in dedka

Cin, cin, cin, cin, .......“Dobro jutro. Trenutno se ne moreva

javiti, zato vas prosiva, da po piskupustite sporočilo:- če ste eden od naših otrok, pritisnite 1- če potrebujete varstvo, pritisnite 2- če želite, da vam posodiva avtomobil,pritisnite 3

- če želite, da vam opereva in zlikava, pri-tisnite 4- če želite, da vnuki prespijo pri nama,pritisnite 5- če želite, da greva po otroke v šolo, pri-tisnite 6- če želite, da pripraviva kosilo in vam gadostaviva, pritisnite 7- če bi raje jedli pri nas, pritisnite 8- če potrebujete denar, pritisnite 9- če naju želite povabiti na večerjo in vgledališče – začnite govoriti, poslušava!

* * *Pacient zdravniku: "Slišim glasove, pane vidim nikogar.""Kdaj pa se vam to dogaja?""Ko telefoniram."

* * *Politik obišče vojaško bolnišnico, kjer

mu predstavijo dvanajst mladeničev, kiso vsi dobili kilo.

Politik se začudi: "Ne razumem, kakoda ste vsi zboleli ravno za kilo?"

"Komandir nam je naročil, naj vržemotank v zrak ."

* * *Mož se vrne iz službe: "Žena! Danessem bil v zavarovalnici in sklenil živl-jenjsko zavarovanje za dvajset milijonovtolarjev!""Super! Zdaj ti pa ne bo več treba za

vsako malenkost obiskovati zdravnika!"


BOŽiČne pRAZnike

vošči in

sReČnO LeTO

želi družina ugovšek,

Toronto, Ontario


ADDRESS

Canadian Publication Sales Agreement #40022296 • October 2013

BOŽjA BeseDA — THe WORD OF GOD, Religious quarterly period-ical, is published by slovenian Missionaries of st. Vincent, 739 Brown’sLine, Toronto, Ontario. printed by Golla Graphics inc. subscription ratesin Canada $28.00, in united states $35.00 us per year. Changes of ad-dress and undelivered copies should be sent to Božja Beseda, 739 Brown’sLine, Toronto, Ontario, M8W #3V7.

KREKOVA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA

747 Browns LineEtobicoke, OntarioM8W 3V7(416) 252-6527

611 Manning Ave.Toronto, OntarioM6G 2W1(416) 532-4746

VLOGE* Hranilne* Vezane* Čekovni račun* TFsAs

INVESTICIJE* RRsps/RRiFs* Delnice* Mutual Funds* Resps

POSOJILA* Osebna*Hipotečna* Gradbena* Line of credit

ZAVAROVANJE* Za potovanje* Hiše/Avtomobile* posojila* Hranilne vloge

DRUGE USLUGE* MasterCard* Online Banking* Menjava $us* Bančni avtomat{ATM} Website: www.krek.ca

HRANILNICA IN POSOJILNICA

725 Brown’s Line, Toronto, ON M8W 3V7Tel: (416)255-1742 Fax: (416)255-3871

TOLL FREE: 1-888-SCU-1742611 Manning Ave., Toronto, Parish Hall

Tel: (416)531-847523 Delawana Dr., Hamilton, Villa Slovenia

Tel: (905)578-7511 www.sloveniacu.ca

V pomoč članom inSlovenski skupnosti.

Vabimo vas, da nas obiščete.

VAM NUDIVSE VRSTE BANČNIH USLUG

NAPREDNA, FINANÇNO MOÇNA USTANOVA, USMERJENA K ODLIÇNOSTI


Documents

BOŽJA BESEDAourladyofmm.com/Bozja Beseda/Oct-Nov-Dec-2013.pdfjaz kaj vem pastir po definiciji spada pod kmečka opravila. Se pravi bi moral biti novi škof kmet. Moral bi uporabljati