ANALIZA POSLOVANJA MEDNARODNIH · Ključne besede: društvo, analiza poslovanja društva, računovodstvo, računovodsko analiziranje, računovodski izkazi, analiza premoženjsko-finančnega

UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR

Delo diplomskega projekta

ANALIZA POSLOVANJA MEDNARODNIH

DRUŠTEV ŠTUDENTOV

Analysis of business of international

students associations Kandidatka: Ilire Rizvanaj

Študijski program: Poslovna ekonomija

Študijska usmeritev: Računovodstvo in davščine

Mentor: dr. Iztok Kolar

Študijsko leto: 2013/2014 Maribor, april 2014

2

ZAHVALA

Želim se zahvaliti mentorju, dr. Iztoku Kolarju, za vodenje in prijazno pomoč pri pisanju

mojega diplomskega projekta.

Zahvaljujem se tudi predsedniku in računovodkinji društva IAESTE LC MARIBOR, ki sta

mi omogočila dostop do vseh podatkov, potrebnih za moj diplomski projekt. Prav tako se

zahvaljujem celotnemu društvu, ki mi je stal ob strani in me podpiral pri pisanju.

Želela bi se zahvaliti tudi predsedniku prostovoljnega gasilskega društva Maribor, ki mi

je prav tako omogočil dostop do potrebnih podatkov in odgovoril na vsa moja vprašanja,

povezana z diplomskim projektom.

3

ANALIZA POSLOVANJA MEDNARODNIH DRUŠTEV ŠTUDENTOV

POVZETEK Diplomski projekt proučuje analizo poslovanja mednarodnih društev študentov. Razdeljena bo

na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu bomo opisali značilnosti društev, in ključne

pojme analiziranja poslovanja društev. Praktični del bo zavzel naš primer analize poslovanja

mednarodnega društva IAESTE LC MARIBOR. Za primerjavo s tem društvom smo si izbrali

lokalno društvo in sicer Prostovoljno gasilsko društvo Maribor. Za obe društvi bomo naredili

analizo premoženjsko-finančnega položaja, analizo članov društva, analizo dotacij in donacij

v primerjavi s prihodki iz dejavnosti društva, ter analizo dogodkov, ki jih je društvo

organiziralo v zadnjih preteklih letih.

Ključne besede: društvo, analiza poslovanja društva, računovodstvo, računovodsko

analiziranje, računovodski izkazi, analiza premoženjsko-finančnega položaja.

SUMMARY

This graduate project paper contains the operational review of international students'

societies. It has a theoretical and a practical part. The theoretical part describes societies'

features and key definitions for analysing societies' operation. The practical part is an

independent operational analysis of the international society IAESTE LC MARIBOR. A local

society, namely The Volunteer fire brigade of Maribor, is used for comparison. Both societies

received an analysis of the property's financial state, members of the society, grants and

donations compared to the income from the society's activities and an analysis of events that

the society has organized during the past few years.

Keywords: society, operational review of a society, accounting, accounting analysis,

accounting statements, analysis of the property's financial state

4


PREDGOVOR Društvo je ustanovljeno zaradi uresničevanja skupnih interesov vseh udeležencev društva, na

primer zaradi športnih, kulturnih, humanitarnih, izobraževalnih ali drugih aktivnostih.

Društvo deluje v skladu z nameni in cilji, ki jih opredeli pred ustanovitvijo društva.

Predstavlja demokratično obliko civilnodružbenega združevanja ljudi in vse človekove

pravice po družbenem združevanju.

Namen diplomskega projekta je, spoznati, ali je mednarodno društvo glede na analizo

računovodskih izkazov enako poslovanju lokalnega domačega društva. V teoretičnem delu

podajamo več analiz, s katerimi nato primerjamo društvi.

Diplomski projekt je razdeljen na šest poglavij, ki predstavljajo teoretični in praktični del.

Teoretični del obsega drugo in tretje poglavje, kjer sta predstavljena delovanje društev in

računovodstvo. Diplomski projekt je namenjen vsem bralcem, ki bi se radi seznanili z

delovanjem društva in osnovnimi pojmi računovodstva.

Praktični del obsega poglavja od štiri do šest. Četrto poglavje je namenjeno našemu

praktičnemu primeru, to je društvo IAESTE LC MARIBOR. Predstavljeni so društvo,

upravljanje in finančno-materialno poslovanje društva. V petem poglavju je predstavljeno

domače društvo, s katerim smo primerjali naš primer društva – Prostovoljno gasilsko društvo

Maribor. Poglavje je namenjeno predstavitvi in finančno- materialnemu poslovanju društva. V

šestem poglavju sta izdelani analizi poslovanja mednarodnega društva IAESTE LC

MARIBOR in domačega PGD MARIBOR. Najprej je analiziran premoženjsko-finančni

položaja obeh društev, za lažjo primerjavo obeh društev pa so izdelane tabele, ki predstavijo

finančni položaj obeh društev. Prikazali smo analizo gibljivih sredstev, obveznosti do virov

sredstev, vodoravnega finančnega položaja in izkaza poslovnega izida. Za podrobnejšo

primerjavo obeh društev so predstavljene analize njunih članov, prihodki iz dejavnosti na

člana, društveni sklad na člana, dotacije in donacije na člana ter odhodki iz dejavnosti na člana društva. Temu poglavju smo dodali tudi primerjavo analize prihodkov z dotacijami in

donacijami ter analizo dogodkov, ki jih je društvo organiziralo v zadnjih treh letih (2011–

2013). Za uspešno izveden diplomski projekt smo si pri teoretičnem delu pomagali z Zakonom o društvih in s Slovenskim računovodskim standardom. V praktičnem delu so

uporabljena letna poročila obeh društev in letni podatki poslovanja, ki smo jih lahko pridobili

na AJPSU. Omejili smo se na zadnja tri poslovna obdobja: 2011, 2012 in 2013. Tako se je

pokazala zelo obširna slika poslovanja društva, na podlagi katere smo lahko izdelali analizo

računovodskih izkazov obeh društev.


KAZALO VSEBINE 1 UVOD ............................................................................................................................................15

1.1 Opis področja in opredelitev problema ................................................................................................. 15

1.2 Namen, cilji in hipoteze raziskave ........................................................................................................ 16

1.3 Predpostavke in omejitve...................................................................................................................... 16

1.4 Metode raziskovanja ............................................................................................................................. 16

2 ZNAČILNOSTI DRUŠTVA ..................................................................................................................18

2.1 Opredelitev ........................................................................................................................................... 18

2.2 Ustanovitev društva .............................................................................................................................. 21

2.3 Članstvo ................................................................................................................................................ 22

2.4 Naloge posameznih organov ................................................................................................................ 23

2.5 Registracija ........................................................................................................................................... 24

2.6 Financiranje .......................................................................................................................................... 25

2.7 Prenehanje društva ................................................................................................................................ 26

3 KLJUČNI POJMI ANALIZIRANJA POSLOVANJA DRUŠTEV.................................................................27

3.1 Računovodstvo ..................................................................................................................................... 27

3.1.1 Sestava računovodstva ...................................................................................................28

3.2 Poslovni sistem ..................................................................................................................................... 28

3.2.1 Informacijski podsistem .................................................................................................28

3.3 Računovodstvo društev ........................................................................................................................ 29

3.4 Pojem knjigovodstva ............................................................................................................................ 31

3.4.1 Računovodsko predračunavanje in obračunavanje .......................................................31

3.4.2 Računovodski obračuni ..................................................................................................32

3.4.3 Knjigovodske listine ........................................................................................................33

3.4.4 Poslovne knjige ...............................................................................................................34

3.4.5 Finančno računovodstvo ................................................................................................34

3.4.6 Stroškovno računovodstvo .............................................................................................34

3.4.7 Odpiranje poslovnih knjig ...............................................................................................35

3.4.8 Zapiranje poslovnih knjig ................................................................................................35

9

3.4.9 Pomožne knjige ..............................................................................................................36

3.4.10 Amortizacija ....................................................................................................................36

3.5 RAČUNOVODSKO ANALIZIRANJE ............................................................................................... 37

3.5.1 Analiza računovodskih izkazov .......................................................................................38

3.5.2 Analiza podatkov iz letnih poročil ..................................................................................39

3.5.3 Letna poročila društev ....................................................................................................41

3.5.4 Bilanca stanja ..................................................................................................................41

3.5.5 Izkaz poslovnega izida ....................................................................................................46

4 ANALIZA POSLOVANJA MEDNARODNEGA DRUŠTVA .....................................................................52

4.1 Cilji IAESTE ........................................................................................................................................ 52

4.2 Vizija IAESTE...................................................................................................................................... 52

4.3 Upravljanje društva .............................................................................................................................. 53

4.4 Finančno-materialno poslovanje ........................................................................................................... 53

5 ANALIZA POSLOVANJA PROSTOVOLJNEGA ....................................................................................54

5.1 Namen in cilji delovanja PGD .............................................................................................................. 54

5.2 Zastopanje PGD.................................................................................................................................... 54

5.3 Finančno-materialno poslovanje ........................................................................................................... 54

5.4 Sredstva in vodenje poslovnih knjig ..................................................................................................... 55

5.5 Premoženje ........................................................................................................................................... 55

6 ANALIZA IZBRANEGA PRIMERA DRUŠTVA ......................................................................................56

6.1 Analiza gibljivih sredstev ..................................................................................................................... 56

6.2 Analiza obveznosti do virov sredstev ................................................................................................... 58

6.3 Analiza vodoravnega finančnega položaja ........................................................................................... 61

6.4 Analiza izkaza poslovnega izida ........................................................................................................... 65

6.4.1 Analiza prihodkov ...........................................................................................................65

6.4.2 Analiza odhodkov ...........................................................................................................68

6.4.3 Analiza poslovnega izida .................................................................................................70

6.4.4 Kazalniki gospodarnosti in dobičkonosnosti ..................................................................72

6.5 Analiza članov društva ......................................................................................................................... 76

6.6 Analiza prihodkov z dotacijami in donacijami ..................................................................................... 82

6.7 Analiza dogodkov društva .................................................................................................................... 83

10

7 SKLEP ..............................................................................................................................................87

8 SEZNAM LITERATURE .....................................................................................................................94

9 SEZNAM VIROV ...............................................................................................................................96

KAZALO TABEL

1. Tabela Bilanca stanja po SRS 33....................................................................................................... 43

2. Tabela Delitev prihodkov in odhodkov po SRS 33 ........................................................................... 47

3. Tabela: Struktura gibljivih sredstev (v %) društev IAESTE LC MARIBOR in PGD MARIBOR v

obdobju 2011-2013 (obseg v eur).......................................................................................................... 57

4. Tabela: Struktura obveznosti do virov sredstev v odstotkih (%) društev IAESTE LC MARIBOR in

PGD MARIBOR v obdobju 2011-2013 (obseg v eur) .......................................................................... 59

5. Tabela: Kazalniki plačilne sposobnosti društev IAESTE LC MARIBOR in PGD MARIBOR za

obdobje 2011-2013 ................................................................................................................................ 61

6. Tabela: Kazalniki stanja financiranja društev IAESTE LC MARIBOR in PGD MARIBOR v

obdobju 2011-2013................................................................................................................................ 64

7. Tabela: Obseg v (eur) in struktura prihodkov v odstotkih (%) društev IAESTE LC MARIBOR in

PGD MARIBOR v obdobju 2011-2013 ............................................................................................... 67

8. Tabela: Obseg v (eur) in struktura odhodkov v odstotkih (%) za društvi IAESTE LC MARIBOR in

PGD MARIBOR v obdobju 2011-2013 ................................................................................................ 69

9. Tabela: Obseg v (eur) poslovnega izida društev IAESTE LC MARIBOR in PGD MARIBOR V

OBDOBJU 2011-2013 .......................................................................................................................... 71

10. Tabela: Kazalniki stanja gospodarnosti društev IAESTE LC MARIBOR in PGD MARIBOR V

OBDOBJU 2011-2013 .......................................................................................................................... 73

11. Tabela: Število in struktura članov v odstotkih (%) društev IAESTE LC MARIBOR in PGD

MARIBOR za obdobje 2011-2013 ........................................................................................................ 77

12. Tabela: Primerjava prihodkov iz dejavnosti, društvenega sklada, dotacij, donacij in odhodkov iz

dejavnosti na člana društva IAESTE LC MARIBOR in PGD MARIBOR v obdobju 2011-213,

vrednost v (eur) ..................................................................................................................................... 78

13. Tabela: Analiza prihodkov z dotacijami in donacijami v obdobju 2011-2013, vrednost v (eur) .... 82

14. Tabela: Število dogodkov društev IAESTE LC MARIBOR in PGD MARIBOR v obdobju 2011-

2013 ....................................................................................................................................................... 83

15. Tabela: Prihodki in odhodki na dogodek društva v obdobju 2011-2013 vrednost v (eur) .............. 84

14

KAZALO GRAFOV

1. Graf: Primerjava prihodkov, društvenega sklada, dotacij, donacij in odhodkov na člana društev

IAESTE LC MARIBOR v obdobju 2011-2013a č ................................................................................ 80

2. graf: Primerjava prihodkov in odhodkov na dogodek društva v obdobju 2011-2013 ....................... 85

SEZNAM OKRAJŠAV

AJPES – Agencija Republike Slovenije za javno pravne evidence in storitve

GZS – Gasilska Zveza Slovenije

IAESTE – The International Association for the Exchange of Students for Technical

Experience

PGD – Prostovoljno gasilsko društvo

ZDru-1 – Zakon o društvih

15

1 UVOD

1.1 Opis področja in opredelitev problema

V zgodovini so društva imela pomembno povezovalno in narodno vlogo in so imela tudi

družbeno, politično in kulturno poslanstvo. Začetki organizirane društvene dejavnosti segajo v

čas marčne revolucije, okrog leta 1848, kar pomeni, da je marsikatero društvo že praznovalo 100-letnico svojega obstoja.

Ljudje se združujejo v društva prostovoljno in ljubiteljsko, zato imajo tudi skupen interes. Na

ta način društva premagujejo odtujenost in tako ustvarjajo materialno bogastvo, ki je del

narodnega bogastva Slovenije (Debelak, Trstenjak, 1996, str. 9).

Podatki o finančno-materialnem poslovanju se izkazujejo v skladu s standardom za društva.

Slovenski računovodski standardi (v nadaljevanju SRS) (Uradni list RS, št. 107/01) vsebujejo

tudi Računovodske rešitve v društvih (SRS 33), ki opredeljujejo bilanco stanja (SRS 33.5 in 33.6), izkaz poslovnega izida (SRS 33.7 in 33.8), vodenje poslovnih knjig (SRS 33, poglavje

B. 2) in druge gospodarske kategorije, ki so pomembne za računovodsko obravnavanje v

društvih (Obračunavanje potnih in drugih stroškov b. d. [Ministrstvo za finance, Davčna

uprava Republike Slovenije]).

V splošnih določbah ureja Zakon o društvih temeljna izhodišča za ureditev interesnega

združevanja. Opredeljuje pojem društva, določa njegov pravni status in navaja nekatera

temeljna načela za njegovo delovanje.

Ker se posamezniki združujejo v društva zaradi različnih interesov, osebnih, strokovnih in

drugih, in je glede na široko paleto dejavnosti v zakonu nemogoče opredeliti vsa področja,

kjer društva delujejo, je pojem društva opredeljen precej splošno. Zakon je poudaril predvsem

skupen interes, ki povezuje člane društva, in izrecno izključil nekatere interese, ki ne morejo

biti podlaga za združevanje. Tako je prepovedano ustanavljanje društev za opravljanje

pridobitne dejavnosti oziroma samo opravljanje takšne dejavnosti.

Države članice Sveta Evrope so podpisnice te konvencije. Upoštevati je treba, da je namen

Sveta Evrope doseči večjo enotnost med svojimi članicami, še zlasti za ohranitev in

uresničitev idealov in načel, ki so njihova skupna dediščina; ter priznavati, da mednarodne

nevladne organizacije opravljajo pomembno delo za mednarodno skupnost, še zlasti na

znanstvenem, kulturnem, dobrodelnem, človekoljubnem, zdravstvenem in izobraževalnem

področju in prispevajo k dosegi ciljev in načel Ustanovne listine Združenih narodov in Statuta

16

Sveta Evrope (Debelak, Trstenjak, 1996, str. 13).

Z diplomskim projektom želimo ugotoviti, kakšen je premoženjsko-finančni položaj

mednarodnih društev.

1.2 Namen, cilji in hipoteze raziskave

Namen diplomskega projekta je, spoznati delovanje in poslovanje mednarodnih društev ter

raziskati finančno poslovanje mednarodnih društev.

Cilji so naslednji: seznaniti se z delovanjem mednarodnih društev;

prikazati posebnosti poslovanja mednarodnih društev;

analizirati finančno poslovanje mednarodnih društev. Hipoteza raziskave je naslednja:

H1: Poslovanje mednarodnega društva je po analiziranju računovodskih izkazov

društva enako poslovanju lokalnega domačega društva.

1.3 Predpostavke in omejitve

V diplomskem projektu predpostavljamo, da se v času pisanja diplomskega seminarja

zakonske podlage ne bodo spremenile ter bodo vsi pridobljeni podatki in viri pravilno

navedeni.

Omejili smo se na raziskavo enega mednarodnega in enega domačega oz. slovenskega društva

ter tako raziskali področje računovodstva. Za raziskavo so bili uporabljeni podatki iz društva,

kjer se predpostavlja, da so vsi pridobljeni računovodski podatki resnični in pošteni.

1.4 Metode raziskovanja

V raziskavi diplomskega projekta smo osredotočeni predvsem na praktični primer, zato je

naša raziskava poslovna. Razdeljena je na dva dela: v prvem delu je uporabljen deskriptivni

pristop, v sklopu tega pa naslednje metode:

metoda deskripcije: opisuje splošne značilnosti društva; uporabljena je za opisovanje dejstev, predvsem pa pojavov v ekonomiji;

17

metoda klasifikacije: uporablja se za razvrščanje nekaterih pojmov, predmetov,

problemov; uporabljena je za razvrščanje podatkov;

komparativna metoda je namenjena primerjavi enakih ali podobnih dejstev; uporabljena je pri računovodskih izkazih, natančneje pri analizi bilanc stanja in izkazu

poslovnega izida za določeno obdobje;

metoda kompilacije se uporablja pri povzemanju tujih spoznanj raziskovalcev in tujih rezultatov znanstvenoraziskovalnega dela.

V drugem delu smo uporabili matematično statistične metode.

18


2 ZNAČILNOSTI DRUŠTVA

V naslednjih podpoglavjih bomo spoznali vse značilnosti društva, seznanili se bomo z

interesom društva (njihov cilj, namen), z ustanovitvijo društva, z članstvom društva, z

nalogami posameznih organov društva, z registracijo društva, financiranjem društva, ter s

prenehanjem društva. S pomočjo vseh teh podpoglavjih bomo lažje analizirali poslovanje

mednarodnih društev študentov, saj bomo tako pridobili vse potrebne informacije o delovanju

društva.

2.1 Opredelitev

Društvo je samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanoviteljice oziroma ustanovitelji

skladno z Zakonom o društvih ustanovijo zaradi uresničevanja skupnih interesov. Društvo si

samo določi namen in cilje, dejavnost oziroma naloge ter način delovanja, odločitve o

upravljanju društva pa neposredno ali posredno sprejemajo članice oziroma člani društva.

Namen ustanovitve in delovanja društva ni pridobivanje dobička. Presežke prihodkov nad

odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov društvo trajno namenja za uresničevanje svojega

namena in ciljev in jih ne deli med člane (ZDru-1, 2011, 1. člen).

Društva delujejo na področju kulture, vzgoje in izobraževanja, zdravstvenega varstva,

socialnega varstva, izvajanja družinske politike, varstva človekovih pravic, varstva okolja,

varstva živali, športa, obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZDru-1, 2011, 30. člen). Društvo je subjekt civilnega prava. Pravno osebnost pridobi z vpisom v register. Ker ustava Republike Slovenije zagotavlja pravico do svobodnega združevanja, se lahko posamezniki

neformalno združujejo neposredno na podlagi Ustave. Če pa želi združevanje pridobiti pravno

osebnost in s tem postati nosilec pravic in obveznosti, mora zadostiti pogojem, ki jih za

pridobitev takšnega statusa določa zakon. Poleg povsem ljubiteljskih društev delujejo v

Sloveniji tudi taka, ki ob zadovoljevanju osebnih interesov članov opravljajo še dejavnosti, ki

so javno koristne; tem je v zakonu dana možnost, da si pridobijo poseben status (Debelak, Trstenjak, 1996, str. 13). Študentska mednarodna društva so združena v slovensko zvezo mednarodnih študentskih

organizacij KOMISP. Le-ta združuje 21 najbolj aktivnih mednarodnih društev, ki vsako leto

omogočijo več kot tisoč slovenskim študentom odhod v tujino na različne kongrese, strokovna

19

ANALIZA POSLOVANJA MEDNARODNIH DRUŠTEV ŠTUDENTOV srečanja, poletne strokovne in jezikovne tečaje in opravljanje strokovnih praks. Zveza KOMISP je krovna organizacija, ki članicam nudi pomoč v obliki posvetov, promocije,

svetovanja ter organizacijske pomoči in zastopništva (Mednarodna študentska društva, b. d.

[Študentska organizacija Univerze v Ljubljani]).

V Sloveniji je množica prostovoljnih društev (gasilska, športna, lovska ...), ki delujejo na

podlagi prostovoljnega dela nekaterih članov, njihovi glavni nameni pa so druženje, tradicija,

skupno vaško življenje in reševanje skupnih težav. V tem duhu se potem vodi tudi

računovodstvo.

Računovodske in davčne evidence pri takih društvih vodijo doma, delo prevzame blagajnik

ali pa kdo drug v vasi, ki praviloma nima dovolj strokovnega znanja in zato največkrat niti ne

opazi napak vodenja. Poglavitna napaka je prepričanje, da so vsi njihovi prihodki nepridobitni (ker so glede na status nepridobitna organizacija) in jih lahko izvzamejo iz davčne osnove;

preprosto povedano – ni jim treba plačati davka. To je seveda napačno razmišljanje (Petavs,

2011, str. 18).

V zakonu ni predvidenega nadzora nad delom društev, v postopku registracije pa bi registrski

organ težko presodil, katera društva so zgolj ljubiteljska, katera zadovoljujejo ozke interese

posameznikov in katera delujejo v javnem interesu. Zato zakon ne določa načina kriterijev in

pogojev, po katerih bi posamezne vrste društev glede na svojo dejavnost pridobile tak

poseben status.

Kot pravna oseba zasebnega prava nastopa društvo v pravnem prometu. Zaradi čim večje

pravne varnosti oseb, s katerimi vstopajo društva v pravna razmerja, zakon podrobno določa,

kakšno mora biti ime društva. Iz imena mora biti razviden status društva, kar pomeni, da mora

del imena vsebovati eno od besed: društvo, združenje, klub (če se bodo združevale fizične

osebe) ali besedno zvezo: zveza društev, zveza klubov ... (če se bodo povezale pravne osebe).

Ime društva mora nakazovati tudi njegovo dejavnost in se razlikovati od imen drugih društev.

Upravna enota bo imela ob registraciji možnost vpogleda v centralni register društev, ki ga bo

vodilo Ministrstvo za notranje zadeve. V primeru neskladja bo morala stranko (društvo) na to

opozoriti. Če bo društvo vztrajalo pri takšnem imenu, bo organ ravnal v skladu z 18. členom –

kot da je stranka umaknila svojo zahtevo za registracijo (Debelak, Trstenjak, 1996, str. 13–

14).

Društvo lahko pridobiva sredstva za svoje delovanje na načine, določene v 21. členu ZDru.

Če društvo pridobiva sredstva za svoje delovanje iz javnih sredstev, je za nadzor nad

20

zakonitostjo, namembnostjo, gospodarnostjo in porabo javnih sredstev, ki jih društvo prejme

za izvajanje svoje dejavnosti, pristojno računsko sodišče.

Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora

porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno, kakor to določa določba 21.

člena ZDru. Društvo mora zagotoviti podatke o svojem finančno-materialnem poslovanju na

način in v obliki, ki ju določi s temeljnim ali posebnim aktom, kakor to določa določba 24. člena Zdru

(http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/davek_od_dohodkov_pravnih_oseb_p

ojasnila/davcna_osnova/odhodki/obracunavanje_potnih_in_drugih_stroskov/).

______________________________

1 Ime društva ima lahko tudi dodatno sestavino, ki društvo podrobneje označuje. Za dodatno sestavino imena

ne velja določba prvega odstavka tega člena, ki se nanaša na uporabo jezika, če (ZDru-1, 2011, 10. Člen):

– je v slovenščini ali jeziku narodne skupnosti;

– gre za ime ali del imena mednarodne zveze društev, katere član je društvo, oziroma tujega društva, ki je

ustanovitelj podružnice tujega društva v Republiki Sloveniji;

– gre za osebno ime osebe iz petega odstavka tega člena;

– gre za tuje besede, ki označujejo dejavnost društva, pa slovenski jezik zanje nima ustreznega izraza;

– gre za domišljijsko poimenovanje ali mrtvi jezik.

2 Ime društva ne sme vsebovati besedne zveze Republika Slovenija (ZDru-1, 2011, 10. Člen).

21


2.2 Ustanovitev društva

Dejavnosti društev delujejo v javnem interesu, zato si bomo v nadaljevanju tega poglavja

pogledali kakšni so pogoji ustanovitve društva.

Društvo lahko ustanovijo najmanj tri poslovno sposobne fizične osebe oziroma pravne osebe. Ustanovitelji na ustanovnem zboru sprejmejo sklep o ustanovitvi in temeljni akt društva ter

izvolijo zastopnika društva (ZDru-1, 2011, 8. člen).

Temeljni akt (pravila, statut) društva je najvišji akt v hierarhiji splošnih aktov društva. Zakon

določa tiste obvezne sestavine temeljnega akta, ki so minimum pravnega varstva tako članstva

kot tretjih oseb, ki vstopajo v razmerja z društvi. Določiti mora tudi ime društva, pri njegovi

izbiri pa morajo ustanovitelji upoštevati določbe 4. člena zakona.

Društva morajo v temeljnem aktu določiti (ZDru-1, 2011, 8. člen):

ime in sedež društva (izbrani kraj poslovanja društva);

namen in cilje delovanja društva;

dejavnost oziroma naloge društva;

pogoje in način včlanjevanja ter prenehanja članstva;

pravice in obveznosti članov;

način upravljanja društva;

zastopanje društva;

financiranje društva in način izvajanja nadzora nad razpolaganjem s premoženjem društva ter nad finančnim in materialnim poslovanjem društva;

način zagotavljanja javnosti dela društva;

način sprejemanja sprememb in dopolnitev temeljnega akta;

način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem v takem primeru.

Vsa društva ne razpolagajo s poslovnimi prostori, zato je sedež društva kraj, ki ga izberejo

ustanovitelji. V večini primerov je to kraj, kjer društvo opravlja pretežni del svoje dejavnosti,

oziroma kraj, kjer stalno prebiva predsednik oziroma večina članov društva. Na izbiro sedeža

seveda lahko vplivajo tudi drugi objektivni in subjektivni razlogi.

22


Društvo mora v temeljnem aktu opredeliti tudi namen združevanja in svoje naloge. Namen je

običajno splošen, včasih tudi abstrakten, in opredeljuje cilje, ki jih bo društvo skušalo doseči s

svojim delovanjem. Naloge društev so vedno konkretne in opredeljujejo poti, metode in

sredstva, s katerimi bodo člani skušali uresničiti namen združevanja v društvo (Debelak, Trstenjak, 1996, str. 17,18).

2.3 Članstvo

Društvo s člani povečuje delovanje in poslovanje društva. Člani društva so zelo pomembni za

našo analizo poslovanja mednarodnih društev študentov, saj bomo v teoretičnem delu

analizirali število članov, ter koliko prihodkov iz dejavnosti, društvenega sklada in odhodkov

iz dejavnosti ustvarja društvo na posameznega člana. To poglavje nam bo zelo pripomoglo,

saj bomo tako spoznali pogoje članov, ki se želijo vključiti v društvo.

Ker je članstvo v društvu prostovoljno, temeljni akt društva običajno določa, da mora

posameznik, ki se želi vključiti v društvo, podpisati pristopno izjavo in plačati članarino.

Pristopna izjava vključuje včasih tudi izjavo, da je posameznik seznanjen s temeljnim aktom

društva in da se bo po njem ravnal.

Plačevanje članarine je ena od temeljnih dolžnosti članov. Člani društva zanjo ne dobijo

protiuslug, zato je to prihodek od nepridobitne dejavnosti (Polič, 2013, str. 124). Temeljni akt določa, na kakšen način lahko član izstopi iz društva. Članstvo lahko preneha

tudi zaradi neizpolnjevanja obveznosti – pogosto gre za neplačevanje članarine. V takšnem

primeru se člana, ki v roku, določenem v temeljnem aktu, kljub opominu ne plača članarine,

avtomatično črta iz evidence članstva. Člana, ki krši določbe temeljnega akta, ravna v

nasprotju z interesi društva ali pa bi njegovo ravnanje utegnilo prizadeti ugled društva, je

mogoče izključiti iz članstva. Poleg najvišjega organa (občni zbor, zbor članov, skupščina), ki

ga sestavljajo vsi člani in odloča o najpomembnejših vprašanjih delovanja društva, ima lahko

društvo še izvršilni in nadzorni ter disciplinski organ (izvršni odbor, upravni odbor,

predsedstvo). Ta izvaja smernice, ki jih za delo društva sprejme najvišji organ, in vodi društvo

v času med dvema občnima zboroma. Nadzorni odbor nadzira finančno-materialno

poslovanje, ugotavlja, ali se sredstva uporabljajo zakonito, gospodarno in v skladu z

namenom društva. Disciplinski organ ugotavlja kršitve članov in izreka sankcije. Lahko pa

deluje tudi kot razsodišče za poravnavo sporov med člani društva (Debelak, Trstenjak, 1996,

str. 18).

23


2.4 Naloge posameznih organov

S temeljnim aktom se izčrpno določijo naloge posameznih organov. Potrebno je določiti tudi

njegovo sestavo (število članov, mandatno dobo, sklepčnost), način odločanja ter razmerje do

najvišjega organa in do drugih organov društva.

Društvo predstavlja in zastopa predsednik, ki je pogosto hkrati tudi predsednik izvršilnega

organa. Predsednik lahko pooblasti tudi druge člane izvršilnega organa, da ga zastopajo v

njegovi odsotnosti ali pri sklepanju posameznih pravnih poslov.

V temeljnem aktu mora društvo opredeliti vire financiranja in način razpolaganja s sredstvi.

Finančno-materialno poslovanje mora potekati preko žiro računa, ki ga društvo odpre pri

Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje oz. pri banki.

Prav tako mora društvo v temeljnem aktu določiti, komu bo pripadalo premoženje v primeru

njegovega prenehanja. Pravni naslednik tega premoženja je lahko le društvena organizacija;

treba ga je določiti konkretno – z navedbo njegovega imena in sedeža. Delovanje društva

mora biti javno. O svojem delu mora celovito, sproti in natančno obveščati člane tako, da so

seznanjeni z delovanjem društva. Obveščati pa mora tudi širšo javnost, bodisi z izdajo glasil

in drugih publikacij ali z informacijami v javnih glasilih. Za zagotavljanje javnosti dela je

odgovoren zakoniti zastopnik društva (Debelak, Trstenjak, 1996, str. 18, 19).

Z uveljavitvijo konvencije je Slovenija prevzela obveznost, da prizna pravno osebnost

mednarodnih nevladnih organizacij (združenj, fundacij in drugih privatnih ustanov), ki so jo

pridobile v državi pogodbenici. V praksi to pomeni, da smejo v Sloveniji delovati tuja

združenja, fundacije in druge zasebne ustanove, če zadostijo pogojem, ki jih določa

konvencija: imeti morajo neprofitni namen mednarodnega pomena, ustanovljene morajo biti

po notranjem pravu ene od podpisnic, opravljati morajo svojo dejavnost v najmanj dveh

državah, imeti svoj uradni sedež na ozemlju pogodbenice in osrednje vodstvo ter kontrolo na

ozemlju naše države ali katere izmed drugih pogodbenic (Debelak, Trstenjak, 1996, str. 20–

21).

______________________________

3 S prvim januarjem 1994. leta je začela veljati Evropska konvencija o priznavanju pravne osebnosti

mednarodnih nevladnih organizacij, ki jo je Republika Slovenija rafiticirala julija 1993 (Debelak, Trstenjak,

1996, str. 20).

24


2.5 Registracija

V skladu z zakonom o društvih se morajo društva vpisati v register društev, v nadaljevanju si

bomo ogledali kašne postopke mora društvo izvesti pri registraciji, ter vse potrebne

dokumentacije pri tem postopku.

Pri postopku registracije društva vsebuje zakon določbe, ki silijo tako pristojni organ kot

društva k hitremu delovanju, po drugi strani pa zavezujejo društva, da predložijo vse za ta

namen potrebne dokumente. Pristojni organ je dolžan o zahtevi odločiti v 30 dneh od njenega

prejema, kar pomeni, da je v navedem roku dolžan izdati odločbo vpisu društva v register.

O spremembi temeljnega akta – ta vključuje tudi spremembo imena društva in spremembo

zakonitega zastopnika – mora društvo v 30 dneh obvestiti registrski organ in zahtevati

spremembo registracije. Ker je za spreminjanje temeljnega akta in izvolitev članov organ

društva pristojen najvišji organ, mora društvo v postopku predložiti zapisnik seje tega organa,

na kateri so bile spremembe sprejete (Debelak, Trstenjak, 1996, str. 23, 24).

Zahtevi za registracijo društva mora društvo priložiti (ZDru-1, 2011, 18. člen): zapisnik ustanovnega zbora;

temeljni akt;

seznam s podatki ustanoviteljev (osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča oziroma ime pravne osebe, identifikacijska

številka, sedež in naslov sedeža ter osebno ime zastopnika pravne osebe) in njihovimi

lastnoročnimi podpisi;

dokazilo o pridobitvi pravne osebnosti za tuje pravne osebe, ustanoviteljice društva;

odločitev pristojnega organa pravne osebe, ustanoviteljice društva, o ustanovitvi društva;

naslov sedeža društva;

podatke o zastopniku (osebno ime, EMŠO, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča oziroma naslov začasnega prebivališča, če v Republiki Sloveniji nima stalnega

prebivališča), načinu zastopanja ter mejah pooblastil za zastopanje; podatke o dejavnostih, ki jih bo opravljalo;

predlog za glavno dejavnost društva.

______________________________

4 Ob vpisu v register izda pristojni organ odločbo, s katero ugotovi, da je bilo društvo ustanovljeno na predpisan

način, da je njegov temeljni akt v skladu z zakonom, in odredi vpis v register društev. Z registracijo pridobi

društvo pravno osebnost (Debelak, Trstenjak, 1996, str. 24)

25


2.6 Financiranje

V tem poglavju se bomo seznanili s financiranjem društva, kakšne vire financiranja določa

zakon o društvih, ter namen porabe presežkov prihodkov nad odhodki v društvih.

Za opravljanje katerekoli dejavnosti so potrebna tudi finančna sredstva. Zakon tako določa

vire financiranja oziroma naslove, na podlagi katerih društva lahko pridobivajo potrebna

sredstva.

Društvo je dolžno s svojim temeljnim ali posebnim aktom (pravilnik o finančno-materialnem

poslovanju) določiti način in obliko vodenja podatkov o materialnem in finančnem

poslovanju.Poročilo o poslovanju pripravi nadzorni odbor ali drug organ društva, ki je

pristojen za izvajanje nadzora nad materialno-finančnim poslovanjem. Prikazovati mora

resnično stanje o premoženju in poslovanju društva (Debelak, Trstenjak, 1996, str. 25).

Premoženje društva sestavljajo denarna in druga sredstva, ki jih društvo pridobi s članarino,

darili in volili, s prispevki donatorjev, iz javnih sredstev, z opravljanjem dejavnosti društva in

iz drugih virov, njegove nepremične in premične stvari ter materialne pravice.Društvo ne sme

deliti svojega premoženja članom. Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je

nična (ZDru-1, 2011, 24. člen).

Društvo mora za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu, izdelati letno poročilo, ki

vsebuje bilanco stanja in izkaz poslovnega izida s pojasnili k izkazom ter poročilo o

poslovanju društva. Poročilo mora obsegati resnični prikaz premoženja in poslovanja društva.

Ob statusnih spremembah oziroma prenehanju društva mora izdelati letno poročilo tudi med

letom, po stanju na dan statusne spremembe ali prenehanja. Vodenje poslovnih knjig in

sestava letnega poročila morata biti v skladu z računovodskim standardom za društva.

Poslovne knjige in letno poročilo morajo omogočiti ocenjevanje, ali so presežki prihodkov

nad odhodki porabljeni za namene, določene v tretjem odstavku 24. člena tega zakona.

Društvo, ki ne opravlja pridobitne dejavnosti ali jo opravlja le občasno in čigar prihodki

preteklega poslovnega leta so manjši od 10.000 evrov, lahko vodi le knjigo prejemkov in

izdatkov (blagajniški dnevnik), preostale podatke za letno poročilo pa zagotovi z letnim

popisom in ocenitvijo (ZDru-1, 2011, 26. člen). _____________________________

5 Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za

uresničevanje svojega namena ter ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti, določene v temeljnem

aktu (Zakon o društvih, 2011, 24. člen).

26


2.7 Prenehanje društva

Društvo lahko preneha delovati na podlagi volje članov društva ali po samem zakonu.

Najvišji organ lahko sprejme sklep o prenehanju društva in o tem obvesti pristojni organ.

(Debelak, Trstenjak, 1996, str. 26).

V sklepu mora določiti društvo, zavod, ustanovo ali drugo nepridobitno pravno osebo s

podobnimi cilji, na katero se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva. Če

društvo v sklepu ne določi naslednika premoženja in ga tudi na podlagi določb temeljnega

akta ni mogoče določiti, premoženje društva pripade lokalni skupnosti, na območju katere je

imelo društvo svoj sedež. Neporabljena sredstva, pridobljena iz proračuna, se vrnejo

proračunu, preostanek premoženja pa prenese na prevzemnika premoženja z dnem izbrisa

društva iz registra društev.

Zastopnik društva mora v 30 dneh obvestiti pristojni organ in zahtevati izbris društva iz

registra društev. Zahtevi in sklepu mora priložiti poročilo o razpolaganju s premoženjem

društva, iz katerega je razviden obseg sredstev in drugega premoženja društva, način

poravnave vseh obveznosti društva, višina neporabljenih javnih sredstev, način njihove

vrnitve proračunu ter način prenosa preostanka premoženja društva na prevzemnika

premoženja (ZDru-1, 2011, 38. člen).

Ker lahko društva med svojim delovanjem ustvarijo premoženje, je v skladu z načelom

nepridobitnosti potrebno urediti vprašanje njegovega prenosa v primeru prenehanja društva. V

skladu z načelom samostojnosti zakon določa, da v primeru prenehanja društvo samo odloči,

na katero sorodno društvo bo prešlo premoženje (Debelak, Trstenjak, 1996, str. 27).

______________________________

6 Če je društvo trajnejše nelikvidno ali postane dolgoročno plačilno nesposobno, se nad njim lahko opravi stečajni

postopek po predpisih, ki urejajo insolventnost in prisilno prenehanje (Zakon o društvih, 2011, 40. člen).

27


3 KLJUČNI POJMI ANALIZIRANJA POSLOVANJA DRUŠTEV

V naslednjih podpoglavjih bomo podrobneje opisali naslednje pojme in sicer: računovodstvo,

poslovni sistem, informacijski podsistem, računovodstvo društev, pojem knjigovodstvo, ter

računovodsko analiziranje.

3.1 Računovodstvo

V tem podpoglavju je predstavljen pojem računovodstva, opis razvoja računovodstva ter vse

njegove sestavine.

»Računovodstvo je dolgočasno« – to je vsem znan stereotip. Tudi računovodja naj bi bil

ponižen, brez domišljije in dolgočasen. Teoretiki so mnenja, da je izvor takega stereotipa

računovodstva in računovodje v času zgodnje industrijske revolucije, ko so le-ti resnično

preživeli cele dneve za pisalno mizo in seštevali stolpce številk. Z razvojem tehnologije se je

razvilo tudi računovodstvo, zato nekateri pravijo, da so računovodje več kot le »človeški

kalkulatorji« (Usenik, 2000, str. 6).

Računovodstvo je v društvu edina informacijska funkcija, ki spremlja vse poslovne dogodke,

ki kakorkoli vplivajo na sredstva in obveznosti do virov sredstev, na stroške, odhodke,

prihodke in poslovni izid. Vse ostale informacijske dejavnosti v društvu pa spremljajo le del

poslovnih dejavnosti društva (Novak, Mlinarič, Slavič, 2006, str. 5).

V sodobni ekonomski teoriji je mogoče najti precej različnih opredelitev računovodstva,

enotne pa so si v tem, da je računovodstvo dejavnost spremljanja in preučevanja denarno

izraženih pojavov, ki so povezani s poslovanjem nekega poslovnega sistema (Usenik, 2000,

str. 7).

Razvoj računovodskega poročanja se je začel z razvojem industrije. Poleg zunanjega

računovodskega poročanja so se predvsem pod vplivom tehnične revolucije v Angliji začele

razvijati korenine notranjega računovodskega poročanja. Pomembni vzvodi za njegov razvoj

prihajajo v preteklih dvesto letih iz anglosaških držav. Dejavniki okolja, ki določajo

raznolikost razvoja računovodskega poročanja na ravni posameznih držav, izvirajo iz

družbenega, pravnega in gospodarskega okolja posamezne države ter tako odražajo tudi

zgodovinski razvoj in doseženo raven kulturnega razvoja. Ti dejavniki so bili v znanstveni

literaturi s področja računovodskega poročanja prikazani na različne načine in z različno

28


stopnjo natančnosti. Zaključenega enotnega seznama dejavnikov, ki vplivajo na računovodske

izkaze, v literaturi ni mogoče najti (Duhovnik, 2003, str. 25).

3.1.1 Sestava računovodstva

Računovodstvo je sestavljeno iz petih informacijskih funkcij (Šubelj, 2010, str. 15):

knjigovodstvo;

računovodsko predračunavanje;

računovodsko analiziranje;

računovodsko nadziranje;

računovodsko informiranje.

Naslednja poglavja nam odgovorijo na vprašanje, zakaj je potrebno spremljanje in

proučevanje društva.

3.2 Poslovni sistem

Poslovni sistem je od okolja razmejena in zaokrožena smiselna celota, ki se ukvarja s

poslovanjem in je hkrati poslovna enota, ki ima z lastniškega in uporabnega vidika

opredeljeno premoženje kot podlago za uresničevanje poslovno-izidnih in finančnih tokov.

Prvine poslovnega procesa so delovna sredstva, predmeti dela, storitve in človek s svojim

delom. Ustanovitev poslovnega sistema je pravno pogojena z njegovim vpisom v sodni

register. Poslovne sisteme lahko razvrstimo po različnih kriterijih (glede na lastništvo, naravo

dejavnosti, področje delovanja itd. (Usenik, 2000, str. 8).

3.2.1 Informacijski podsistem

V informacijskem podsistemu najdemo kot njegov osrednji del računovodsko funkcijo. Računovodstvo je namreč del informacijskega podsistema, ki zagotavlja poslovne informacije

o spremembah in stanjih gospodarskih kategorij poslovnega sistema za določen čas ali

trenutek. Gospodarjenje poslovnega sistema namreč spoznamo na podlagi računovodskih

informacij, ki morajo biti primerne glede na potrebe, pravočasne in natančne, ustrezne glede

na uporabnika informacije ter popolne, zanesljive, razumljive in medsebojno primerljive.

29


Računovodske informacije so le del potrebnih informacij za odločanje v zvezi s poslovanjem

poslovnega sistema. Ker računovodstvo ni eksaktna veda, računovodske informacije pogosto

temeljijo na ocenah, lahko pa so tudi osnova za odločitve, ki neugodno vplivajo na uspešnost

poslovnega sistema kot celote (Usenik, 2000, str. 12).

3.3 Računovodstvo društev

Pri malih društvih je pravilno računovodstvo velika težava, zato je pomembno, da se

ustanovitelji društva že pred začetkom ustanovitve zelo dobro poučijo o zakonodaji s

področja delovanja društev (tako s pravnega kot računovodsko-davčnega vidika).

To naj storijo pri računovodjih z izkušnjami in znanjem, ne pa na upravnih enotah.

Pri manjših društvih, ki delujejo že dalj časa, se morajo predsedniki oziroma odgovorni zavedati svoje odgovornosti in obiskati dober izobraževalni program, seminar, na katerem

bodo pridobili računovodsko-davčne informacije. Šele nato bodo lahko organizirali svoje

računovodstvo in tudi razumeli računovodje, zakaj nenehno "sitnarijo" zaradi verodostojnih

knjigovodskih listin, izplačevanja potnih stroškov, gotovinskega poslovanja itd. (Petavs, 2011,

str. 18).

Društvo upošteva pri pripravi računovodskih izkazov temeljne računovodske predpostavke.

Temeljne računovodske predpostavke so (Schwarzmann, Premk, 2005, str. 402):

upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov

upoštevanje časovne neomejenosti delovanja

upoštevanje resnične in poštene predstavitve v razmerah spreminjanja vrednosti evra in posamičnih cen, ne pa tudi hiperinflacije.

Prva predpostavka pomeni, da je potrebno računovodske izkaze sestavljati na podlagi

računovodstva, ki je zasnovano na temeljnih poslovnih dogodkih. Pri takšnem računovodstvu

se poslovni dogodki priznajo, ko se pojavijo, in ne šele ob plačilu; zapisujejo se v

računovodske razvide, o njih pa se poroča v računovodskih izkazih obdobja, na katerega se

nanašajo. Odhodki se priznavajo v izkazu poslovnega izida in pred tem v računovodskih

razvidih na podlagi neposredne povezave nastanka stroškov in pridobitve prihodkov in

odhodkov. Kljub temu pa zamisel o vzporejanju prihodkov in odhodkov ne dovoljuje

priznavati v bilanci stanja postavk, ki ne ustrezajo opredelitvi sredstev ali obveznosti do

njihovih virov.

30


Druga predpostavka pomeni, da je treba računovodske izkaze sestavljati, kot da bo

podjetje/društvo nadaljevalo poslovanje v dolgoletni prihodnosti oz. kot da nima namena niti

potrebe, da bi ga povsem ustavilo ali pomembno skrčilo. Pri računovodstvu, ki izhaja iz te

predpostavke, morajo biti gospodarske kategorije ovrednotene drugače, kot bi bile, če bi

podjetje/društvo opustilo poslovanje. Splošni slovenski računovodski standardi upoštevajo to

predpostavko, podjetje ali druga organizacija, kjer le-ta ne pride v poštev, ker obstaja

upravičen dvom o nadaljevanju poslovanja, se ne more opirati na Splošne slovenske

računovodske standarde, temveč zanj(o) velja posebni Slovenski računovodski standard.

Tretja predpostavka pomeni, da je treba sestavljati računovodske izkaze, ki resnično in

pošteno prikazujejo spremembe posamičnih cen in vrednosti evra, saj so te spremembe v

sodobnem gospodarstvu neizogiben pojav. Splošni slovenski računovodski standardi

upoštevajo to predpostavko, ne pa tudi pojava hiperinflacije, ko je treba gospodarske

kategorije pri sestavljanju letnih računovodskih izkazov v celoti prevrednotiti, da bi jih izrazili

v končni kupni moči denarne enote (Schwarzmann, Premk, 2005, str. 403).

Poslovodni organ društva upošteva pri izbiranju računovodskih usmeritev in odločanju o

njihovi uporabi tri zahteve, ki jih mora društvo upoštevati tudi pri izdelavi računovodskih

izkazov.

Prva zahteva je previdnost: pomeni, da bo društvo zaradi negotovosti, povezane s poslovnimi

dogodki, izkazovala pozitivni poslovni izid takrat, ko bo to očitno in potrjeno, negativni

poslovni izid pa takrat, ko bo ta mogoč.

Druga zahteva je prednost vsebine pred obliko: pomembna je pri pojasnjevanju listin, kjer

mora biti dana prednost vsebini pred obliko.

Tretja zahteva je pomembnost: pomembnost bo zagotovljena tako, da bodo računovodski

izkazi vsebovali vse postavke, ki so dovolj pomembne, da lahko vplivajo na ocene in

odločitve (Schwarzmann, Premk, 2005, str. 404).

Računovodstvo društva je organizirano pri izvajalcu (naziv izvajalca), s katerim ima društvo

podpisano pogodbo o medsebojnih razmerjih ali sklenjen dogovor o izvajanju računovodskih

del. Izvajalec izvaja naslednje pogodbene obveznosti (Schwarzmann, Premk, 2005, str. 407):

računovodstvo glavne knjige (finančnega računovodstva) na podlagi tedensko (ali

glede na dogovor) dostavljenih verodostojnih knjigovodskih listin in prevzem odgovornosti za njihovo pravilno evidentiranje;

računovodstvo osnovnih sredstev na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin;

računovodstvo terjatev in obveznosti.

31


3.4 Pojem knjigovodstva

Knjigovodstvo je bistvena sestavina računovodstva, zato bomo temu poglavju namenili kratko

predstavitev pojma knjigovodstva.

Knjigovodstvo je dokumentirano in strogo formalno evidentiranje vseh posameznih poslovnih

procesov in stanj, zasnovano je na popolnem in trajnem zbiranju ter ustaljenem časovnem in

stvarnem urejanju podatkov, ki z uporabo denarne merske enote prikazuje celotno preteklo

poslovanje poslovne celote.

Knjigovodstvo je del celotnega obravnavanja podatkov o poslovnih stanjih in procesih kot

informacijske funkcije. Obsega vrednostno plat obravnavanja podatkov o stanjih in

spremembah, ki se nanašajo na sredstva, obveznosti do virov sredstev, prihodke in odhodke. Zaradi svoje stroge formalnosti ima tudi naravo pravnega dokaznega sredstva, kar za druge

oblike gospodarskih evidenc o poslovnih stanjih in procesih ne velja.

Knjigovodstvo je temeljni in zgodovinsko najstarejši del računovodstva ter je tesno povezan z

vsemi deli računovodstva. Knjigovodstvo in računovodsko predračunavanje morata biti vedno

usklajena na podlagi upoštevanja dvojnega preverjanja medsebojne povezanosti in

vseobsežnosti gospodarskih kategorij; to olajšuje računovodsko predračunavanje in zagotavlja

knjigovodski vpogled v uresničevanje načrtovanega (http://www.si-revizija.si/racunovodje/dokumenti/kodeks_racunovodskih_nacel.pdf). Knjigovodstvo je posebna vrsta evidentiranja poslovanja, v okviru katerega gre za

sistematično zbiranje, urejevanje, obdelovanje, shranjevanje knjigovodskih podatkov in

informacij, ter njihovo posredovanje posameznim uporabnikom (Lah, 2006, str. 44).

3.4.1 Računovodsko predračunavanje in obračunavanje

Knjigovodstvo kot sestavni del računovodstva je usmerjeno nazaj. Računovodsko

predračunavanje kot temeljni sestavni del računovodstva je nasprotno usmerjeno naprej. Pri

knjigovodstvu imamo opravka z vrednostnimi izrazi uresničenih poslovnih dogodkov,

procesov in stanj, pri računovodskem predračunavanju pa z vrednostnimi izrazi predvidenih

poslovnih dogodkov, procesov in stanj (Lah, 2006, str. 45).

32


Računovodski predračuni so uporabni in koristni le, če se v podjetju spreminja njihovo

uresničevanje, katerega izid so računovodski obračuni. Tako zagotavljamo podlago za

ugotavljanje razlik med uresničenim in načrtovanim. S primerjavo računovodskih

predračunov in računovodskih obračunov ugotovimo stopnjo doseganja ciljev podjetja.

Odmiki niso le rezultat delovanja v praksi, ki odstopa od predvidenega, temveč tudi posledica

drugačne metodike pripravljanja obračunov, kot pri predračunih. Slovenska računovodska

standarda (SRS), ki opredeljujeta računovodsko predračunavanje (SRS 20) in računovodsko

obračunavanje (SRS 23), zahtevata, da morata biti metodi računovodskega predračunavanja in

istovrstnega računovodskega obračunavanja usklajeni (Novak, Mlinarič, Slavič, 2006, str. 35).

3.4.2 Računovodski obračuni

Računovodski obračuni so izhodišče za poslovno odločanje pri nadziranju kot odločevalni

funkciji. Z nadziranjem kot odločevalno funkcijo je mišljeno presojanje pravilnosti delovanja

in odpravljanje nepravilnosti. Računovodski obračuni s prikazovanjem količine in kakovosti

uresničenega omogočajo presojanje o njem. Lahko tudi pomagajo pri poslovnem odločanju v

zvezi z načrtovanjem kot odločevalno funkcijo, saj kažejo, kaj se je zgodilo v preteklosti, in

nakazujejo, kaj bo treba upoštevati v prihodnosti.

Računovodski obračuni morajo biti sestavljeni zelo skrbno in ob upoštevanju sodobnih metod. Ker so sestavljeni iz podatkov, ki jih vsebujejo poslovne knjige, te pa prevzemajo podatke iz

knjigovodskih listin, je zagotovljena popolna povezanost knjigovodstva kot evidence, zato ga

je treba opazovati in obravnavati kot celoto knjigovodskih listin, poslovnih knjig in

računovodskih obračunov (http://www.si-revizija.si/racunovodje/dokumenti/kodeks_racunovodskih_nacel.pdf).

33


3.4.3 Knjigovodske listine

S knjigovodsko listino je mišljena pisno izražena trditev o nastanku poslovnega dogodka. Ta

se knjiži na podlagi knjigovodskih listin (knjigovodskih temeljnic, dokazil in drugih listin). Knjigovodska listina po vsebini ni enaka izvršilnemu nalogu, ki povzroči poslovni dogodek,

in praviloma tudi ne nalogu za knjiženje; ta je lahko izdan šele na podlagi knjigovodske

listine, čeprav sta lahko oba na istem obrazcu (http://www.si-

revizija.si/racunovodje/dokumenti/kodeks_racunovodskih_nacel.pdf).

Knjigovodske listine se sestavijo za vsak poslovni dogodek, ki v zvezi s poslovanjem društva

vpliva na spremembe sredstev ali obveznosti do virov sredstev ter vpliva na nastajanje

odhodkov ali prihodkov. Knjigovodske listine se sestavijo tudi v povezavi s poslovnimi

dogodki, ki vplivajo le na zunaj bilančne evidence.

Društvo v ta namen uporablja notranje in zunanje knjigovodske listine.

Knjigovodske listine se sestavijo za vsak poslovni dogodek, ki v zvezi s poslovanjem društva

vpliva na spremembe sredstev ali obveznosti do virov sredstev ter vpliva na nastajanje

odhodkov ali prihodkov. Društvo nima zunaj bilančnih evidenc.

Izvirne knjigovodske listine o poslovnem dogodku se sestavljajo na kraju in v času nastanka

poslovnega dogodka. Sestavijo jih osebe, ki pri tem poslovnem dogodku sodelujejo, in sicer

po principu razbremenjevanja, potrdijo pa jih osebe, ki se s tem poslovnim dogodkom

obremenijo.

Izvirne knjigovodske listine vsebujejo:

podatke o društvu in osebi, odgovorni za nastanek poslovnega dogodka;

podatke o poslovnem dogodku;

v denarju izražen obseg sprememb, ki so posledica poslovnega dogodka;

podatke o kraju in datumu izdaje knjigovodske listine ter

opredelitve oseb, pooblaščenih za podpisovanje knjigovodskih listin.

Izpeljane knjigovodske listine so listine, ki nastajajo v knjigovodstvu samem na podlagi

podatkov, pridobljenih iz izvirnih knjigovodskih listin. Nastajajo pa znotraj računalniškega

centra društva (Schwarzmann, Premk, 2005, str. 410–411).

34


3.4.4 Poslovne knjige

Poslovne knjige se odpirajo in zaključujejo vsako poslovno leto. Izjemi sta register

opredmetenih osnovnih sredstev in analitična evidenca osnovnih sredstev. Ti poslovni knjigi

sta odprti in se vodita, dokler se opredmetena sredstva uporabljajo.

Temeljna poslovna knjiga, ki jo društvo vodi, je blagajniški dnevnik, pomožna poslovna

knjiga pa je knjiga osnovnih sredstev.

Poslovne knjige se zaključujejo konec poslovnega leta, ko so zaključena vsa knjiženja in so

opravljena kontroliranja izkazanih stanj (Schwarzmann, Premk, 2005, str. 426–429).

Poslovne knjige pri knjigovodstvu nastajajo v finančnem in stroškovnem računovodstvu.

3.4.5 Finančno računovodstvo

Finančno računovodstvo se ukvarja z zbiranjem in posredovanjem računovodskih informacij

za zunanje uporabnike. Oblika in vsebina informacij sta običajno predpisani. Informacije so

usmerjene izključno v preteklost in se pripravljajo v rednih časovnih intervalih. Kljub

usmerjenosti na zunanje uporabnike finančno računovodstvo služi tudi menedžerjem, saj

običajno lastniki prav računovodske izkaze uporabljajo kot merilo uspešnosti le-teh (Čadež,

2006, str. 1).

Finančno računovodstvo spremlja sredstva, obveznosti do njihovih virov, prihodke in

odhodke. V finančnem računovodstvu nastajajo predvsem glavna knjiga ter nekateri

razčlenjevalni razvidi (analitične evidence) in druge pomožne poslovne knjige. (http://www.si-revizija.si/aktualno/dokumenti/SRS_22-2012.pdf).

3.4.6 Stroškovno računovodstvo

Stroškovno računovodstvo podrobno spremlja predvsem razpoložljive prvine poslovnega

procesa in njihovo trošenje ter nastajanje poslovnih učinkov.

V stroškovnem računovodstvu pa nastaja večina razčlenjevalnih razvidov (analitičnih

evidenc) in drugih pomožnih poslovnih knjig (http://www.si-revizija.si/aktualno/dokumenti/SRS_22-2012.pdf).

35


Razčlenjevalni razvidi, ki nastajajo v stroškovnem računovodstvu, se nanašajo na primer na

opredmetena osnovna sredstva, material, delo, nastajajočo proizvodnjo in trgovsko blago. Stroškovno računovodstvo se ukvarja s stroški ter s tem povezanima stroškovnim mestom in

nosilcem (Šubelj, 2010, str. 32–33).

3.4.7 Odpiranje poslovnih knjig

Temeljne poslovne knjige se odpirajo na začetku poslovnega leta ter za vse tiste postavke

sredstev in obveznosti do njihovih virov, ki so izkazane v začetni bilanci stanja. Postavke

sredstev in obveznosti do njihovih virov, ki jih v začetni bilanci stanja ni, se odpirajo v

temeljni poslovni knjigi ob nastanku poslovnega dogodka. Med letom se to zgodi vedno na

podlagi takratne knjigovodske listine. Enako se med letom odpirajo tudi postavke kontov

prihodkov, stroškov, odhodkov in poslovnega izida. Njihova značilnost je, da nikoli niso

izkazani kot postavke začetne bilance.

Pomožne knjige se odpirajo z vnosom stanj iz razčlenjenih kontov pomožnih poslovnih knjig,

ki jih le-ti izkazujejo konec leta. Med letom se odpirajo novi razčlenjeni konti na podlagi

poslovnih dogodkov in ustreznih knjigovodskih listin (Schwarzmann, Premk, 2005, str. 429,

430).

3.4.8 Zapiranje poslovnih knjig

Zaključevanje oziroma zapiranje poslovnih knjig se izvede konec poslovnega leta. Temeljna

poslovna knjiga se zaključi tako, da se za vsak konto ugotovi in preveri njegovo stanje. Konto

se saldira tako, da se stanje oziroma saldo konta (razlika med seštevkom vseh knjižb v breme

in dobro) vpiše na stran manjšega prometa na kontu – seštevka vseh knjižb v breme in dobro

sta potem uravnotežena. Ta seštevka se podčrtata, navedeta se kraj in datum zaključka ter

podpis računovodje. Postopek je popolnoma enak v primeru, ko se vodijo poslovne knjige

ročno ali računalniško. Na ta način zaključimo celotno poslovno knjigo. Zaključitev poslovne

knjige podpišejo pooblaščene osebe.Dnevnik se zaključi tako, da so po zaključku poslovnih

knjig v njem seštevki otvoritvenih oz. zečetnih stanj, seštevki poslovnih sprememb in seštevki

končnih stanj. Navede se tudi seštevek vseh navedenih seštevkov v breme in dobro, ki se ga

podčrta. Nato navedemo še kraj in datum zaključitve ter podpisa predsednika društva in vodje

finančno računovodskega sektorja (računovodje) (Schwarzmann, Premk, 2005, str. 430).

36


3.4.9 Pomožne knjige

Pomožne knjige so sestavljene iz povezanih pomožnih knjig in analitičnih knjigovodskih

evidenc. Povezane pomožne knjige so blagajniška knjiga, knjiga osnovnih sredstev, knjiga

vhodnih računov, knjiga izhodnih računov in druge. Analitične knjigovodske evidence so

evidence osnovnih sredstev, materiala, drobnega inventarja, osebnih dohodkov, proizvodnje (po stroškovnih mestih in nosilcih), polproizvodov, dokončanih proizvodov, trgovskega

blaga, obveznosti in terjatev iz naslova nakupa in prodaje, finančnih razmerij in drugih

poslovnih razmerij. Vsak sintetični konto je lahko po potrebi razčlenjen na analitične konte.

Poslovna celota določi analitično knjigovodstvo s splošnim aktom oziroma

sklepom(http://www.si-revizija.si/racunovodje/dokumenti/kodeks_racunovodskih_nacel.pdf). Vsako društvo, ki ima v lasti osnovna sredstva, mora ne glede na izbrani način vodenja

poslovnih knjig voditi register osnovnih sredstev. Vanj vpiše registrsko številko osnovnega

sredstva, datum pridobitve, naziv, podatke o listini in o pridobitvi, prvotno nabavno vrednost

in podatke o odtujitvi. V register ne vpisuje prevrednotenj in popravkov vrednosti, ker to

opravi pri vsakoletnem popisu in popisnem listu (Schwarzmann, Premk, 2005, str. 439).

3.4.10 Amortizacija

Društvo samostojno določa letne amortizacijske stopnje glede na dobo koristnosti

posameznega opredmetenega osnovnega sredstva. Dobo koristnosti oz. previdno življenjsko

dobo določimo glede na:

- pričakovano fizično izrabo;

- pričakovano ekonomsko staranje;

- pričakovano tehnično staranje;

- pričakovane zakonske in druge omejitvene uporabe.

Kot dobo koristnosti oz. previdno življenjsko dobo se določi tisto, ki je po teh štirih merilih

najkrajša. Dobo koristnosti in ocenjeno preostalo vrednost posamičnega opredmetenega

osnovnega sredstva določi predsednik društva v pisni obliki (Schwarzmann, Premk, 2005, str.

439).

37


3.5 RAČUNOVODSKO ANALIZIRANJE

Računovodsko analiziranje je presojanje in pojasnjevanje stanja ter uspešnosti poslovanja,

zasnovano na primerjanju podatkov v računovodskih obračunih in predračunih, ugotavljanje

odmikov pri njem ter vzrokov za te odmike in njihovih posledic. Sestavni del računovodskega

analiziranja je tudi oblikovanje predlogov za izboljševanje poslovnih procesov in stanj.

Računovodsko analiziranje je del računovodstva ne glede na to, katera služba se z njim

ukvarja. Računovodsko analiziranje je del analiziranja podatkov kot informacijske funkcije. Obsega pa samo tisto analiziranje, ki je tesno povezano s sestavljanjem računovodskih poročil

o načrtovanih ter uresničenih poslovnih procesih in stanjih.

Pri tem analiziranju se razčlenjujejo in presojajo tudi odmiki uresničenih velikosti od

načrtovanih in standardnih ali drugih primerljivih velikosti glede na vzroke nastanka.

Plod računovodskega analiziranja je večja kakovost računovodskih poročil, ki povezujejo

računovodske predračune z računovodskimi obračuni in pojasnjujejo razlike med njimi. V tej

zvezi se računovodski obračuni kot izdelki knjigovodstva in računovodski predračuni kot

izdelki računovodskega predračunavanja ne štejejo za dokončne knjigovodske informacije,

dokler se računovodsko ne analizirajo, zlasti če gre za računovodske obračune in predračune

za potrebe tistih, ki na tej podlagi odločajo v poslovni celoti.

Računovodsko analiziranje daje informacijsko podlago za poslovno odločanje tako na

področju nadziranja kot odločevalne funkcije, kot tudi na področju načrtovanja kot

odločevalne funkcije (http://www.si-

revizija.si/racunovodje/dokumenti/kodeks_racunovodskih_nacel.pdf)

Računovodsko analiziranje je zasnovano na vrednostno izraženih podatkih. Je torej dejavnost,

ki se ukvarja s sestavljanjem računovodskih poročil o boniteti ter predlaganjem izboljšav pri

poslovnih procesih in stanjih družbe. Pomeni razčlenjevanje celote na njene sestavne dele do

elementov, ki niso več deljivi, kakor tudi vzporejanje podatkov zaradi zaključka s predlagano

rešitvijo.

38


Za računovodsko analizo so glavni viri podatkov evidence iz knjigovodstva. Med

najpomembnejšimi so bilanca stanja, izkaz poslovnega in izkaz finančnega izida. Vsi

predstavljajo temeljne računovodske izkaze (Zadravec, 2003, str. 21–22).

Podatke je potrebno zbrati in urediti, tako, da bodo primerni za analiziranje. Samo

analiziranje se začne z analitičnim obdelovanjem podatkov. Pri tem uporabljamo metode

razčlenjevanja, primerjanja, izločevanja, osamljanja in strnjevanja. Te metode si sledijo v

različnem zaporedju, se ponavljajo in medsebojno dopolnjujejo. Dognanja analize morajo biti vedno podana na primeren način. Zgolj številke ne zadoščajo:

pri analizi nikoli ne sme izostati obrazložitev, ugotovitev v besedah. Niti bonitete

proučevanih procesov in stanja niti predlogov za izboljšanje te bonitete ni mogoče pojasniti

samo številčno ali z grafikoni (Lah, 2006, str. 56).

3.5.1 Analiza računovodskih izkazov

Kot za vse ostale analize, velja tudi za analizo računovodskih izkazov dobro poznan angleški

rek »garbage-in-garbage-out«, kar pomeni: večja je kakovost vhodnih podatkov, večja je

verjetnost, da bo analitična tehnika pokazala osnovne povezave med računovodskimi podatki.

Zato problemi z izbiro računovodskih kazalnikov samo še nadgrajujejo probleme, povezane s

kakovostjo zbranih podatkov. Ocenjevanje velikosti računovodskih kazalnikov posameznih

podjetij/društev predpostavlja, da so številke, iz katerih je kazalnik sestavljen, medsebojno

primerljive; to pomeni, da mora biti računovodski kazalnik podjetja/društva izračunan na

enaki podlagi (iz podatkov z enako vsebino), kot računovodski kazalnik drugega podjetja/

društva, s katerim se prvo primerja. Če so podlage za izračun kazalnikov različne, ima

primerjalno vrednotenje računovodskih kazalnikov različnih podjetij/društev v različnih

panogah (zlati, kadar uporabljamo matematična razmerja, na primer: je enak ali je večji kot)

manjšo pojasnjevalno moč (Duhovnik, 2003, str. 164).

Proučevanje temeljnih računovodskih izkazov vsebuje pripravo in izdelavo bistvenih in ciljno

usmerjenih podjetniških sporočil, največkrat s pomočjo posameznih ali povezanih kazalnikov.

Z njimi želimo dobiti strnjen in tudi nadroben vpogled v pretekli in sedanji gospodarski

položaj, uspeh in oceno o prihodnji gospodarski sliki podjetja. Strnjevanje podatkov v

računovodskih izkazih in pridobivanje strnjenih sporočil sta povezana s prestrukturiranjem

(reklasifikacijo) in prečiščevanjem (rektifikacijo) podatkov, sicer ne bi dobili preglednih in

zanesljivih (s) poročil (Koletnik, Kolar, 2008, str. 171).

39


Namen vseh proučevanj je izdelava zanesljivih dokazil o (ne)ugodnosti poslovanja v

preteklosti ter napovedovanje in/ali prognoziranje prihodnosti. Gre za iskanje novega

izvirnega znanja, ki si sledi v logičnem zaporedju »če, potem«. Ni namen, da ponudimo le

odgovore na vprašanje, kako je bilo, temveč moramo določevalcu ponuditi znanje, na primer: »Če je bilo tako, bo v prihodnje ...«. S poučevalnimi (s)poročili moramo nuditi najboljše

predstave o prihodnosti, pri tem pa ne uporabljamo podatkov samo iz računovodskih izkazov,

temveč tudi tiste, ki so v dodatnih razkritjih in v poslovnih poročilih podjetja/društva.

Dodatno razkriti podatki omogočajo poglobljeno proučevanje, ker z njimi dobimo več

potrebnih spoznavnih podlag, po drugi strani pa otežujejo primerjavo, ker niso tako poenoteni

kot temeljni računovodski izkazi (Koletnik, Kolar, 2008, str. 172).

Na podlagi računovodskih izkazov lahko zaznamo in ovrednotimo finančna tveganja. Vendar

so v svoji izrazni moči omejeni, informacije niso vedno zanesljive, pretekli poslovni dogodki

ne determinirajo razvoja v prihodnosti. Podatki na izbrane datume lahko zavajajo, gre za

podatke o učinkovitosti in uspešnosti, ki se lahko razlikujejo od povprečja (Peterlin, 2005,

povzeto po Bertoncelj, Jašovič, Šimnovec, Žagar, 2012).

Upoštevati je potrebno računovodske usmeritve ter predvidene poslovne odločitve vodstva

prevesti v načrtovane računovodske izkaze in simulirati vpliv na spremembe sredstev ali

dolgov podjetja (Bertoncelj, Jašovič, Šimnovec, Žagar, 2012, str. 9).

3.5.2 Analiza podatkov iz letnih poročil

Z javno objavo letnih poročil, ki vsebujejo vse računovodske izkaze, celo vrsto kazalnikov in

še bolj ali manj natančna razkritja posameznih postavk v teh računovodskih izkazih, je

vsakemu podjetju dana možnost, da natančno in poglobljeno analizira finančno stanje vsakega

drugega podjetja (konkurenco, kupca, dobavitelja). Z javno objavo letnega poročila ne

razkrivamo le svojih podatkov drugim, temveč tudi drugi razkrivajo svoje podatke nam. Vsakdo lahko na ta način proučuje finančno stanje konkurenčnih podjetij/ društev. Kako

posamezno podjetje/društvo izkoristi možnost za tako poglobljeno finančno analizo

konkurenčnih podjetjih/društev, je odvisno od sposobnih oseb, ki se tega lotijo. Seveda pa s

poglobljeno finančno analizo konkurenčnega podjetja/društva še nismo nič spremenili, s tem

smo le pridobili informacije, s pomočjo katerih lahko ugotovimo, kje so razlike med nami in

konkurenčnim podjetjem/društvom. Šele na podlagi analize razlik, lahko ugotovimo, kje je

mogoče (smiselno) razlike z ustreznimi aktivnostmi odpraviti.

40


Na podlagi javno objavljenih računovodskih izkazih in dodatno še obveznih razkritij je

mogoče spoznati in analizirati različne finančne kategorije. Že na podlagi primerjave trendov,

ki jih kažejo posamezni kazalniki, lahko ugotovimo, kako se spreminjajo nekatera razmerja

pri konkurenčnih podjetjih/društvih. Še bolj natančne ocene sprememb pa je mogoče dobiti z

analizo posameznih finančnih kategorij.

Analiziranje sredstev in obveznosti do virov sredstev nam omogoča uporabo različnih

kazalnikov. Omejeni smo le na najpomembnejše kazalnike v zvezi z našim primerom društva. Uporabljeni so podatki iz bilance stanja, izkaza poslovnega zida in iz dodatnih razkritij. Za

proučevanje podatkov so uporabljena absolutna in relativna števila ter tudi medčasovna

primerjava. Za še bolj poglobljeno proučevanje mednarodnega društva smo primerjali lokalno

oz. domače društvo (Lozej, 2003, str. 61).

_____________________________

7 Glede na to da se v izbranih obdobjih in okoljih lahko soočimo z različnimi računovodskimi izkazi in drugimi

poročili, se pri proučevanju pojavijo tudi nekatere težave, ki jih moramo odpraviti že v začetni fazi. Teh je

več, če v dodatku k računovodskim izkazom nimamo dovolj razkritih dopolnilnih podatkov, s katerimi bi jih

lahko odpravili (Koletnik, Kolar, 2008, str. 169).

41


3.5.3 Letna poročila društev

Zakon o društvih določa, da mora društvo za poslovno leto, ki je enako koledarskemu, sestaviti letno poročilo, ki vsebuje:

bilanco stanja, ki izkazuje stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov na koncu obračunskega obdobja, s pojasnili;

izkaz poslovnega izida, ki izkazuje stroške, donose, prihodke in presežek prihodkov ali odhodkov v obračunskem obdobju, s pojasnili;

prilogo k izkazu poslovnega izida, ki prikazuje obseg pridobitne dejavnosti društva v obračunskem obdobju s pojasnili;

poročilo o poslovanju, ki vsebuje opis poslovanja društva v obračunskem obdobju;

revizorjevo oceno, če je društvo zavezano k reviziji.

Društvo sestavi letno poročilo na podlagi podatkov, ki so izkazani v poslovnih knjigah, in

popisa, ki ga opravi na koncu obračunskega obdobja. Letno poročilo mora sprejeti zbor

članov društva in je veljavno, če je bil pred sprejetjem opravljen notranji nadzor nad

finančnim in materialnim poslovanjem društva (Čižman, 2009, str. 254).

3.5.4 Bilanca stanja

Sredstva in obveznosti do virov sredstev so postavke bilance stanja, zato tudi njihovo

analiziranje pomeni analiziranje bilance stanja. Pri analiziranju sredstev in obveznosti do

virov sredstev ne uporabljamo le podatkov o njih. Pravilno jih lahko presodimo le, če jih

primerjamo še z drugimi podatki (Milost, 2009, str. 168).

Bilanca stanja izkazuje v aktivi sredstva, v pasivi pa obveznosti do virov sredstev; drugače

povedano: bilanca stanja izkazuje premoženje v aktivi in lastninsko podobo podjetja/društva v

pasivi, tako da se podatki nanašajo na konec obračunskega obdobja, običajno na zadnji dan v

letu (Zadravec, 2003, str. 23).

Na aktivni strani bilance stanja so sredstva v skladu z računovodskimi standardi SRS 24

razvrščena po hitrosti obračanja med stalna in gibljiva, znotraj te razvrstitve pa po obliki med

stvari, pravice in denar. Na pasivni strani bilance stanja pa so razvrščene obveznosti do virov

sredstev po obliki med kapital in dolgove, po zapadlosti pa med dolgoročne in kratkoročne

obveznosti (Koletnik, 1995, v Zadravec, 2003).

42


Postavke obveznosti do virov sredstev so v bilanci stanja razvrščene glede na obdobje do

njihove dospelosti v plačilo. Podobno kot sredstva so tudi obveznosti do njihovih virov, ki naj

bi bile poravnane v enem letu, opredeljene kot kratkoročne obveznosti. Na splošno bi lahko

rekli, da je vpliv ureditve računovodskega poročanja na vrednotenje obveznosti do virov,

sredstev kot virov, sredstev kot celote manjši kot pri sredstvih. Do izraza prihaja predvsem pri

vrednotenju finančnih instrumentov po pošteni vrednosti. Tako kot za sredstva, na splošno

velja, da je vpliv ureditve računovodskega poročanja na kasnejše merjenje obveznosti tem

večji, čim dolgoročnejša je obveznost (Duhovnik, 2003, str. 174–175).

Bilanca stanja odraža pričakovano finančno stanje za vsakega od proračunskih obdobij in

dosega tri glavne cilje (Rachlin, 1999, str. 227):

zagotavlja usmeritev za delovanje društva z najmanjšimi zneski naložb;

zagotavlja finančno moč in premaguje padec gospodarske rasti;

zagotavlja možnost izkoriščanja nepredvidenih dogodkov.

43

ANALIZA POSLOVANJA MEDNARODNIH DRUŠTEV ŠTUDENTOV Slovenski računovodski standard 33 za društva opredeljuje sredstva in obveznosti do virov sredstev po naslednjih postavkah (Tabela 1):

1. Tabela Bilanca stanja po SRS 33

Aktiva Pasiva

Sredstva Obveznosti do virov sredstev

A. Dolgoročna sredstva A. Sklad

I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne I. Društveni sklad

aktivne časovne razmejitve

II. Opredmetena osnovna sredstva II. Presežek iz prevrednotenja

III. Naložbene nepremičnine B. Rezervacije in dolgoročne pasivne

časovne razmejitve

IV. Dolgoročne finančne naložbe C. Dolgoročne obveznosti

V. Dolgoročne poslovne terjatve I. Dolgoročne finančne obveznosti

VI. Odložene terjatve za davek II. Dolgoročne poslovne obveznosti

B. Kratkoročna sredstva III. Odložene obveznosti za davek

II. Zaloge Č. Kratkoročne obveznosti

III. Kratkoročne finančne naložbe I. Obveznosti, vključene v skupino za

IV. Kratkoročne poslovne terjatve odtujitev

V. Denarna sredstva II. Kratkoročne finančne obveznosti

Vir: Slovenski računovodski standard 33 (2007)

Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve zajemajo

knjigovodsko vrednost neopredmetenih sredstev na dan bilanciranja, ki je razlika med njihovo

nabavno vrednostjo in njihovim nabranim popravkom vrednosti, ter knjigovodsko vrednost

dolgoročnih aktivnih časovnih razmejitev. V tej postavki se izkažejo tudi predujmi, dani za

nakup neopredmetenih sredstev.

44


Opredmetena osnovna sredstva zajemajo knjigovodsko vrednost opredmetenih osnovnih

sredstev na dan bilanciranja, ki je razlika med njihovo nabavno vrednostjo in njihovim

nabranim popravkom vrednosti. V tej postavki se izkažejo tudi predujmi, dani za nakup

opredmetenih osnovnih sredstev.

Naložbene nepremičnine zajemajo knjigovodsko vrednost opredmetenih naložbenih

nepremičnin na dan bilanciranja, ki je razlika med njihovo nabavno vrednostjo in njihovim

nabranim popravkom nabavne vrednosti. V tej postavki se izkažejo tudi predujmi, dani za

nakup naložbenih nepremičnin.

Dolgoročne finančne naložbe zajemajo knjigovodsko vrednost dolgoročnih finančnih naložb

na dan bilanciranja. Tisti zneski dolgoročnih finančnih naložb, ki zapadejo v plačilo v

naslednjem obračunskem obdobju ali so že zapadli v plačilo, pa še niso plačani, se izkažejo

med kratkoročnimi finančnimi naložbami.

Dolgoročne poslovne terjatve zajemajo knjigovodsko vrednost dolgoročnih poslovnih

terjatev na dan bilanciranja. Tisti zneski dolgoročnih poslovnih terjatev, ki zapadejo v plačilo

v naslednjem obračunskem obdobju ali so že zapadli v plačilo, pa še niso plačani, se izkažejo

med kratkoročnimi poslovnimi terjatvami.

Odložene terjatve za davek zajemajo knjigovodsko vrednost odloženih terjatev za davek. Sredstva (skupina za odtujitev) za prodajo so nekratkoročna sredstva (skupina za

odtujitev), za čigar knjigovodsko vrednost se utemeljeno predvideva, da bo poravnana

predvsem s prodajo v naslednjih dvanajstih mesecih, in ne z nadaljnjo uporabo.

Zaloge zajemajo knjigovodsko vrednost zalog materiala in trgovskega blaga ter zalog

proizvodov nedokončane proizvodnje in nedokončanih storitev na koncu obračunskega

obdobja.

Kratkoročne finančne naložbe zajemajo knjigovodsko vrednost kratkoročnih finančnih

naložb na dan bilanciranja. V tej postavki se izkažejo tudi tisti zneski dolgoročnih finančnih

naložb, ki zapadejo v plačilo v naslednjem obračunskem obdobju ali so že zapadli v plačilo,

pa še niso plačani.

45


Kratkoročne poslovne terjatve zajemajo knjigovodsko vrednost kratkoročnih terjatev do

članov, razen kratkoročnih finančnih naložb, kratkoročnih terjatev do kupcev in drugih

kratkoročnih poslovnih terjatev. V tej postavki se izkažejo tudi tisti zneski knjigovodske

vrednosti dolgoročnih poslovnih terjatev, ki zapadejo v plačilo v naslednjem obračunskem

obdobju ali so že zapadli v plačilo, pa še niso plačani.

Denarna sredstva zajemajo denarna sredstva na računih, preko katerih društvo posluje,

depozite na takojšnji odpoklic, prejete čeke in gotovino v blagajni ter izdane čeke kot odbitno

postavko.

Kratkoročne aktivne časovne razmejitve zajemajo zneske kratkoročnih aktivnih

časovnih razmejitev na dan bilanciranja.

Društveni sklad zajema znesek ustanovne vloge, presežka prihodkov, razporejenega za

določene namene, nerazporejenega presežka prihodkov in nepokritega presežka odhodkov

(odbitna postavka). Če je znesek nepokritega presežka odhodkov večji od zneska ostalih

sestavin društvenega sklada, se razlika izkaže kot postavka, ki zmanjšuje obveznosti do virov

sredstev.

Presežek iz prevrednotenja zajema nabrane zneske iz prevrednotenja sredstev. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve zajemajo zneske rezervacij,

oblikovanih z vnaprejšnjim vračunavanjem stroškov oziroma odhodkov, in zneske

dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev.

Dolgoročne finančne obveznosti zajemajo zneske dobljenih dolgoročnih posojil na podlagi

posojilnih pogodb in izdanih dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev na dan bilanciranja. Tisti zneski dolgoročnih finančnih obveznosti, ki zapadejo v plačilo v naslednjem

obračunskem obdobju ali so že zapadli v plačilo, pa še niso plačani, se izkažejo med

kratkoročnimi finančnimi obveznostmi.

Dolgoročne poslovne obveznosti zajemajo zneske dobljenih dolgoročnih blagovnih kreditov

in drugih dolgoročnih poslovnih dolgov na dan bilanciranja. Tisti zneski dolgoročnih

46


poslovnih obveznosti, ki zapadejo v plačilo v naslednjem obračunskem obdobju ali so že

zapadli v plačilo, pa še niso plačani, se izkažejo med kratkoročnimi poslovnimi obveznostmi.

Odložene obveznosti za davek zajemajo zneske obdavčljivih začasnih razlik. Obveznosti, vključene v skupino za odtujitev, so zneski obveznosti, ki so povezani

s sredstvi (skupino za odtujitev) za prodajo.

Kratkoročne finančne obveznosti zajemajo zneske dobljenih kratkoročnih posojil na podlagi

posojilnih pogodb ter izdanih kratkoročnih dolžniških vrednostnih papirjev na dan

bilanciranja. Zajemajo tudi tiste zneske dolgoročnih finančnih obveznosti, ki zapadejo v

plačilo v naslednjem obračunskem obdobju ali so že zapadli v plačilo, pa še niso plačani.

Kratkoročne poslovne obveznosti zajemajo zneske kratkoročnih dolgov do članov in

dobaviteljev, kratkoročnih dolgov do kupcev za prejete predujme in varščine ter drugih

kratkoročnih dolgov iz poslovanja na dan bilanciranja. Zajemajo tudi tiste zneske dolgoročnih

poslovnih obveznosti, ki zapadejo v plačilo v naslednjem obračunskem obdobju ali so že

zapadli v plačilo, pa še niso plačani.

Kratkoročne pasivne časovne razmejitve zajemajo zneske kratkoročnih pasivnih

časovnih razmejitev na dan bilanciranja (SRS 33, 2007).

3.5.5 Izkaz poslovnega izida

V izkazu poslovnega izida je prikazan poslovni izid, ki je razlika med prihodki in odhodki za

neko določeno obračunsko obdobje, običajno poslovno leto. Izkaz poslovnega izida je

preimenovan prejšnji izkaz uspeha oz. bilanca stanja (Duhovnik, 2003, str. 23).

Izkaz poslovnega izida pravzaprav ni nič drugega kot podrobno razčlenjena postavka

poslovnega izida v bilanci stanja, kjer se pojasnjuje njegovo oblikovanje, lahko pa tudi delitev

(Turk, Melavc, 1994, v Zadravec 2003).

Slovenski računovodski standard 33 za društva opredeljuje delitev prihodkov in odhodkov po

naslednjih postavkah (Tabela 2):

47


2. Tabela Delitev prihodkov in odhodkov po SRS 33

PRIHODKI IN ODHODKI

1. Prihodki od dejavnosti

a) dotacije iz Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji

b) dotacije iz proračunskih in drugih javnih sredstev

c) dotacije iz drugih fundacij, skladov in ustanov

č) donacije drugih pravnih in fizičnih oseb

d) prispevki uporabnikov posebnih socialnih programov

e) članarine in prispevki članov

f) prihodki od prodaje trgovskega blaga, storitev in proizvodov

g) ostali prihodki od dejavnosti

2. Povečanje vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje

3. Zmanjšanje vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje

4. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve

5. Donosi od dejavnosti (1 + 2- 3 + 4)

6. Stroški porabljenega materiala in prodanega trgovskega blaga

a) Nabavna vrednost nabavljenih materiala in trgovskega blaga

b) Povečanje vrednosti zalog materiala in trgovskega blaga

c) Zmanjšanje vrednosti zalog materiala in trgovskega blaga

7. Stroški storitev

8. Stroški dela

9. Dotacije drugim pravnim osebam

10. Odpisi vrednosti

11. Drugi odhodki iz dejavnosti

12. Finančni prihodki

13. Finančni odhodki

14. Drugi prihodki

15. Drugi odhodki

16. Davek od dohodkov

17. Odloženi davki

18. Presežek prihodkov obračunskega obdobja (5 -6 -7 -8 - 9 - 10 - 11 + 12 - 13 + 14 - 15 -16 +/-17)

19. Presežek odhodkov obračunskega obdobja (6 + 7 + 8 + 9 + 10 +11 + 13 +15 - 16 +/-17 -5-12 -14)

20. Kritje odhodkov obravnavanega obračunskega obdobja iz presežka prihodkov iz prejšnjih obračunskih

obdobij

Vir: Slovenski računovodski standard 33 (2007)

48


Prihodki od dejavnosti zajemajo zneske članarin, prostovoljnih prispevkov članov, dotacij iz

fundacij oziroma ustanov, dotacij iz proračunskih sredstev, donacij pravnih in fizičnih oseb,

prihodkov od prodaje materiala, proizvodov, trgovskega blaga in storitev ter drugih

prihodkov, doseženih z opravljanjem dejavnosti, ki se nanašajo na obračunsko obdobje (SRS

33, 2007).

Društva prihodke pripoznajo ob nastanku (prodaji), če upravičeno pričakujejo, da bodo

privedla do prejemkov. Prihodke in povečanje sredstev priznajo hkrati (prihodke in terjatve,

prihodke in denarna sredstva).

Članarine so prihodki predvsem članskih organizacij, kakršna so tudi društva. Kot članarine

obravnavajo tiste dohodke, ki so po vsebini obvezni prispevek vsakega člana za delovanje

društev. Določijo jih njihovi pristojni organi pod pogoji, ki jih v skladu z zakonom opredelijo

v svojem temeljnem aktu oziroma pravilih. Kdor članarine ne plača, ne more postati član oz.

preneha biti član.

Dotacije iz FIHO ter dotacije iz drugih javnih fundacij in skladov so sredstva, ki so namensko

pridobljena za izvajanje dejavnosti društev in zvez, delujočih na področjih, ki jih te fundacije

pokrivajo. FIHO financira oz. sofinancira izvajanje posebnih socialnih programov in storitev

invalidskih organizacij oz. programov, humanitarnih organizacij za reševanje socialnih in

težav oz. reševanje socialnih potreb posameznikov, delovanja invalidskih oz. humanitarnih

organizacij ter naložb v osnovna sredstva invalidskih oz. humanitarnih organizacij in njihovo

vzdrževanje (Čižman 2014, str. 57).

Donacije obravnavajo društva (ne glede na različno poimenovanje, na primer donacija,

darilo, prostovoljni prispevek) sredstva v denarju ali v naravi, ki jih prejmejo za opravljanje

nepridobitnih dejavnosti od pravnih ali fizičnih oseb, in sicer brezpogojno oziroma brez

obveznosti vračila. Pomembno je, da je o donaciji sklenjena pogodba, če gre za pravne osebe,

oziroma da društva pripravijo drug dokument, na primer obvestilo o zbiranju donacij, če gre

za fizične osebe. Računov za donacije ne izdajajo, saj ne gre za promet, ki bi bil obdavčen z

DDV (Čižman, 2014, str. 58).

49


Povečanje vrednosti zalog proizvodov ter nedokončanih proizvodov in storitev je razlika

med (večjo) vrednostjo zalog gotovih proizvodov ter nedokončanih proizvodov in storitev na

koncu obračunskega obdobja ter vrednostjo teh zalog na začetku obračunskega obdobja (SRS 33, 2007). Zmanjšanje vrednosti zalog proizvodov ter nedokončanih proizvodov in storitev je

razlika med (večjo) vrednostjo zalog gotovih proizvodov ter nedokončanih proizvodov in

storitev na začetku obračunskega obdobja ter vrednostjo teh zalog na koncu obračunskega

obdobja.

Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve so proizvodi, ki jih ustvari društvo, ali

storitve, ki jih opravi društvo in nato zajame med svoja opredmetena osnovna sredstva ali

neopredmetena sredstva (na primer vgraditev, montaža, zgraditev novih opredmetenih

osnovnih sredstev, tudi adaptacije, modernizacije, rekonstrukcije starih). V zvezi z

usredstvenimi lastnimi proizvodi in storitvami ni mogoče izkazovati dobička, kar pomeni, da

njihov znesek ne sme presegati stroškov, potrebnih za zgraditev oziroma izdelavo proizvoda

oziroma opravljanje storitve. SRS 1 določa, da v nabavno vrednost takšnih opredmetenih

osnovnih sredstev ni mogoče všteti stroškov, ki so sicer pri izdelavi nastali, a jih trg ne prizna. Tudi vrednosti prostovoljnega dela, ki so ga opravili člani društva brezplačno, na primer pri

gradnji društvenih objektov, ni dopustno usredstviti, torej izkazati kot del nabavne vrednosti

objekta in za isti znesek priznati prihodke.

Donosi od dejavnosti se ugotovijo tako, da se poslovni prihodki popravijo za razliko med (večjo) vrednostjo zalog gotovih proizvodov ter nedokončanih proizvodov in storitev na

koncu obračunskega obdobja ter vrednostjo teh zalog na začetku obračunskega obdobja.

Stroški porabljenega materiala in prodanega trgovskega blaga se ugotovijo tako, da se od

vrednosti zalog na začetku obračunskega obdobja, povečane za vrednost nabav v

obračunskem obdobju, odšteje vrednost zalog na koncu obračunskega obdobja (SRS 33, 2007). Med stroške materiala spadajo stroški, porabljeni pri opravljanju storitev in ustvarjanju

proizvodov, stroški energije, stroški nadomestnih delov in materiala za vzdrževanje, stroški

drobnega inventarja, tako tistega, ki ima dobo koristnosti krajšo od enega leta, kot tudi tistega,

50


ki ima dobo koristnosti daljšo od enega leta, vendar je njegova vrednost manjša od 500 €,

stroški pisarniškega materiala in strokovne literature ter drugi stroški materiala (Čižman,

2014, str. 60).

Nabavna vrednost nabavljenih materiala in trgovskega blaga zajema vrednost materiala

in trgovskega blaga, nabavljenih v obračunskem obdobju, obračunano po nakupnih cenah.

Povečanje vrednosti zalog materiala in trgovskega blaga je razlika med (večjo) vrednostjo

zalog materiala in trgovskega blaga na koncu obračunskega obdobja ter njihovo vrednostjo na

začetku obračunskega obdobja.

Zmanjšanje vrednosti zalog materiala in trgovskega blaga je razlika med (večjo)

vrednostjo zalog materiala in trgovskega blaga na začetku obračunskega obdobja ter njihovo

vrednostjo na koncu obračunskega obdobja.

Stroški storitev zajemajo vrednosti v obračunskem obdobju opravljenih storitev

drugih pravnih in fizičnih oseb, ki bremenijo poslovni izid v obračunskem obdobju.

Stroški dela zajemajo zneske plač, nadomestil plač, kolikor bremenijo društvo, dajatev v

naravi, vrednosti daril in nagrad zaposlencem, prejemkov ali povračil, ki pripadajo

zaposlencem na podlagi delovnega razmerja, ter dajatev, ki se obračunavajo od naštetih

prejemkov in bremenijo društvo (SRS 33, 2007).

Dotacije drugim pravnim osebam zajemajo zneske sredstev, ki jih društvo prenese

drugim pravnim osebam skladno z nameni, za katere je ustanovljeno.

Odpisi vrednosti zajemajo zneske stroškov amortizacije, prevrednotenih poslovnih odhodkov

pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih ter prevrednotenih

poslovnih odhodkov pri drugih postavkah.

Finančni prihodki zajemajo zneske obresti in drugih finančnih prihodkov, ki se nanašajo na obračunsko obdobje.

Finančni odhodki zajemajo zneske obresti, popravkov oziroma odpisov finančnih naložb in

51

ANALIZA POSLOVANJA MEDNARODNIH DRUŠTEV ŠTUDENTOV drugih finančnih odhodkov, ki bremenijo prihodke v obračunskem obdobju. Drugi prihodki zajemajo zneske neobičajnih postavk, popisnih presežkov in dobičkov,

nastalih pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev, ter druge

podobne postavke. Med drugimi prihodki se izkazujejo tudi prevrednoteni prihodki, nastali ob

odpravi oslabitve sredstev.

Drugi odhodki zajemajo zneske neobičajnih postavk, popisnih primanjkljajev, popravkov

sredstev, izgub, nastalih pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih

sredstev, in drugih podobnih postavk ter zneske dajatev, razen tistih, ki sodijo med stroške

dela ali se vračunavajo v nabavno (nakupno) vrednost pridobljenega materiala, storitev, blaga

ter opredmetenih osnovnih in neopredmetenih sredstev.

Davek od dohodkov pravnih oseb je znesek obveznosti za plačilo tega davka, ki ga ugotovi

društvo za obračunsko obdobje.

Presežek prihodkov obračunskega obdobja je razlika med (večjim) zneskom prihodkov in

zneskom odhodkov v obračunskem obdobju, zmanjšana za obračunani davek od dohodkov

pravnih oseb.

Presežek odhodkov obračunskega obdobja je razlika med (večjimi) odhodki in prihodki v obračunskem obdobju. Kritje odhodkov obravnavanega obračunskega obdobja iz presežka prihodkov iz

prejšnjih obračunskih obdobij zajema tisti znesek presežka prihodkov iz prejšnjih

obračunskih obdobij, ki ga društvo nameni za pokrivanje odhodkov obravnavanega

obračunskega obdobja (SRS 33, 2007).

52


4 ANALIZA POSLOVANJA MEDNARODNEGA DRUŠTVA

IAESTE LC MARIBOR IAESTE (The International Association for the Exchange of Students for Technical

Experience) je mednarodna, neprofitna in nepolitična organizacija za izmenjavo strokovnih

praks študentov tehnike in naravoslovja v več kot 90 državah. Društvo je prostovoljno,

samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki se združujejo zaradi obštudijskih

dejavnosti študentov tehniških in naravoslovnih fakultet oz. visokih šol Univerze v Mariboru.

Redno sodeluje s članicami Združenih narodov, kot so ECOSOC, UNESCO, UNIDO, ILO,

FAO … Je najstarejša in največja mednarodna organizacija za izmenjavo mladih

strokovnjakov.

4.1 Cilji IAESTE

Cilji organizacije so naslednji: zagotoviti študentom naravoslovja in tehnike strokovne prakse z njihovega področja v

tujini;

nuditi domačim podjetjem visoko kvalificirane in motivirane praktikante;

pripomoči k medsebojnemu spoznavanju različnih kultur.

Svoje cilje uresničuje tako, da posreduje izmenjavo praks sorodnim institucijam v tujini, zbira

strokovne prakse za študente na področju Slovenije, organizira bivanje tujim študentom v Sloveniji, organizira izlete in družabne prireditve za študente – člane, organizira seminarje in

druge izobraževalne programe za člane društva in ostale študente, sodeluje z institucijami, ki

se strokovno ali znanstveno ukvarjajo s tem področjem, spodbuja strokovno izpopolnjevanje članov društva, sodeluje z Zvezo IAESTE SLOVENIJA in društvi članicami Zveze.

4.2 Vizija IAESTE

IAESTE Slovenija želi omogočiti čim večjemu številu slovenskih študentov izkušnjo, ki jim

bo pomagala tako na karierni kot osebni ravni v prihodnosti. Društvo IAESTE International je

ustvarjeno z namenom širjenja strpnosti, miru, razumevanja, načela enakopravnosti ter tudi

znanja med mladimi v svetu.

53


4.3 Upravljanje društva

Organi društva so: skupščina, upravni odbor, nadzorni odbor in disciplinska komisija.

Vodilni delavci društva so: predsednik – zastopnik, podpredsednik, tajnik, blagajnik.

Skupščina je najvišji organ društva, ki ga sestavljajo vsi člani. Vodi jo delovno predsedstvo,

ki ga izvoli skupščina na predlog upravnega odbora ali skupine članov. O poteku skupščine se

vodi zapisnik, ki ga podpišejo delovni predsednik, zapisnikar in dva overovitelja.

Upravni odbor je izvršilni organ skupščine in opravlja organizacijska, strokovno tehnična in

administrativna dela ter vodi društva med dvema skupščinama po programu in sprejetih

sklepih skupščine.

Predsednik društva zastopa in predstavlja društvo pred tretjimi osebami, državnimi organi in

organizacijami doma in v tujini.

4.4 Finančno-materialno poslovanje

Viri dohodkov društva so: članarina, darila, dohodek iz dejavnosti društva in naslova

materialnih pravic, prispevki sponzorjev, javna sredstva.

Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in letnim finančnim planom,

ki jih sprejme skupščina. Poročilo o poslovanju, ki ga obravnava in sprejme skupščina

društva, mora prikazati resnično stanje o premoženju in poslovanju društva, ki mora biti v

skladu z računovodskimi standardi za društva.

_____________________________

8 Povzeto po (http://maribor.iaeste.si/)

9 Povzeto po STATUTU- Društva za izmenjavo študentov tehniških usmeritev, IAESTE LC Maribor, 2005

54


5 ANALIZA POSLOVANJA PROSTOVOLJNEGA

GASILSKEGA DRUŠTVA MARIBOR Prostovoljno gasilsko društvo Maribor (v nadaljevanju PGD) je prostovoljno, samostojno,

nepolitično in nestrankarsko združenje občanov, ki deluje na podlagi zakona, ki ureja društva. PGD opravlja gasilsko dejavnost v javnem interesu, ki je humanitarna dejavnost in presega

interese njenih članov.

Gasilci se združujejo v PGD zaradi skupne ideje in interesa, ki se kažeta v pomoči drugim v

primeru požara ali drugih nesreč. Ideja, ki združuje gasilce, ne predstavlja osebnega interesa,

ampak humanitarno dejavnost – pomagati tistim, ki potrebujejo pomoč (Polič, 2013, str. 8).

5.1 Namen in cilji delovanja PGD

Namen delovanja PGD je prostovoljno združenje občanov, da postanejo prostovoljni gasilci,

ki lahko sestavljajo gasilsko enoto. V skladu s pooblastilom opravlja preventivne in

operativne naloge v zvezi z varstvom pred požarom, naravnimi in drugimi nesrečami ter

zaščito in reševanjem.

Cilji delovanja PGD so:

izvajanje preventivnih nalog varstva pred požarom in nalog s področja varstva pred

naravnimi in drugimi nesrečami; izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ob požarih, naravnih in drugih nesrečah;

vzgoja gasilske mladine za izvajanje gasilske dejavnosti;

vzgoja in usposabljanje članov ter mladine za izvajanje gasilske dejavnosti;

opravljanje nalog gasilstva kot dejavnosti v javnem interesu in humanitarne narave.

5.2 Zastopanje PGD

PGD zastopa Predsednik PGD. Le-ta v imenu PGD sklepa obveznostna razmerja ter podpisuje vse

listine, s katerimi PGD nastopa do svojih članov oziroma drugih fizičnih in pravnih oseb.

5.3 Finančno-materialno poslovanje

Pravilnik o finančno-materialnem poslovanju Gasilske zveze Slovenije (v nadaljevanju GZS)

ureja organiziranost vodenja finančno-materialnega poslovanja, vodenje poslovnih knjig,

knjigovodske listine in njihovo hrambo, poslovne knjige, popis sredstev in obveznosti do

55

virov sredstev, računovodske izkaze s pojasnili ter letno poročilo, vrednotenje in izkazovanje

ekonomskih kategorij, blagajniško poslovanje, računovodsko predračunavanje in

obračunavanje, računovodsko nadziranje in analiziranje ter opredelitev odgovornosti

računovodje, popisovalcev sredstev in predsednika GZS (Polič 2013, str. 30).

5.4 Sredstva in vodenje poslovnih knjig

Sredstva PGD sestavljajo premoženje in prihodki. Uporabljajo se za pokrivanje stroškov

delovanja PGD in njenih organov upravljanja. Namen uporabe sredstev za delovanje PGD in

njenih organov upravljanja se določi z letnim finančnim načrtom. PGD vodi poslovne knjige

na način in v obliki, opredeljeni s Slovenskim računovodskim standardom za društva. Način in

obliko vodenja poslovnih knjig opredeli PGD v Pravilniku, ki ureja finančno materialno

poslovanje. Poslovne knjige in letno poročilo morajo omogočiti oceno, ali so presežki

prihodkov nad odhodki porabljeni za namene in cilje PGD oziroma za opravljanje

nepridobitne dejavnosti PGD.

5.5 Premoženje

Premoženje PGD sestavljajo nepremične in premične stvari, materialne pravice in denarna

sredstva. PGD svojim članom ne deli svojega premoženja. Če pri opravljanju dejavnosti

ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga porabi za uresničevanje svojega namena ter ciljev

oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti, določene v skladu s tem Statutom. O nakupu

oziroma prodaji premičnin odloča Upravni odbor, o nakupu oziroma prodaji nepremičnine pa

Občni zbor.

PGD se financira tudi z izvajanjem pridobitne dejavnosti pod pogoji, ki jih za opravljanje

dejavnosti določa veljavni pravni red. Vse pridobitne dejavnosti opravlja PGD le v obsegu,

potrebnem za uresničevanje namena in ciljev svojega delovanja oziroma za opravljanje

nepridobitne dejavnosti.

Če PGD pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga porabi

za uresničevanje svojega namena ter ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti,

določene v skladu s tem statutom.

________________________

10 Povzeto po statutu PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA MARIBOR, 201

56


6 ANALIZA IZBRANEGA PRIMERA DRUŠTVA

V naslednjih podpoglavjih bomo podrobneje analizirali sestavo sredstev in obveznosti do

virov sredstev za društvo IAESTE LC MARIBOR in PGD MARIBOR. IAESTE LC

MARIBOR ne izkazuje dolgoročnih sredstev in dolgoročnih obveznosti, zato bomo analizirali

samo gibljiva oz. kratkoročna sredstva in kratkoročne obveznosti. Prav tako bomo v

nadaljevanju analizirali še vodoravni finančni položaj obeh društev. V naslednjem poglavju

bomo analizirali izkaz poslovnega izida za vsa opazovana obdobja obeh društev. Tako bomo

pridobili celovito sliko o delovanju in uspehu društva.

Pri proučevanju računovodskih izkazov so potrebni večletni predračunski in obračunski

računovodski izkazi za proučevano društvo, pa tudi obračunski izkazi sorodnih društev, s

katerimi se proučevano društvo primerja in ocenjuje (Koletnik, Kolar 2008, str. 173).

6.1 Analiza gibljivih sredstev

Zakon o gospodarskih družbah in Slovenski računovodski standardi uvrščajo med gibljiva

sredstva naslednje postavke:

zaloge materiala, drobni inventar, nedokončano proizvodnjo, proizvode in trgovsko

blago; kratkoročne poslovne terjatve;

kratkoročne finančne naložbe;

dobroimetje pri bankah, čeke in gotovino.

S takšno opredelitvijo gibljivih sredstev bi lahko ta sredstva predstavili tudi drugače: obratna

sredstva, dolgoročne poslovne terjatve, kratkoročne finančne naložbe.

Obratna sredstva v obliki stvari v celoti prenesejo svojo vrednost na poslovne učinke. Gibljiva

sredstva spreminjajo svojo obliko in prehajajo iz ene vrste v drugo. V denarno obliko se

preoblikuje v obdobju enega leta, zato imajo koeficient obračanja večji od 1 (Zadravec, 2003,

str. 60).

Delitev gibljivih sredstev je prikazana v tabeli 3, kjer so sredstva prikazana po strukturah

in vrednostih za opazovano obdobje.

57

ANALIZA POSLOVANJA MEDNARODNIH DRUŠTEV ŠTUDENTOV 3. Tabela: Struktura gibljivih sredstev (v %) društev IAESTE LC MARIBOR in PGD

MARIBOR v obdobju 2011-2013 (obseg v eur)

IAESTE LC 2011 2012 2013 INDEKS

MARIBOR

POSTAVKA Vrednost % Vrednost % Vrednost % 2013 2012

Kratkoročne / / 34.446 95% / /

poslovne terjatve

Denarna sredstva 1.235,86 100% 30,21 100% 1.716 5% 5680,24 2,44

Skupaj 1.235,86 100% 30,21 100% 36.126 100% 11.9582,92 2,44

PGD MARIBOR

POSTAVKA

Kratkoročne 2.670,28 30% 569,96 3% 1.574 0,08% 276,16 21,34

poslovne terjatve

Denarna sredstva 6.175,14 70% 18.164,27 97% 18.991 0,92% 105 294,15

Skupaj 8.845,42 100% 18.734,23 100% 20.565 100% 109,77 211,79

Vir: Letno poročilo in lastni izračuni

V društvu IAESTE LC MARIBOR so v proučevanem obdobju 2011–2012 prevladovala

denarna sredstva. Letu 2011 je obseg gibljivih sredstev znašal 1.235,86 €, leta 2012 pa 30,21 €. Denarna sredstva so se med letoma 2011 in 2012 zmanjšala za 98 %, do povečanja pa je

prišlo leta 2013, in sicer za 5580 %. Kratkoročnih poslovnih terjatev društvo v letih 2011 in 2012 ni izkazalo, kar kaže na njihovo likvidnost denarnih sredstev. Leta 2013 so kratkoročne

poslovne terjatve znašale 34.446 €, prisotne s 95-% deležem. Denarna sredstva pa so se temu

primerno manjšala s 5-% deležem. Obseg gibljivih sredstev se je leta 2013 povečal zaradi

kratkoročnih poslovnih terjatev in tako zmanjšal likvidnost društva.

PGD društvo je v vseh opazovanih letih namenilo največji delež denarnim sredstvom, razliko

pa pokrivajo kratkoročne poslovne terjatve. Obseg denarnih sredstev se je v vseh opazovanih

letih postopoma povečeval: leta 2011 je znašal 6.175,14 €, leta 2013 pa 18.991 €. Delež

denarnih sredstev se je leta 2012 povečal za 194 %, leta 2013 pa za 5 %. Gibljiva sredstva so

58


se leta 2012 povečala za 111 %, iz naslova kratkoročnih poslovnih terjatev so se ta zmanjšala

za 20 %, prav tako so se povečala za dobrih 9 % leta 2013, iz naslova kratkoročnih poslovnih

terjatev pa so se ta povečala za 176 %. Kot lahko razberemo, je društvo leta 2012 zmanjšalo

svoje kratkoročne poslovne terjatve, naslednje leto pa jih spet povečalo: iz 569,96 € leta 2012

na 1.574 € leta 2013. Če primerjamo delež kratkoročnih poslovnih terjatev in delež denarnih

sredstev, vidimo, da kratkoročne poslovne terjatve predstavljajo samo 8 % vseh gibljivih

sredstev, ki jih je društvo izkazalo leta 2013, ter tako še vedno ohranja svojo likvidnost.

Primerjava obeh društev je pokazala, da obe društvi izkazujeta velik delež denarnim

sredstvom, razen leta 2013, ko je društvo IAESTE LC MARIBOR imelo več kratkoročnih

terjatev kot pa denarnih sredstev. To pomeni, da je leta 2013 likvidnost sredstev slabša od PGD Maribor.

Likvidnost sredstev je dosežena takrat, ko so vse zapadle obveznosti pokrite z razpoložljivimi

denarnimi sredstvi. Kratkoročne terjatve lahko vodijo do plačilne nesposobnosti društva, kar

smo lahko opazili pri društvu IAESTE LC MARIBOR, vendar še ne pomeni, da je društvo

nelikvidno, saj lahko imajo terjatve dobro časovno postavljene in tako v pravem času

pokrijejo vse nastale obveznosti.

6.2 Analiza obveznosti do virov sredstev

Pri proučevanju sestave virov presojamo razmerja med kapitalom in dolgovi, znotraj dolgov

pa tudi razmerja med kratkoročnimi in dolgoročnimi dolgovi ter med dolgovi za poslovne in

finančne potrebe. Cilj proučevanja je, da spoznamo in ocenimo (ne)ustreznost sestave virov

sredstev glede na poslovne potrebe in pogoje financiranja poslovanja. V prvem koraku nas

zanimata stopnji udeležbe kapitala in dolgov v vseh virih sredstev. Visoka udeležba kapitala

kaže grobo sliko o sposobnosti in pripravljenosti društva za uspešno in varno poslovanje. Tudi

rezervacije kažejo na poslovno uspešnost v preteklosti in na varnost v prihodnosti, sami

dolgovi pa na obremenitev prihodkov s stroški tujih virov, na bolj tvegano in včasih tudi manj

uspešno poslovanje.

Na sestavo virov sredstev vplivajo velikost društva in mnogi notranji dejavniki, kot so:

dejavnost, donosnost poslovanja (poslovni izid iz poslovanja v primerjavi s povprečno

vrednostjo sredstev), poslovno tveganje in politika zadolževanja, stopnja rasti društva, stroški

posojenih sredstev, sestava, obseg in čas uporabe sredstev ter politika delitve poslovnega izida

(Koletnik, 2006, str. 262).

59


Delitev obveznosti do virov sredstev je prikazana v tabeli 4, kjer so prikazani viri po

strukturah in vrednostih za opazovano obdobje. 4. Tabela: Struktura obveznosti do virov sredstev v odstotkih (%) društev IAESTE LC MARIBOR in

PGD MARIBOR v obdobju 2011-2013 (obseg v eur)


MARIBOR


SKLAD 1.027,98 83% -21,147 -70% 4.888 95% -23114,39 -2,06

Društveni sklad 1.027,98 83% -21,147 -70% 4.888 95% -23114,39 -2,06

KRATKOROČNE 207,87 17% 51,36 170% 274 5% 533,49 24,71

OBVEZNOSTI

Kratkoročne /

/ /

/ 274 5%

/

/

poslovne obveznosti

Kratkoročni dolgovi 207,87 17% 51,36 170% / / / 24,71

do članov

Skupaj 1.235,86 100% 30,21 100% 5.162 100% 17087 24,4

PGD MARIBOR

POSTAVKA

SKLAD 130.632,55 98% 98.239,90 98% 89.409 96% 91,01 75,20

Društveni sklad 130.632,55 98% 98.239,90 98% 89.409 96% 91,01 75,20

KRATKOROČNE 3.006,39 2% 1.970,70 2% 3.590 4% 182,17 65,55

OBVEZNOSTI

Kratkoročne 3.006,39

2% 1.970,70

2% 3.590 4%

182,17

65,55

poslovne obveznosti

Kratkoročni dolgovi / / / / / / / /

do članov

Skupaj 133.638,94 100% 100.210,60 100% 92.999 100% 92,80 74,99


60

ANALIZA POSLOVANJA MEDNARODNIH DRUŠTEV ŠTUDENTOV IAESTE LC MARIBOR je v vseh opazovanih obdobjih prikazoval svoje obveznosti do virov

sredstev: leta 2011 v vrednosti 1.235,86 €, leta 2012 30,21 € in 5.162 € leta 2013. Njihova

struktura se je leta 2012 zmanjšala za 98 %, leta 2013 pa povečala za 16987 %. Razlog za

zmanjšanje je društveni presežek odhodkov in kratkoročne dolgove do članov leta 2012. V

tem letu je izkazalo 170 % dolgov do članov in -70 % društvenega sklada, ki je znašal -21,147 €. Društvo je presežek odhodkov leta 2012 pokrilo z društvenim kapitalom iz leta 2011, leta

2012 je izkazalo končno stanje sredstev 30,21 € in 51,36 € dolgov do članov, torej je imelo

več dolgov kot sredstev, kar je posledično povzročilo pomanjkanje sredstev v društvenem

skladu. Med letoma 2012 in 2013 se je društveni sklad povečal iz -21,147 € na 4.888 €; tako

je društvo povečalo svoje obveznosti do virov sredstev. Leta 2013 je društvo doseglo presežek

prihodkov in izkazalo samo 5 % kratkoročnih poslovnih obveznosti; dolgov do članov ni

imelo, zato se je društveni sklad izjemno povečal – njegov delež znaša kar 95 %. Med letoma 2012 na 2013 se je delež društvenega sklada povečal za 23.214 %. Največja vrednost

obveznosti do virov sredstev je leta 2011 znašala 1.235,86 € z 83-% deležem društvenega

sklada in 17-% deležem dolgov do članov. Tako vidimo, da je večji delež pripadal

društvenemu skladu v letih 2011 in 2013, kar kaže zelo dobro finančno likvidnost.

PGD MARIBOR je v vseh opazovanih obdobjih postopoma zmanjševal svoje obveznosti do

virov sredstev: leta 2011 133.638,94 €, leta 2013 pa 92.999 €. Letu 2012 so se obveznosti do

virov sredstev zmanjšale za 25 %, leta 2013 pa za 7 %. Največjo vrednost obveznosti do virov

sredstev je društvo doseglo leta 2011; ta je znašala 133.638,94 €, pripada pa ji 98 %

društvenega sklada. Društvo zavzema večinski del obveznosti z društvenim skladom, saj

lahko vidimo, da v vseh proučevanih obdobjih ne izkazuje kratkoročnih dolgov do članov.

Izmed vseh kratkoročnih obveznosti do virov sredstev društvo izkazuje samo kratkoročne

poslovne obveznosti v vseh opazovanih obdobjih. Delež, ki jim pripada, je zelo majhen: 2-%

v letih 2011 in 2012, leta 2013 pa 4-%. Če vrednost kratkoročnih poslovnih obveznosti

primerjamo med leti, pa vidimo, da se je vrednost leta 2012 zmanjšala za 35 %, leta 2013 pa

povečala za dobrih 82 %. Iz tabele je razvidno, da se je društveni sklad v vseh opazovanih

letih postopoma zmanjševal: njegova vrednost je leta 2011 znašala 130.632,55 €, leta 2012

98.239,90 €, leta 2013 pa 89.409 €. To je tudi razlog, da so se obveznosti do virov sredstev v

vseh opazovanih obdobjih počasi zmanjševale.

Obe društvi izkazujeta večinski del obveznosti do virov sredstev z društvenim skladom. PGD MARIBOR ni izkazoval kratkoročnih dolgov do članov, medtem ko jih je društvo IAESTE LC MARIBOR izkazovalo v letu 2011 in 2012. Za obe društvi lahko povzamemo, da je delež

kratkoročnih obveznosti zelo majhen, kar pomeni, da obe društvi poslujeta ugodno.

61

6.3 Analiza vodoravnega finančnega položaja

Kratkoročni in dolgoročni likvidnostni položaj društva lahko presojamo tudi s pomočjo

posebnih kazalnikov. Pri kratkoročnem likvidnostnem položaju upoštevamo samo gibljiva

sredstva in kratkoročne dolgove, pri dolgoročnem likvidnostnem položaju pa stalna sredstva,

kapital, rezervacije, dolgoročne pasivne časovne razmejitve in dolgoročne obveznosti.

Kazalniki kratkoročnega položaja kažejo likvidnost z vidika gibljivih sredstev in njihovih

virov, kazalniki dolgoročnega položaja pa finančno disciplino z vidika pokritja dolgoročnih

sredstev z ustreznimi viri sredstev (Koletnik, 2006, str. 284, 285).

Pri tem velja zlato bilančno pravilo, ki pravi, da dolgoročna sredstva financirajo dolgoročne

obveznosti, kratkoročna sredstva pa kratkoročne obveznosti.

Za našo analitično presojo so bili uporabljeni kazalniki likvidnosti in financiranja ter

primerjani med posameznimi obdobji.

Kazalniki kratkoročnega likvidnostnega položaja so (Zadravec, 2003, str. 158):

Hitri koeficient = denar / kratkoročne obveznosti Pospešeni koeficient = (denar + krat. terjatve) / kratkoročne obveznosti Razmerje med kratkoročnimi terjatvami in obveznostmi = krat. terjatve / krat. obveznosti 5. Tabela: Kazalniki plačilne sposobnosti društev IAESTE LC MARIBOR in PGD MARIBOR

za obdobje 2011-2013

IAESTE LC MARIBOR

KAZALNIK 2011 2012 2013

Hitri koeficient 5,95 0,59 6,26

Pospešeni koeficient 5,95 0,59 18,84

Razmerje med kratkoročnimi / / 12,58

terjatvami in obveznostmi

PGD MARIBOR

KAZALNIK

Hitri koeficient 2,0540 9,2172 5,289

Pospešeni koeficient 2,9422 10,2172 5,7284

Razmerje med kratkoročnimi 0,8882 0,2892 0,4384

terjatvami in obveznostmi


62


Kazalnik hitrega koeficienta meri sposobnost društva, da bo poravnalo svoje kratkoročne

obveznosti z najbolj likvidnimi sredstvi. V letu 2011 in 2013 je v društvu ta kazalnik presegal

število 1 in tako pokrival vse svoje kratkoročne obveznosti, ki jih je društvo izkazovalo v letu

dni. PGD MARIBOR je v vseh proučevanih obdobjih pokril svoje kratkoročne obveznosti z

najbolj likvidnimi sredstvi, saj je koeficient skozi vsa leta znašal več kot 1.

Kazalnik pospešenega koeficienta meri sposobnost pokritja vseh kratkoročnih obveznosti do

virov sredstev z denarnimi sredstvi in kratkoročnimi terjatvami.

Pospešeni koeficient je v društvu IAESTE LC MARIBOR leta 2011 in 2013 dosegel število

več kot 1, kar pomeni, da je društvo finančno sposobno, saj je s kratkoročnimi sredstvi v

celoti pokrilo kratkoročne vire financiranja. Leta 2012 društvo ni bilo finančno sposobno, saj

je koeficient manjši od 1. Leta 2013 pa se je pokritost kratkoročnih obveznosti začela

izboljševati in se povečala iz 0,59 na 18,84. PGD MARIBOR je v vseh opazovanih letih

dosegel koeficient več kot 1 in tako pokril vse kratkoročne obveznosti z denarnimi sredstvi in

kratkoročnimi terjatvami. Pospešeni koeficient se je leta 2012 povečal, nato pa se je leta 2013

začel zmanjševati, vendar je ta koeficient znašal še vedno več kot 1, kar pomeni, da je društvo

finančno sposobno.

Koeficient razmerja med kratkoročnimi terjatvami in obveznostmi meri sposobnost

pokritja kratkoročnih obveznosti do virov sredstev s kratkoročnimi terjatvami. Društvo IAESTE LC MARIBOR je v letu 2013 pokrilo svoje kratkoročne obveznosti s terjatvami, saj

je koeficient znašal več kot 1. Leta 2011 in 2012 pa društvo ni izkazalo kratkoročnih terjatev,

temveč samo denarna sredstva. PGD MARIBOR s kratkoročnimi terjatvami ne pokriva

kratkoročne obveznosti, saj je koeficient skozi vsa opazovana leta manjši od 1. Zato ne

moremo trditi, da je društvo finančno sposobno s kratkoročnimi terjatvami pokriti vse

kratkoročne vire financiranja. Društvo je sicer leta 2011 izkazalo koeficient blizu 1, ki je

znašal 0,88, vendar še vedno premalo, da bi pokrilo vse svoje obveznosti, ki jih je imelo v letu

dni. Naslednje leto se je koeficient še bolj zmanjšal, leta 2013 pa povečal, vendar še vedno ni

dosegel števila 1.

Za presojo plačilne sposobnosti je potrebno dnevno spremljati takšne kazalnike, saj je težko

uskladiti plačljivost z zapadlostjo obveznosti oz. dolgov. Če imamo na voljo podatke za več

dni poslovanja društva, lahko natančneje določimo oz. preverimo finančno sposobnost

društva.

63


Če primerjamo obe društvi, lahko vidimo, da znaša hitri koeficient v letu 2011 in 2013 več

kot 1, kar pomeni, da obe društvi pokrivata vse svoje kratkoročne obveznosti z najbolj

likvidnimi sredstvi.

Primerjava kazalnika pospešenega koeficienta je pokazala, da v letih 2011 in 2013 obe društvi

pokrivata svoje kratkoročne obveznosti z denarnimi sredstvi in s kratkoročnimi terjatvami, saj

je koeficient znašal več kot 1. Društvo IAESTE LC MARIBOR v letu 2011 ni izkazalo

kratkoročnih terjatev, zato ni pokrilo kratkoročne obveznosti s kratkoročnimi terjatvami,

temveč samo z denarnimi sredstvi. PGD MARIBOR pa je v vseh opazovanih letih izkazoval

kratkoročne terjatve, vendar so denarna sredstva prevladovala, saj tabela gibljivih sredstev

kaže, da je delež denarnih sredstev večji od kratkoročnih terjatev. To pomeni, da je društvo

vse svoje kratkoročne obveznosti večinoma pokrilo z denarnimi sredstvi.

Primerjava koeficienta razmerja med kratkoročnimi terjatvami in obveznostmi je pokazala, da

je društvo IAESTE LC MARIBOR leta 2013 pokrilo kratkoročne obveznosti s kratkoročnimi

terjatvami, medtem ko je PGD MARIBOR ta kazalnik kazal manj kot 1, torej društvo ni

pokrilo svoje kratkoročne obveznosti s kratkoročnimi terjatvami, ampak jih je pokrilo tudi z

denarnimi sredstvi.

Kazalniki stanja financiranja

Pri proučevanju stanja financiranja društva opazujemo sestavo lastnih in tujih virov sredstev.

Za našo analizo financiranja društva smo uporabili kazalnike financiranja ter tako ugotovili

strukturo financiranja sredstev in stopnjo finančne neodvisnosti društva.

Kazalniki stanja financiranja so (Zadravec 2003, str. 151–152):

Koeficient lastniškosti financiranja = kapital / obveznosti do virov sredstev

Koeficient dolžniškosti financiranja = dolgovi / obveznosti do virov sredstev

Koeficient dolgovno-kapitalskega razmerja = dolgovi / kapital

64


6. Tabela: Kazalniki stanja financiranja društev IAESTE LC MARIBOR in PGD MARIBOR v

obdobju 2011-2013

IAESTE LC MARIBOR

KAZALNIK 2011 2012 2013

Koeficient lastniškosti financiranja 0,83 -0,70 0,95

Koeficient dolžniškosti financiranja 0,17 1,7 /

Koeficient dolgovno- kapitalskega 0,20 -2,43 /

razmerja

PGD MARIBOR

KAZALNIK

Koeficient lastniškosti financiranja 0,76 0,78 0,85

Koeficient dolžniškosti financiranja / / /

Koeficient dolgovno- kapitalskega / / /

razmerja

Vir: Letno poročilo in lastni izračuni Lastniškost financiranja je smiselna do racionalne stopnje, ki jo določajo pogoji za pridobitev

tujih virov. Uspešna stopnja koeficienta je nekje okoli 50 %. V društvu IAESTE LC MARIBOR je stopnja lastniškosti financiranja v letih 2011 in 2013 večja od 50 %, kar kaže

na njihovo finančno trdnost in manjšo nevarnost pred prezadolžitvijo. Leta 2013 je društvo

vložilo 95 € kapitala na 100 € obveznosti do virov sredstev. To leto je društvo imelo največjo

udeležbo kapitala in tako postalo neodvisno od posojilodajalcev ter tako zmanjšalo stroške

financiranja in denarne odlive. V PGD MARIBOR je lastniškost financiranja bila največja v

letu 2013; vloženih je bilo 85 € na 100 € obveznosti do virov sredstev. Najmanjša stopnja

lastniškosti financiranja pa je bila leta 2011. PGD MARIBOR je v vseh opazovanih letih počasi

povečeval svoje lastne vire ter tako postal neodvisen od posojilodajalcev.

65


Dolžniškost financiranja nam pove, koliko je društvo finančno odvisno od zunanjih virov

financiranja. Društvo IAESTE LC MARIBOR je največjo vrednost kazalnika izkazalo leta

2012, ko je znašal 1,7, kar pomeni, da je bilo 170 € sredstev financiranih iz zunanjih virov na 100 € obveznosti do virov sredstev. V letu 2013 društvo ni imelo dolgov, kar kaže na njihovo

finančno neodvisnost.

Dolgovno-kapitalsko razmerje uporabljamo pri ugotavljanju finančnega tveganja društva. V

društvu IAESTE LC MARIBOR je leta 2011 kazalnik znašal 20 %, kar pomeni, da ima

društvo na 20 € dolgov 100 € kapitala, kar je zelo ugodno. Vidimo, da ima društvo več lastnih

kot tujih virov, kar potrdi kazalnik, ki je manjši od 1. Če je kazalnik večji od 1, pomeni, da

ima društvo več dolgov kot kapitala. V letu 2012 ta kazalnik znaša več kot 1, in sicer kar 2,43;

torej društvo izkazuje več dolgov kot kapitala. Leta 2013 pa se je društvo začelo izboljševati z

vidika finančnega tveganja, saj ni imelo dolgov, temveč samo lastne vire.

Primerjava kazalnika lastniškosti financiranja obeh društev je pokazala, da obe društvi

izkazujeta stopnjo lastniškosti več kot 50 %, razen ko je društvo IAESTE LC MARIBOR leta 2012 imelo kazalnik -70 %, kar pomeni, da je bilo prezadolženo in je izkazovalo več dolgov

kot pa društvenega kapitala.

Kazalnik dolžniškosti financiranja je pokazal, da leta 2013 društvi nista finančno odvisni od

zunanjih virov financiranja, saj nista izkazovali dolgov, temveč samo lastne vire financiranja.

Društvo IAESTE LC MARIBOR je v primerjavi s PGD MARIBOR izkazovalo dolgove v

letih 2011 in 2012, kar pomeni, da je bilo financirano s strani zunanjih virov. PGD

MARIBOR pa nasprotno ni izkazovalo dolgov v teh letih, temveč samo lastne vire

financiranja, kar pomeni, da je bilo finančno neodvisno.

6.4 Analiza izkaza poslovnega izida

Za podrobnejšo analizo izkaza poslovnega izida smo analizirali prihodke, odhodke in poslovni

izid društva IAESTE LC MARIBOR. Analizirali smo njihovo sestavo po posameznih

postavkah, zneskih in deležih, v nadaljevanju pa še ocenili gospodarnost poslovanja za vsa tri

pretekla obdobja.

6.4.1 Analiza prihodkov

Prihodki so povečanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki povečanj

sredstev (na primer denarja ali terjatev) ali zmanjšanj dolgov (na primer zaradi odpisa) (Odar,

Hieng, Koželj, Prusnik in Zupančič, 2011, str. 273).

66

ANALIZA POSLOVANJA MEDNARODNIH DRUŠTEV ŠTUDENTOV Društva priznajo prihodke v skladu s pravili iz SRS 18.

Prihodke lahko oblikujejo z zmanjševanjem odloženih prihodkov na kontih kratkoročnih

pasivnih časovnih razmejitev.

Odložene prihodke društva priznajo (Čižman, 2014, str 59):

za sredstva, prejeta iz proračuna in drugih javnih blagajn, katerih namen je točno določen v pogodbi, vendar stroški v zvezi s tem še niso nastali (bodisi zaradi datuma prejema teh

sredstev bodisi zaradi namena uporabe);

za prejeta sredstva, ki se zaradi trajanja opravljanja dejavnosti oz. storitev ne morejo v

celoti priznati kot prihodek, ker dejavnosti oz. storitve še niso v celoti opravljene in

zaradi tega vsi stroški še niso nastali;

za prejeta sredstva, namenjena pokrivanju odhodkov, določenim s predpisom ali določitvijo pristojnega organa občine ali države, ki se prenašajo med prihodke prek

kontov časovnih razmejitev;

kratkoročno odložene prihodke, ki niso obveznosti za predujme in se zmanjšujejo več mesecev ter katerih plačnik ne more odstopiti od pogodbe in se prenašajo med prihodke

skladno z nastajanjem odhodkov (SRS 12, 39); podlaga za to so kalkulacije cen.

Kratkoročne odložene prihodke društva pretvorijo v obračunane prihodke, ko so storitve

opravljene in je treba pokriti stroške. Pri tem morajo upoštevati poleg neposrednih stroškov

tudi vse posredne splošne stroške, ki so opredeljeni v kalkulaciji zaračunanih storitev.

Kratkoročne pasivne časovne razmejitve ne smejo vsebovati presežkov prihodkov nad

odhodki, ki ostajajo po pokritju vseh stroškov za že opravljene storitve (Čižman, 2014, str 59).

Iz računovodskih evidenc kratkoročnih časovnih razmejitev morajo biti razvidni (Čižman,

2014, str 59):

vrsta časovnih razmejitev;

namen časovnih razmejitev;

datum začetnega priznavanja in

dejanska uporaba obračunskih prihodkov za namene, s katerimi so povezani tudi odloženi prihodki.

Društva prihodke razčlenjujejo na prihodke iz dejavnosti, finančne prihodke in druge prihodke. Pod redne prihodke štejemo prihodke iz dejavnosti in finančne prihodke

67

Podrobno razčlenitev prihodkov bomo prikazali v tabeli 7 za vsa opazovana obdobja.

7. Tabela: Obseg v (eur) in struktura prihodkov v odstotkih (%) društev IAESTE LC

MARIBOR in PGD MARIBOR v obdobju 2011-2013

2011

IAESTE LC MARIBOR

2012 2013

INDEKS


PRIHODKI IZ 7.783,80 100 % 13.195,37 64,10 % 2

7

.

0

4

2

,

9

9 100 % 204,94 169,52

DEJAVNOSTI

Dotacije iz proračunskih in 10,03 % / / / / / /

drugih javnih sredstev 780,88

Dotacije iz drugih fundacij, / / / / / / / /

skladov in ustanov

Donacije drugih pravnih in 504,97 6,49 % 9.61,69 4,67 % 13.695,2 51 % 1424,08 190,44

fizičnih oseb

Članarine in prispevki članov 6.497,95 83,48 % 1.963,87 9,54 % / / / 30,22

Prihodki od prodaje trgovskega / / / / 13.347,79 49 % / /

blaga, storitev in proizvodov

Ostali prihodki od dejavnost / / 10.269,8 49,89 % / / / /

FINANČNI PRIHODKI / / / / / / / /

DRUGI PRIHODKI / / 7.388,8 35,90 % / / / /

SKUPAJ 7.783,80 100 % 20.584,17 100 % 27.042,99 100 % 131,38 264,45

PGD MARIBOR

PRIHODKI IZ 81.179,04 98 % 87.281,76 98 % 73.561,35 98 % 84,28 107,52

DEJAVNOSTI

Dotacije iz proračunskih in

drugih javnih sredstev 42.483,93 51 % 51.400,69 57,81 % 37.557,07 49,85 % 73,06 120,98

Dotacije iz drugih fundacij, / / / / / / / /

skladov in ustanov

Donacije drugih pravnih in

fizičnih oseb / / / / / / / /

Članarine in prispevki članov 17.742,59 21 % 10.850,87 12,20 % 10.439,57 13,86 % 96,21 61,16

Prihodki od prodaje trgovskega

blaga, storitev in proizvodov 20952,52 25 % 25030,19 28,15 % 25564,71 33,93 % 102,12 119,46

Ostali prihodki od dejavnosti / / / / / / / /

FINANČNI PRIHODKI 32,28 0 % 9,11 0,01 % 7,05 0,01 % 77,38 29,12

DRUGI PRIHODKI 1324,37 2 % 1615,64 1,82 % 1769,29 2,35 % 109,51 121,99

SKUPAJ 82.536 100 % 88.906,5 100 % 75.337,69 100 % 84,74 107,72

Vir: AJPES in lastni izračuni

68


V društvu IAESTE LC MARIBOR prihodki v vseh opazovanih obdobjih naraščajo. Največji

porast prihodkov lahko zasledimo leta 2013, ko so narasli za 31 % v vrednoti 27.042,99 €. Prihodki iz dejavnosti prispevajo največji delež prihodkov v vseh opazovanih obdobjih, v

letih 2011 in 2013 so znašali 100 %, leta 2012 pa 64 %. Sledijo jim še drugi prihodki, ki

znašajo 36 %. Prihodki iz dejavnosti so se leta 2013 močno povečali – za kar 104 %.

V PGD MARIBOR so prihodki leta 2012 narasli, leta 2013 pa so se zmanjšali iz 88.906,5 €

na 75.337,69 €, torej za dobrih 16 %. Iz tabele lahko vidimo, da največji del prihodkov

predstavljajo prihodki iz dejavnosti, ki so se leta 2012 ravno tako povečali za 7 %, leta 2013

pa zmanjšali za 16 %. Društvo izkazuje v vseh opazovanih letih tudi finančne prihodke in

druge prihodke, vendar v zelo majhnem deležu. Društvo največ svojih prihodkov pridobiva iz

dejavnosti, ki znašajo v vseh letih 98 %.

Primerjava obeh društev je pokazala, da največ svojih prihodkov pridobivata iz dejavnosti,

njihov delež v vseh opazovanih obdobjih pa znaša več kot 90 %, razen leta 2012 v društvu IAESTE LC MARIBOR, ko je ta delež znašal 64 %. Če povzamemo celotno ugotovitev

analize prihodkov za obe društvi v vseh opazovanih obdobjih, lahko vidimo, da obe društvi

pridobivata prihodke večinoma z dotacijami iz proračunskih in drugih javnih sredstev ter s članarinami in prispevki članov. Obe društvi morata pridobivati tudi finančne in druge

prihodke, da bo njihovo finančno poslovanje še bolj ugodno. PGD MARIBOR jih sicer

izkazuje, vendar v zelo majhnem deležu.

6.4.2 Analiza odhodkov

Odhodki so zmanjšanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki zmanjšanj

sredstev ali povečanj dolgov (Odar, Hieng, Koželj, Prusnik in Zupančič, 2011, str. 273).

Odhodki se priznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano

z zmanjšanjem sredstva ali s povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo

izmeriti. Odhodki se torej priznajo hkrati s priznavanjem zmanjšanja sredstev oziroma

povečanja dolgov (SRS 17, 2006).

Društva odhodke razvrščajo na odhodke iz dejavnosti, finančne odhodke in na druge

odhodke. Pod redne odhodke štejemo odhodke iz dejavnosti in finančne odhodke. Razčlenitev

odhodkov bomo prikazali v tabeli 8 za vsa opazovana obdobja.

69

8. Tabela: Obseg v (eur) in struktura odhodkov v odstotkih (%) za društvi IAESTE LC

MARIBOR in PGD MARIBOR v obdobju 2011-2013

IAESTE LC MARIBOR 2011

2012

2013

INDEKS


ODHODKI IZ 7.641,15 90,58% 19.208,45 88,88% 21.547,79 100% 112,18 251,38

DEJAVNOSTI

Stroški porabljenega

materiala in prodanega 279,03 3,31% 720,76 3,34% 5.718,75 27% 793,43 258,31

trgovskega blaga

Stroški storitev 7.362,12 87,27% 18.487,69 85,55% 15.829,03 73% 85,62 251,12

Stroški dela / / / / / / / /

Odpisi vrednosti / / / / / / / /

Drugi odhodki iz / / / / / / / /

dejavnosti

FINANČNI ODHODKI / / / / / / / /

DRUGI ODHODKI 794,41 9,42% 2.402,195 11,12% / / / 302,39

SKUPAJ 8.435,56 100% 21.610,64 100% 21.547,78 100% 99,71 256,19

PGD MARIBOR

ODHODKI IZ

DEJAVNOSTI 79.384,06 96% 86.668,30 97,48% 74.173,61 98,45% 85,58 109,18

Stroški porabljenega

materiala in prodanega 27.651,41 34% 27.583,23 31,02% 27.823,41 36,93% 100,87 99,75

trgovskega blaga

Stroški storitev 35.541,4 43% 44.234,59 49,75% 34.025,52 45,16% 76,92 124,46

Stroški dela / / / / / / / /

Odpisi vrednosti 16.191,25 20% 14.850,48 16,70% 11.704,36 15,54% 78,81 91,72

Drugi odhodki iz / / / / 620,31 0,82% / /

dejavnosti

FINANČNI ODHODKI 3.151,63 4% 2.238,2 2,52% 1.164,09 1,55% 52,01 71,02

DRUGI ODHODKI / / / / / / / /

SKUPAJ 82.536 100% 88.906,5 100% 75.337,69 100% 84,74

107,72


70


Društvo IAESTE LC MARIBOR je leta 2012 najbolj povečalo svoje odhodke – za kar 156 %

v vrednosti 21.610,64 €. Vendar odhodki naslednje leto niso narasli, temveč so se zmanjšali

za 1 %, iz 21.610,64 € na 21.547,78 €. Razlog se skriva v zmanjšanju stroškov storitev za 14,38 %. V vseh opazovanih letih lahko vidimo, da ima društvo največje odhodke iz naslova

odhodkov iz dejavnosti in da so v vseh letih večji od 80 %. Večinski delež odhodkov iz

dejavnosti predstavljajo stroški storitev, ki znašajo več kot 70 %. Najmanjše odhodke je

društvo imelo leta 2011, znašali so 8.435,56 €, od tega predstavljajo kar 90,58 % odhodkov iz

dejavnosti z vidika stroškov storitev.

PGD MARIBOR je leta 2012 najbolj povečalo svoje odhodke v vrednosti 88.906,5 €.

Naslednje leto so se odhodki zmanjšali za 16 %, iz 88.906,5 € na 75.337,69 €. Razlog se

skriva v zmanjšanju stroškov storitev za 24 %, saj vsebujejo največji delež odhodkov iz

dejavnosti in znašajo 45,16 %. Največje odhodke iz naslova odhodkov iz dejavnosti ima

društvo v vseh opazovanih letih, ki znašajo več kot 90 %. Najmanjše odhodke je društvo

imelo leta 2013 – v vrednosti 75.337,69 € z največjim deležem odhodkov iz dejavnosti, ki je

znašal 98,45 %.

Analiza odhodkov je pokazala, da obe društvi izkazujeta največ odhodkov iz dejavnosti,

stroški storitev pa predstavljajo največji delež odhodkov iz dejavnosti. Takoj zatem sledijo

stroški porabljenega materiala in prodanega trgovskega blaga. Razlika med deležem stroškov

storitev in porabljenega materiala je v obeh društvih približno enaka.

6.4.3 Analiza poslovnega izida

Poslovni izid odraža uspešnost društva v določenem obdobju, tako da informacije dobimo v

izkazu poslovnega izida društva. Poslovni izid se v knjigovodskih razvidih in računovodskih

izkazih ugotavlja s primerjanjem ustrezno pripoznanih prihodkov in odhodkov. Presežek

prihodkov nad odhodki je dobiček, presežek odhodkov nad prihodki pa izguba (Zadravec,

2003, str. 139).

Z analizo poslovnega izida ugotavljamo, ali je društvo poslovalo uspešno (Tabela 9):

71


9. Tabela: Obseg v (eur) poslovnega izida društev IAESTE LC MARIBOR in PGD MARIBOR

V OBDOBJU 2011-2013

IAESTE LC MARIBOR 2011 2012 2013 INDEKS

POSTAVKA Vrednost Vrednost Vrednost 2013 2012

VSI PRIHODKI 7.783,80 20.584,17 27.042,99 131,38 264,45

VSI ODHODKI 8.435,56 21.610,64 21.547,78 99,71 256,19

Presežek prihodkov oz. -651,77 -1.026,48 5.495,20 -535,34 -157,49 presežek odhodkov

PGD MARIBOR

POSTAVKA

VSI PRIHODKI 82.536 88.906,50 75.337,69 0,85 1,07

VSI ODHODKI 82.536 88.906,50 75.337,69 0,85 1,07

Presežek prihodkov oz. 0 0 0 0 0 presežek odhodkov


Društvo IAESTE LC MARIBOR je v letih 2011 in 2012 poslovalo neugodno, saj so poslovali

z izgubo. Največji presežek odhodkov so dosegli leta 2012, ko so zabeležili 1026,48 € izgube;

povečal se je za 435 %. Že v prejšnji tabeli smo lahko videli, da je razlog povečanja odhodkov

v povečanju stroškov storitev. Leta 2013 je društvo poslovalo pozitivno, v vrednosti 5.495,20 €, in tako doseglo presežek prihodkov.

PGD MARIBOR je v vseh opazovanih obdobjih s svojimi prihodki pokril odhodke, saj je ob

koncu vsakega leta presežek prihodkov oz. presežek odhodov znašal 0 (nič).

Primerjava poslovnega izida obeh društev je pokazala, da PGD MARIBOR v primerjavi z

društvom IAESTE LC MARIBOR posluje ugodneje, saj je njihov presežek prihodkov oz.

72

presežek odhodkov v vseh opazovanih obdobjih enak 0 (nič), medtem ko je društvo IAESTE

LC MARIBOR leta 2011 in 2012 ustvarilo presežek odhodkov, kar pomeni, da so imeli več

odhodkov kot prihodkov. Leta 2013 je društvo IAESTE LC MARIBOR ustvarilo presežek

prihodkov ter tako pokrilo presežek odhodkov iz prejšnjih let. Z vidika poslovnega izida

lahko ugotovimo, da društvi ne poslujeta enako.

V nadaljevanju smo za še bolj poglobljeno ocenitev poslovnega izida uporabili kazalnike

gospodarnosti in dobičkonosnosti.

6.4.4 Kazalniki gospodarnosti in dobičkonosnosti

Gospodarjenje poslovne osebe lahko proučujemo z vidika učinkovitosti, gospodarnosti in

uspešnosti. Učinkovitost gospodarjenja je odvisna predvsem od pravega načina dela. Zato

smo usmerjeni v presojanje primernosti poslovnih procesov, v zvezi s tem pa težimo k čim

boljši izrabi potencialov (Koletnik, 2006, str. 214).

V računovodstvu za merjenje učinkovitosti poslovanja, izraženega s poslovnim izidom,

uporabljamo kazalnike gospodarnosti in dobičkonosnosti. Z njimi želimo ugotoviti, koliko

smo ustvarili dobička ali izgube in kako smo bili glede na razpoložljiva sredstva uspešni (Zadravec, 2003, str. 159).

Kazalniki gospodarnosti in dobičkonosnosti (Zadravec, 2003, str. 159):

Gospodarnost poslovanja = poslovni prihodki/ poslovni

odhodki Celotna gospodarnost = prihodki / odhodki Dobičkonosnost celotnih prihodkov = poslovni izid / celotni prihodki Dobičkonosnost poslovnih prihodkov = poslovni izid iz poslovanja / poslovni prihodki

73


10. Tabela: Kazalniki stanja gospodarnosti društev IAESTE LC MARIBOR in PGD MARIBOR

V OBDOBJU 2011-2013

IAESTE LC MARIBOR 2011 2012 2013

KAZALNIK Vrednost Vrednost Vrednost

Gospodarnost poslovanja 1,02 0,69 1,26

Celotna gospodarnost poslovanja 1,02 0,95 1,26

Dobičkonosnost celotnih prihodkov -0,08 -0,05 0,20

Dobičkonosnost poslovnih 0,02 -0,46 0,20

prihodkov

PGD MARIBOR

KAZALNIK

Gospodarnost poslovanja 1,02 1,01 0,99

Celotna gospodarnost poslovanja 1,00 1,00 1,00

Dobičkonosnost celotnih prihodkov / / /

Dobičkonosnost poslovnih 0,02 0,01 - 0,01

prihodkov


Gospodarnost poslovanja kaže na učinkovitost poslovanja društva iz dejavnosti, saj so

izločeni finančni prihodki, odhodki in drugi prihodki, odhodki. Kazalnik gospodarnosti

poslovanja se je leta 2012 zmanjšal, nato pa spet povečal. Zmanjšal se je zaradi večjih

odhodkov od prihodkov iz naslova odhodkov iz dejavnosti in prihodkov iz dejavnosti. Letu 2013 je ta kazalnik dosegel največjo vrednost, ko je društvo doseglo 126 € prihodkov iz

dejavnosti na 100 € odhodkov iz poslovanja. Najmanjšo vrednost je društvo imelo leta 2012,

74


ko je doseglo 69 € prihodkov iz dejavnosti na 100 € odhodkov iz poslovanja, kar pomeni, da

društvo ni pokrilo svojih odhodkov s prihodki iz dejavnosti.

V PGD MARIBOR se je kazalnik poslovanja v vseh opazovanih letih zmanjševal, saj so se

odhodki iz dejavnosti hitreje povečevali kot pa prihodki iz dejavnosti. Največjo vrednost je

kazalnik dosegel leta 2011, ko je društvo doseglo 102 € prihodkov iz dejavnosti na 100 €

odhodkov iz poslovanja. Leta 2013 je ta kazalnik dosegel najmanjšo vrednost, v vrednosti 99

€ prihodkov iz dejavnosti na 100 € odhodkov iz poslovanja, kar pomeni, da bo moralo društvo

svoje prihodke iz dejavnosti povečevati hitreje v primerjavi z odhodki iz dejavnosti.

Celotna gospodarnost poslovanja kaže učinkovitost poslovanja društva iz dejavnosti. V

društvu IAESTE LC MARIBOR je kazalnik celotne gospodarnosti v let ih 2011 in 2013 enak

gospodarnosti poslovanja, saj društvo ne izkazuje finančnih prihodkov, odhodkov in drugih

prihodkov, odhodkov. Leta 2012 je kazalnik celotne gospodarnosti znašal manj kot 1. Ta

kazalnik je znašal 95 € prihodkov iz dejavnosti na 100 € odhodkov iz poslovanja, kar pomeni,

da mora društvo svoje prihodke povečevati hitreje kot odhodke.

Stopnja celotne gospodarnosti poslovanja je v PGD MARIBOR v vseh opazovanih obdobjih 1, kar pomeni, da društvo s svojimi prihodki pokrije vse odhodke.

Dobičkonosnost celotnih prihodkov kaže uspešnost dobička za delovanje društva. Društvo

posluje uspešno, če je kazalnik dobičkonosnosti celotnih prihodkov pozitiven. Društvo

IAESTE LC MARIBOR je leta 2013 poslovalo najbolj uspešno, ko je stopnja znašala 0,20.

Za obe prejšnji leti pa tega ne moremo trditi, saj oba kazalnika prikazujeta negativno stopnjo

celotne dobičkonosnosti prihodkov.

Dobičkonosnost poslovnih prihodkov kaže uspešnost dobička z vidika poslovnih prihodkov

v delovanju društva. Če je kazalnik dobičkonosnosti poslovnih prihodkov pozitiven, društvo

posluje uspešno. Društvo IAESTE LC MARIBOR je leta 2011 in 2013 poslovalo uspešno, saj

sta oba kazalnika bila pozitivna, leta 2011 je stopnja dobičkonosnosti poslovnih prihodkov

znašala 0,02, leta 2013 pa 0,20. To pomeni, da je društvo ustvarilo 0,02 € dobička z vsakim 1

€ prihodka v letu 2011. Letu 2013 pa 0,20 € dobička z vsakim 1 € prihodka. Leta 2012

društvo ni poslovalo uspešno, saj je stopnja znašala -0,46. Vendar društvo tega kazalnika

naslednje leto ni zmanjšalo, temveč ga celo povečalo na pozitivno stopnjo.

75

V PGD MARIBOR je kazalnik dobičkonosnosti poslovnih prihodkov v letih 2011 in 2012

pozitiven, kar kaže na uspešnost poslovanja društva. Za leto 2013 pa tega ne moremo trditi,

saj je kazalnik prikazal negativno stopnjo dobičkonosnosti poslovnih prihodkov. Društvo je v

letu 2011 ustvarilo 2 € dobička z vsakimi 100 € prihodkov iz dejavnosti. Leta 2012 pa 1 € z

vsakimi 100 € prihodkov iz dejavnosti. Vendar osnovni namen delovanja društva ni ustvariti

dobička, zato ta kazalnik ni pokazatelj uspešnosti delovanja društva.

S primerjavo obeh društev lahko vidimo, da je kazalnik gospodarnosti poslovanja leta 2011 v

obeh enak in znaša 1,02, kar pomeni, da so imeli več prihodkov kot odhodkov iz poslovanja.

Za naslednji dve leti pa tega ne moremo trditi, saj je v društvu IAESTE LC MARIBOR ta

kazalnik leta 2012 znašal manj kot 1, leta 2013 pa več kot 1. V PGD MARIBOR je ta

kazalnik v naslednjih dveh letih ravno obraten, in sicer leta 2012 je znašal več kot 1, leta 2013

pa manj kot 1. Tako lahko vidimo, da je primerjava ustrezna samo za leto 2011.

Celotna gospodarnost poslovanja pokaže, da obe društvi v letih 2011 in 2013 pokrivata vse

svoje odhodke s svoji prihodki, saj je njihova stopnja znašala več kot 1 – to velja za društvo IAESTE LC MARIBOR; v PGD MARIBOR pa je ta kazalnik znašal ravno 1. Leta 2012 pa je

v društvu IAESTE LC MARIBOR ta kazalnik kazal manj kot 1, kar pomeni, da ni pokril vseh

svojih odhodkov s prihodki. PGD MARIBOR je ta kazalnik kazal v vseh opazovanih

obdobjih 1, kar pomeni, da je pokril vse svoje odhodke s prihodki in ni posloval z izgubo.

S kazalnikom dobičkonosnosti celotnih prihodkov ne moremo primerjati obeh društev, saj

PGD MARIBOR ne izkazuje poslovnega izida, ker je v vseh opazovanih obdobjih ustvaril

presežek prihodkov oz. presežek odhodkov 0 (nič).

Dobičkonosnost poslovnih prihodkov je pokazala, da sta leta 2011 obe društvi poslovali

uspešno, saj je kazalnik bil pozitiven. Leta 2012 je ta kazalnik v društvu IAESTE LC

MARIBOR bil negativen, medtem ko je bil v PGD MARIBOR pozitiven. Lleta 2013 pa je

bilo ravno obratno: v društvu IAESTE LC MARIBOR je bil ta kazalnik pozitiven, v PGD MARIBOR pa negativen. To pomeni, da je društvo IAESTE LC MARIBOR leta 2012

poslovalo neuspešno, leta 2013 pa uspešno; PGD MARIBOR je leta 2012 posloval uspešno,

leta 2013 pa neuspešno.

76

letu 2011 ustvarilo 2 € dobička z vsakimi 100 € prihodkov iz dejavnosti. Leta 2012 pa 1 € z

vsakimi 100 € prihodkov iz dejavnosti. Vendar osnovni namen delovanja društva ni ustvariti

dobička, zato ta kazalnik ni pokazatelj uspešnosti delovanja društva.

S primerjavo obeh društev lahko vidimo, da je kazalnik gospodarnosti poslovanja leta 2011 v

obeh enak in znaša 1,02, kar pomeni, da so imeli več prihodkov kot odhodkov iz poslovanja.

Za naslednji dve leti pa tega ne moremo trditi, saj je v društvu IAESTE LC MARIBOR ta

kazalnik leta 2012 znašal manj kot 1, leta 2013 pa več kot 1. V PGD MARIBOR je ta

kazalnik v naslednjih dveh letih ravno obraten, in sicer leta 2012 je znašal več kot 1, leta 2013

pa manj kot 1. Tako lahko vidimo, da je primerjava ustrezna samo za leto 2011.

Celotna gospodarnost poslovanja pokaže, da obe društvi v letih 2011 in 2013 pokrivata vse

svoje odhodke s svoji prihodki, saj je njihova stopnja znašala več kot 1 – to velja za društvo IAESTE LC MARIBOR; v PGD MARIBOR pa je ta kazalnik znašal ravno 1. Leta 2012 pa je

v društvu IAESTE LC MARIBOR ta kazalnik kazal manj kot 1, kar pomeni, da ni pokril vseh

svojih odhodkov s prihodki. PGD MARIBOR je ta kazalnik kazal v vseh opazovanih obdobjih

1, kar pomeni, da je pokril vse svoje odhodke s prihodki in ni posloval z izgubo.

S kazalnikom dobičkonosnosti celotnih prihodkov ne moremo primerjati obeh društev, saj

PGD MARIBOR ne izkazuje poslovnega izida, ker je v vseh opazovanih obdobjih ustvaril

presežek prihodkov oz. presežek odhodkov 0 (nič).

Dobičkonosnost poslovnih prihodkov je pokazala, da sta leta 2011 obe društvi poslovali

uspešno, saj je kazalnik bil pozitiven. Leta 2012 je ta kazalnik v društvu IAESTE LC

MARIBOR bil negativen, medtem ko je bil v PGD MARIBOR pozitiven. Lleta 2013 pa je

bilo ravno obratno: v društvu IAESTE LC MARIBOR je bil ta kazalnik pozitiven, v PGD MARIBOR pa negativen. To pomeni, da je društvo IAESTE LC MARIBOR leta 2012

poslovalo neuspešno, leta 2013 pa uspešno; PGD MARIBOR je leta 2012 posloval uspešno,

leta 2013 pa neuspešno.

6.5 Analiza članov društva

Člani so v društvu zelo pomembni, saj le-to brez njih ne more poslovati. Za našo analizo

poslovanja mednarodnih društev študentov smo analizirali število članov v vseh opazovanih

obdobjih ter tako ugotovili, koliko članov šteje društvo in kolikšna je vsakoletna povečava.

V tabeli 11 prikazujemo prihod in odhod članov v društvih IAESTE LC MARIBOR in PGD

MARIBOR za vsa opazovana obdobja.

77

ANALIZA POSLOVANJA MEDNARODNIH DRUŠTEV ŠTUDENTOV 11. Tabela: Število in struktura članov v odstotkih (%) društev IAESTE LC MARIBOR in PGD

MARIBOR za obdobje 2011-2013


MARIBOR

Vrednost %

Vrednost %

Vrednost %

2013 2012

POSTAVKA

Začetek leta (1.jan.) 127 60% 205 68% 293 72% 142,93 161,42

Prihod 82 38% 95 30% 118 29% 124,21 115,85

Odhod 4 2% 7 2% 2 0% 28,57 175

Skupaj(31. dec) 205 100% 293 100% 409 100% 139,59 142,93

PGD MARIBOR

POSTAVKA

Začetek leta (1.jan.) 319 79% 403 80% 477 80% 118,36 126,33

Prihod 86 21% 92 16% 97 17% 105,43 106,98

Odhod 2 0% 18 4% 13 2% 72,22 900

Skupaj (31. dec) 403 100% 477 100% 561 100% 117,61 117,36

Vir: Letno poročilo IAESTE LC MARIBOR in PGD MARIBOR

Iz tabele lahko razberemo, da je društvo IAESTE LC MARIBOR vsako leto v začetku leta

pridobilo nove člane. V letih 2011 na 2012 se je število članov povečalo za 61 %, kar je več

kot polovica. Naslednje leto je bilo povečanje še za dobrih 43 %. Odhod članov je v vseh

opazovanih obdobjih predstavljal zelo majhno število; leta 2012 se je sicer povečal za 75 %,

vendar je delež prihoda večji od odhoda članov. Delež prihoda članov je znašal 30 %, delež

odhoda pa 2 %. Torej se je število članov le še povečalo, in ne zmanjšalo. Največji prihod

članov lahko zasledimo leta 2012, saj je znašal kar 95 članov; povečal se je za 15 %, leta 2013

pa za 24 %. Društvo je vsako leto pridobilo okoli 30 % članov ter se tako postopoma

povečevalo. Sedaj šteje društvo 409 članov. Porast društva s strani članov zelo ugodno vpliva

na poslovanje društva, saj le-to z njimi povečuje delovanje društva.

78


V PGD MARIBORU se je število članov vsako leto povečevalo, vendar ne za več kot 20 %,

društvo pa jih je vsako leto ohranilo oz. obdržalo okoli 80 % članov. Leta 2012 in 2013 je

društvo izgubilo največ članov, 18 članov leta 2012, leta 2013 pa 13 članov. Če pogledamo

strukturni delež, je društvo v obeh preteklih letih več članov pridobilo kot izgubilo ; leta 2012

jih je pridobilo 16 %, leta 2013 pa 17 %. Sedaj društvo šteje 561 članov.

S prejšnjo tabelo smo ugotovili, koliko članov ima društvo, sedaj pa bomo s pomočjo

prihodkov iz dejavnosti, društvenega sklada, dotacij, donacij in odhodkov iz dejavnosti

ugotavljali, koliko društvo ustvari/porabi na člana društva. Tako bomo spoznali, kje društvo

ustvari največ na enega člana.

12. Tabela: Primerjava prihodkov iz dejavnosti, društvenega sklada, dotacij, donacij in

odhodkov iz dejavnosti na člana društva IAESTE LC MARIBOR in PGD MARIBOR v obdobju

2011-213, vrednost v (eur)



Prihodki iz dejavnosti 37,97 45,04 66,12 1,47 1,19

Dotacije iz proračunskih in 3,81 / / / /

drugih javnih sredstev

Donacije drugih pravnih in 2,46 3,28 33,48

1020 133

fizičnih oseb

Društveni sklad 5,01 -0,07 11,95 -170,71 -0,01

Odhodki iz dejavnosti 37,27 65,56 52,68 0,80 1,76

PGD MARIBOR

POSTAVKA

Prihodki iz dejavnosti 201,44 182,98 131,13 0,72 0,91

Dotacije iz proračunskih in 105,42 107,76 66,95 62,13 102,22


Donacije drugih pravnih in / / /

/ /

fizičnih oseb

Društveni sklad 324,15 273,86 175,12 0,64 0,84

Odhodki iz dejavnosti 196,98 181,69 132,22 0,73 0,92

Vir: Poslovno poročilo IAESTE LC MARIBOR in PGD MARIBOR in lastni izračuni

79


Društvo IAESTE LC MARIBOR je leta 2013 ustvarilo največ prihodkov, in sicer 66,12 € na

člana. Dotacije in donacije izhajajo iz naslova prihodkov iz dejavnosti, vendar smo jih še

dodatno razčlenili za podrobnejšo analizo prihodkov iz dejavnosti ter ugotovitev, kje društvo

ustvari oz. pridobi največ na člana društva. Iz naslova dotacij proračunskih in drugih javnih

sredstev je društvo leta 2011 ustvarilo 3,81 € na člana, v naslednjih dveh letih pa jih ni

izkazalo. Društvo je vsako leto pridobilo donacije drugih pravnih in fizičnih oseb: leta 2013

so te donacije bile najvišje, in sicer kar 33,48 € na člana. Društveni sklad je prav tako znašal

največ leta 2013: 11,95 € na člana. Leta 2012 so bili odhodki iz dejavnosti največji: znašali so

65,56 € na člana.

PGD MARIBOR je v vseh opazovanih obdobjih prihodke iz dejavnosti na člana postopoma

zmanjševal. Leta 2013 so prihodki dejavnosti na člana znašali najmanj, v vrednosti 131,13 €,

kar pomeni, da društvu primanjkuje število članov. Dotacije iz proračunskih in drugih javnih

sredstev so leta 2011 znašale 105,42 € na člana, leta 2012 jih je društvo povečalo na 107,76 €

na člana, naslednje leto pa zmanjšalo za kar 66,95 € na člana. Donacij drugih pravnih in

fizičnih oseb društvo v opazovanih letih ni imelo. Tudi društveni sklad se je na člana

postopoma zmanjševal; leta 2011 je društvo izkazalo 324,15 € na člana, naslednji dve leti pa

še manj. Odhodki iz dejavnosti so leta 2011 znašali največ, v vrednosti 196,98 € na člana,

vendar so se v naslednjih letih postopoma začeli zmanjševati in društvo ni imelo večjega

deleža odhodkov kot prihodkov na člana.

Da si bomo lažje predstavljali strukturo prihodkov, dotacij, donacij, društvenega sklada ter

odhodkov na člana društva, smo naredili graf z deleži za vsa opazovana obdobja.

80


1. Graf: Primerjava prihodkov, društvenega sklada, dotacij, donacij in odhodkov na člana

društev IAESTE LC MARIBOR v obdobju 2011-2013a č

Vir: poslovno poročilo IAESTE LC MARIBOR in PGD MARIBOR

Iz grafa lahko vidimo, da je društvo IAESTE LC MARIBOR v letu 2011 ustvarilo največ na

vsakega člana s prihodki iz dejavnosti, delež prihodkov iz dejavnosti na vsakega člana

predstavlja kar 44% , nato še sledijo društveni sklad z 6%, dotacije z 4%, donacije z 3 % in

odhodki z 43%. Prihodki predstavljajo večji delež kot odhodki, kar pomeni, da društvo ne

ustvarja izgube na vsakega člana. Leta 2012 je društvo ustvarilo 40% prihodkov in 58 %

odhodkov, kar pomeni, da društvo ni ustvarilo več prihodkov kot odhodkov na vsakega člana.

V zadnjem opazovanem letu je društvo vendarle ustvarilo več prihodkov kot odhodkov na

vsakega člana in sicer je ta delež znašal 44% prihodkov in samo 32% odhodkov, to pomeni, da

so začeli z vsakim članom povečevati svoje prihodke iz dejavnosti.

Graf nam predstavlja, da je PGD MARIBOR vsako leto na vsakega člana ustvarilo več kot

20% prihodkov in prav tako odhodkov več kot 20%. Tako vidimo, da je društvo svoje

odhodke pokrilo s prihodki na vsakega člana.

81

Leta 2011 je društveni sklad znašal največ, in sicer kar 39 % na člana, naslednji dve leti pa se

je začel zmanjševati iz 37 % na 35 % na člana. Dotacije iz proračunskih in drugih javnih

sredstev so vsako leto znašale približno 13 % na člana.

Primerjava društev je pokazala, da sta v letih 2011 in 2013 obe pokrili svoje odhodke iz

dejavnosti s prihodki na člana društva. Za društvo IAESTE LC MRIBOR pa tega ne moremo

trditi, saj je leta 2012 ustvarilo več odhodkov iz dejavnosti kot pa prihodkov na člana. Če

primerjamo donacije drugih pravnih in fizičnih oseb na člana, vidimo, da jih je društvo IAESTE LC MARIBOR v vseh opazovanih obdobjih izkazovalo, medtem ko jih PGD

MARIBOR ni. PGD MARIBOR je v vseh opazovanih obdobjih izkazoval dotacije iz

proračunskih in drugih javnih sredstev na člana, in sicer so ti vsako leto znašali več kot 10 %,

društvo IAESTE LC MARIBOR pa jih je izkazalo samo v letu 2011 in to v zelo majhnem

deležu, ki je znašal samo 4 %. S primerjavo društvenega sklada obeh društev na člana vidimo,

da je PGD MARIBOR v vseh opazovanih obdobjih ustvaril več društvenega sklada na člana,

društvo IAESTE LC MARIBOR pa je v letih 2011 in 2013 ustvarilo okrog 6 % društvenega

sklada, leta 2012 pa ga ni izkazalo.

82

6.6 Analiza prihodkov z dotacijami in donacijami

V nadaljevanju so analizirani prihodki društva. Ugotoviti želimo, koliko evrov prihodka

ustvari oz. pridobi društvo z dotacijami in donacijami (Tabela 13).

13. Tabela: Analiza prihodkov z dotacijami in donacijami v obdobju 2011-2013, vrednost v (eur)



Dotacije iz proračunskih in 0,10 / / / /


Donacije drugih pravnih in 0,06 0,07 0,51 728,57 116,66

fizičnih oseb

PGD MARIBOR

POSTAVKA

Dotacije iz proračunskih in 0,52 0,59 0,51 86,44 113,46


Donacije drugih pravnih in / / / / /

fizičnih oseb


Društvo IAESTE LC MARIBOR z dotacijami iz proračunskih in drugih javnih sredstev

ustvari 0,10 € na vsak 1 € prihodka dejavnosti v letu 2011. Leta 2012 in 2013 pa društvo ni

izkazalo dotacij iz proračunskih in drugih javnih sredstev. Leta 2013 donacije drugih pravnih

in fizičnih oseb predstavljajo največ prihodka iz dejavnosti, in sicer kar 0,51 € na 1 €

prihodka; ta se je povečal iz leta 2012 na 2013 za 628 %

PGD MARIBOR je v vseh letih ustvarilo dotacije iz proračunskih in drugih javnih sredstev;

največ so znašale leta 2012, v vrednosti 0,59 € na vsak 1 € prihodka iz dejavnosti. Iz leta 2011

na 2012 so se povečale za 13 %. Leta 2013 pa zmanjšale za 14 %, kar pomeni, da mora

društvo pridobiti več dotacij ali več donacij, saj jih v preteklih letih ni pridobilo.

83


6.7 Analiza dogodkov društva

Ker društva vsako leto organizirajo nove dogodke, smo naredili analizo dogodkov, ki jih je

društvo organiziralo v zadnjih treh letih. Primerjali smo prihodke in odhodke iz dejavnosti na

posamezni dogodek ter tako ugotovili, v katerem letu so ustvarili največ prihodkov in

odhodkov. V tabeli 14 je prikazano število dogodkov, ki jih je društvo organiziralo v zadnjih

treh letih.

14. Tabela: Število dogodkov društev IAESTE LC MARIBOR in PGD MARIBOR v obdobju

2011-2013

IAESTE LC MARIBOR 2011 2012 2013

POSTAVKA

Začetek leta (1.jan.) 5 6 8

Konec leta (31. dec) 6 8 9

PGD MARIBOR

POSTAVKA

Začetek leta (1.jan.) 3 3 4

Konec leta (31. dec) 3 4 4

Vir: Letno poročilo IAESTE LC MARIBOR in PGD MARIBOR Društvo IAESTE LC MARIBOR je vsako leto povečalo število dogodkov. Lahko rečemo, da

društvo organizira vsako leto dva nova dogodka. Iz leta 2011 na 2013 je društvo povečalo

število dogodkov iz 5 na 9; to pomeni, da je v treh letih organiziralo tri nove dogodke. Razlog

za rast števila dogodkov je vedno večje število članov društva.

PGD MARIBOR je leta 2012 organiziralo 1 nov dogodek, med letoma 2011 in 2012 je

povečal dogodke iz 3 na 4. V letu 2012 so jih organizirali ravno tako 4, kar pomeni, da novih

dogodkov ni bilo. Ker smo v tej analizi analizirali samo število dogodkov, ne moremo trditi,

da društvo ni organiziralo novih, saj so jih lahko ukinili in organizirali popolnoma nove.

84


15. Tabela: Prihodki in odhodki na dogodek društva v obdobju 2011-2013 vrednost v (eur)



Prihodki iz dejavnosti 1.297,30 1.649,42 3.004,78 182,17 127,14

Odhodki iz dejavnosti 1.273,53 2.401,06 2.394,20 99,71 188,54

PGD MARIBOR

POSTAVKA

Prihodki iz dejavnosti 29.803,00 32.658,14 24.559,98 75,20 109,58

Odhodki iz dejavnosti 26.461,35 21.667,08 18.543,40 85,58 81,88


Društvo IAESTE LC MARIBOR je leta 2013 ustvarilo največ prihodkov iz dejavnosti na dogodek, v

vrednosti 3.004,78 €; prihodki so se povečali za 82 % na dogodek. Leta 2012 je društvo

ustvarilo največ odhodkov iz dejavnosti na dogodek, v vrednosti 2.401,06 €; le-ti so se

povečali za 88 %. Leta 2011 je društvo ustvarilo najmanj prihodkov iz dejavnosti, saj je takrat

organiziralo najmanj dogodkov; vrednost je znašala 1.297,30 €. Istega leta so tudi odhodki iz

dejavnosti znašali najmanj, v vrednosti 1.273,53 €.

PGD MARIBOR je leta 2012 ustvaril največ prihodkov iz dejavnosti na dogodek, v vrednosti

32.658,14 €, med letoma 2011 in 2012 pa se je le-ta povečal za 9 %, kar pomeni, da je društvo

ustvarilo samo z enim dogodkom 32.658,14 €. Naslednje leto je društvo prihodke iz dejavnosti

na posamezen dogodek zmanjšalo za 25 %, kar pomeni, da bi moralo društvo organizirati več

dogodkov, saj so v letih 2012 in 2013 organizirali enako število dogodkov. Največ odhodkov

iz dejavnosti na dogodek je društvo ustvarilo leta 2011, v vrednosti 26.461,35 €, kar je za društvo primerno, saj je takrat ustvarilo 29.803,00 € prihodkov iz

dejavnosti na dogodek. Najmanj odhodkov iz dejavnosti na dogodek je ustvarilo leta 2013,

vrednost je znašala 18.543,40 €, saj so takrat ustvarili tudi najmanj prihodkov iz dejavnosti na

dogodek v vrednosti 24.559,98 €. Med letoma 2012 in 2013 so se odhodki iz dejavnosti na

85


dogodek zmanjšali za 15 %, kar je sicer dobro za društvo, vendar bi morali biti prihodki iz

dejavnosti na dogodek večji kot prejšnje leto.

Za lažjo primerjavo struktur odhodkov iz dejavnosti in prihodkov iz dejavnosti na

posamezen dogodek smo izdelali graf za vsa opazovana obdobja.

2. graf: Primerjava prihodkov in odhodkov na dogodek društva v obdobju 2011-2013


V društvu IAESTE LC MARIBOR so prihodki iz dejavnosti v primerjavi z odhodki iz

dejavnosti na dogodek znašali največ leta 2013: njihov delež je znašal 56 %, delež odhodkov

pa 44 %. Največje odhodke iz dejavnosti na dogodek je društvo ustvarilo leta 2012; njihov

delež je znašal 59 %, delež prihodkov iz dejavnosti na dogodek pa 41 %. V letu 2011 in 2013 društvo ni imelo več odhodkov kot prihodkov iz dejavnosti na dogodek. To pomeni, da

je društvo z organiziranjem novih dogodkov ustvarjalo dobiček oz. presežek prihodkov. PGD MARIBOR je v vseh opazovanih obdobjih ustvaril več kot 40 % odhodkov in več kot 50 %

prihodkov iz dejavnosti na dogodek. Največji delež prihodkov je znašal leta 2012 (60 %), kar

pomeni, da je društvo imelo več prihodkov kot odhodkov iz dejavnosti. Zanima nas tudi, v

katerem letu je društvo ustvarilo največ odhodkov iz dejavnosti na dogodek. Graf kaže, da je

društvo leta 2011 imelo največ odhodkov iz dejavnosti na dogodek; delež je znašal 47 %,

86


delež prihodkov iz dejavnosti na dogodek pa 53 %. Torej društvo ni ustvarilo izgube na

dogodek, temveč celo dobiček oz. presežek prihodkov. S primerjavo obeh društev lahko ugotovimo, da sta obe društvi v letih 2011 in 2013 ustvarili

več prihodkov kot odhodkov iz dejavnosti na dogodek. To pomeni, da nista imeli izgube oz.

presežka odhodkov z organiziranjem dogodkov.

87


7 SKLEP

Na začetku diplomskega projekta smo postavili trditev, da je poslovanje mednarodnega

društva po analiziranju računovodskih izkazov enako poslovanju lokalnega domačega

društva. To trditev moramo zavreči. Poslovanje mednarodnega društva po analiziranju

računovodskih izkazov društva ni enako poslovanju lokalnega Prostovoljnega gasilskega

društva Maribor.

Prvi razlog je, da društvi opravljata popolnoma drugačno dejavnost. Društvo IAESTE LC MARIBOR opravlja dejavnost izmenjave strokovnih praks v tujini za študente tehnike in

naravoslovja. Prostovoljno gasilsko društvo pa opravlja gasilsko dejavnost, ki je humanitarna.

V seminarju smo navedli več razlogov proti naši trditvi. Če primerjamo samo gibljiva

sredstva, ugotovimo, da sta obe društvi finančno likvidni. To velja samo, če primerjamo leto

2011 in 2012, saj je društvo leta 2013 ustvarilo več kratkoročnih terjatev kot denarnih

sredstev in je zato manj finančno likvidno v primerjavi s Prostovoljnim gasilskim društvom Maribor. PGD MARIBOR je leta 2013 izkazal več denarnih sredstev kot kratkoročnih

terjatev, kar kaže na njegovo likvidnost.

Primerjava analize obveznosti do virov sredstev kaže, da trditve ne moremo potrditi, saj je

društvo IAESTE LC MARIBOR v primerjavi s Prostovoljnim gasilskim društvom Maribor

imelo kratkoročne dolgove do članov. Vendar to velja samo za leti 2011 in 2012, saj

naslednje leto društvo ni imelo kratkoročnih dolgov do članov, kar pomeni, da je poravnalo

vse svoje dolgove. Za leto 2013 bi lahko našo trditev potrdili , vendar moramo v analizi

primerjati vsa tri poslovna obdobja. Primerjava društvenega sklada obeh društev je pokazala,

da vsebujeta visok delež društvenega sklada; delež znaša v obeh društvih več kot 80 %. Če bi

primerjali samo društveni sklad med letoma 2011 in 2013, bi lahko potrdili našo trditev, saj

obe društvi v vseh opazovanih obdobjih vsebujeta velik delež društvenega sklada.

S primerjavo analize vodoravnega finančnega položaja smo prav tako primerjali analizo

poslovanja obeh društev ter na podlagi tega ugotovili, ali lahko našo trditev potrdimo ali ne.

Najprej bomo primerjali kazalnike likvidnosti obeh društev, nato pa še kazalnike financiranja.

S primerjavo hitrega in pospešenega kazalnika smo ugotovili, da bi lahko za leti 2011 in 2013

potrdili našo trditev, vendar so v društvu IAESTE LC MARIBOR leta 2012 kazalniki

likvidnosti znašali manj kot 1, kar pomeni, da društvo ni pokrilo svoje kratkoročne obveznosti

88

ANALIZA POSLOVANJA MEDNARODNIH DRUŠTEV ŠTUDENTOV z likvidnimi sredstvi. Našo trditev bi lahko potrdili samo deloma, se pravi za let i 2011 in 2013, saj sta obe društvi bili finančno sposobni.

Primerjava razmerja med kratkoročnimi terjatvami in obveznostmi je pokazala, da naše trditve

ne moremo potrditi, saj je v društvu IAESTE LC MARIBOR ta kazalnik leta 2013 znašal več

kot 1, v PGD MARIBOR pa manj kot 1 v vseh opazovanih obdobjih, kar pomeni, da je

društvo IAESTE LC MARIBOR s terjatvami pokrilo vse svoje kratkoročne obveznosti,

medtem ko jih PGD MARIBOR ni. Naslednji dve leti nista primerljivi, saj društvo IAESTE LC MARIBOR v letih 2011 in 2012 ni izkazovalo kratkoročnih poslovnih terjatev. Tudi s kazalniki financiranja ne moremo potrditi naše trditve, potrdimo jo lahko samo deloma.

Kazalnik lastniškosti financiranja je v obeh društvih leta 2011 in 2013 znašal več kot 50 %;

torej sta društvi predstavljali večjo finančno trdnost in manjšo nevarnost za prezadolženost.

Če bi primerjali samo ta kazalnik, bi našo trditev lahko potrdili.

Kazalnik dolžniškosti financiranja je pokazal, da bi lahko za leto 2013 potrdili našo trditev,

saj društvi nista izkazovali dolgov in sta bili finančno neodvisni.

Za leto 2013 bi lahko enako trdili z dolgovno-kapitalskim razmerjem, saj društvi nista

izkazovali dolgov ter se tako izognili tveganju finančnega društva.

Z analizo poslovnega izida smo ugotovili, da analiza mednarodnega društva IAESTE LC

MARIBOR ni enaka domačemu PGD MARIBOR.

Če primerjamo analizo prihodkov obeh društev, vidimo, da so v društvu IAESTE LC MARIBOR prihodki iz dejavnosti v vseh opazovanih obdobjih naraščali. V PGD MARIBOR

so se prihodki iz dejavnosti leta 2012 začeli povečevati, leta 2013 pa zmanjševati. V društvu

IAESTE LC MARIBOR je delež prihodkov iz dejavnosti v vseh treh letih znašal 100 %, v PGD MARIBOR pa je ta delež znašal 98 % v vseh opazovanih obdobjih. Iz naslova finančnih

prihodkov smo opazili, da jih društvo IAESTE LC MARIBOR ni izkazalo, medtem ko jih

PGD MARIBOR je, vendar v zelo majhnem deležu. Glede na naslove drugih prihodkov jih

društvo IAESTE LC MARIBOR prav tako ni izkazalo, razen leta 2012, za PGD MARIBOR

pa tega ne moremo trditi, saj je v vseh opazovanih obdobjih izkazovalo druge prihodke,

njihov delež pa je znašal okoli 2 %. S primerjavo prihodkov smo ugotovili, da društvo

IAESTE LC MARIBOR ustvarja več prihodkov iz naslova prihodkov iz dejavnosti kot pa

PGD MARIBOR.

89


Primerjava Analize odhodkov je pokazala, da obe društvi izkazujeta velik delež odhodkov iz

dejavnosti v opazovanih obdobjih. Delež odhodkov iz dejavnosti se je v PGD MARIBOR v

vseh opazovanih obdobjih počasi povečeval, v društvu IAESTE LC MARIBOR pa se je

zmanjšal leta 2012, naslednje leto pa se ponovno povečal. Društvo IAESTE LC MARIBOR ni

izkazovalo finančnih odhodkov v opazovanih obdobjih, medtem ko jih PGD MARIBOR je,

vendar ne v velikem deležu. Iz naslova drugih odhodkov jih PGD MARIBOR ni izkazovalo,

jih je pa društvo IAESTE LC MARIBOR v letih 2011 in 2012.

Analiza izkaza poslovnega izida je pokazala, da društvi ne poslujeta enako, saj je v PGD

MARIBOR v vseh opazovanih obdobjih presežek prihodkov oz. presežek odhodkov znašal 0

(nič), v društvu IAESTE LC MARIBOR pa ne.

Za še podrobnejšo primerjavo analize izkaza poslovnega izida smo primerjali kazalnike

gospodarnosti in dobičkonosnosti obeh društev.

Kazalnik celotne gospodarnosti poslovanja je pokazal, da je v društvu IAESTE LC MARIBOR v letih 2011 in 2013 znašal več kot 1, kar lahko trdimo tudi za PGD MARIBOR,

kjer je v vseh opazovanih obdobjih znašal več kot 1. To pomeni, da obe društvi s svojimi

prihodki pokrivata vse odhodke. Če bi primerjali samo kazalnik za leti 2011 in 2013, bi lahko

potrdili našo trditev.

Kazalnik dobičkonosnosti poslovnih prihodkov je pokazal, da bi lahko za leto 2011 potrdili

našo trditev, za naslednji dve leti pa ne. V tem letu sta obe društvi prikazali pozitivno stopnjo

celotne dobičkonosnosti prihodkov, kar pomeni, da sta bili poslovno uspešni. Naše trditve za

leti 2012 in 2013 ne moremo potrditi, saj je društvo IAESTE LC MARIBOR leta 2012

poslovalo negativno, leta 2013 pa PGD MARBOR. Osnovni namen društev ni ustvarjati

dobička, zato tega kazalnika ne moremo uporabiti za našo analizo poslovanja mednarodnih

društev študentov. Uporabili smo ga samo iz radovednosti.

Trditev, ki smo jo postavili na začetku, moramo s primerjavo analize poslovnega izida društev

popolnoma zavreči.

Primerjava računovodskih izkazov obeh društev je pokazala, da se bilanca stanja društva

IAESTE LC MARIBOR popolnoma razlikuje od društva PGD MARIBOR. Prav tako se

razlikuje poslovni izid, ki smo ga opazovali v vseh opazovanih obdobjih. V društvu IAESTE LC MARIBOR so sredstva in obveznosti do virov sredstev leta 2011 znašala 1.235,86 €, leta

2012 30,21 € in leta 2013 5.162,00 €. Društvo je v letih 2011 in 2012 poslovalo neugodno, saj

je njihov poslovni izid prikazal presežek odhodkov nad prihodki. Zato ne moremo trditi, da je

90


društvo poslovalo ugodno v vseh opazovanih obdobjih. Leta 2012 je društvo izkazalo

negativni društveni sklad, saj je ustvarilo presežek odhodkov oz. izgubo, ki je znašala - 1.026,48 €. Leta 2011 je društveni kapital znašal 1.027,98 €, ravno dovolj, da so naslednje

leto pokrili nastalo izgubo. Leta 2012 je društvo ob koncu leta imelo samo 30,21 € sredstev,

dolgov do članov pa 51,36 €. Društvo je imelo negativen društveni sklad zaradi večjih

kratkoročnih obveznosti kot kratkoročnih sredstev. Leta 2013 je društvo poslovalo ugodno,

saj je ustvarilo presežek prihodkov oz. prihodek, kar pomeni, da je poslovalo ugodno.

Finančno premoženje društva IAESTE LC MARIBOR je dokaj primerno, saj namen društva

ni ustvarjati dobiček, zato primerjava poslovnega izida društva in bilance stanja ni primerno

sodilo za presojanje uspešnosti društva. Vendar smo lahko s primerjavo računovodskih

izkazov videli našo zmoto na začetku diplomskega seminarja, saj računovodski izkazi

lokalnega društva niso enaki mednarodnemu društvu. PGD MARIBOR v vseh opazovanih

obdobjih izkazuje dolgoročna sredstva in dolgoročne, medtem ko jih društvo IAESTE LC MARIBOR ne, vendar to ne vpliva na njihovo poslovanje, saj društvo s kratkoročnimi

sredstvi pokriva vse svoje kratkoročne obveznosti ter tako ohranja svojo likvidnost; ali

drugače povedano: »Društvo deluje v okviru zlatega bilančnega pravila.« Ko smo primerjali

bilanco stanja društva IAESTE LC MARIBOR z bilanco stanja PGD MARIBOR, smo

dolgoročna sredstva in obveznosti pri PGD MRIBOR izločili, saj bi v nasprotnem primeru

bila primerjava nerealna.

PGD MARIBOR v primerjavi z društvom IAESTE LC MARIBOR posluje ugodneje, saj je

njihov poslovni izid v vseh opazovanih obdobjih enak 0 (nič), kar pomeni, da ni ustvarilo niti

presežkov prihodkov niti presežkov odhodkov. Če primerjamo društveni sklad v obeh

društvih, pa vidimo, da se je v PGD MARIBOR društveni sklad v vseh opazovanih obdobjih

počasi zmanjševal. Leta 2011 je znašal 130.632,55 €, leta 2012 98.239,90 € in leta 2013

89.409 €. Društvo je namreč vsako leto zmanjševalo svoja dolgoročna sredstva in obveznosti

ter tudi kratkoročna sredstva in obveznosti. Ker društvo v vseh opazovanih obdobjih ni

ustvarjalo prihodka, se tudi društveni sklad ni povečeval. V društvenem skladu je vsako leto

ostala razlika med dolgoročnimi sredstvi in obveznostmi ter med kratkoročnimi sredstvi in

obveznostmi. Društvo je vsako leto vsa dolgoročna sredstva financiralo z dolgoročnimi

obveznostmi, prav tako tudi vsa kratkoročna sredstva s kratkoročnimi obveznostmi. To

pomeni, da je delovalo v okviru zlatega bilančnega pravila.

Naredili smo primerjavo članov med obema društvoma ter prihodke iz dejavnosti na člana,

društveni sklad na člana in odhodke iz dejavnosti na člana društva v vseh opazovanih

91


obdobjih. V nadaljevanju sklepa bomo prikazali vse primerjave med obema društvoma ter

razloge, zakaj ne moremo potrditi naše trditve.

Analiza članov društva je zelo pripomogla pri primerjavi obeh društev. Primerjava prihodov

novih članov je pokazala, da je prihod le-teh večji v mednarodnem društvu IAESTE LC

MARIBOR. To pomeni, da društvo vsako leto pridobiva vedno nove člane in raste hitreje v

primerjavi s PGD MARIBOR. S primerjavo članov prav tako ne moremo potrditi naše trditve,

saj društvi ne vsebujeta enakega števila članov. V praktičnem opisu članov smo lahko videli,

da je članstvo v društvu zelo pomembno, saj društvo z njimi povečuje delovanje društva. Zato

menimo, da mora društvo v tej smeri tudi nadaljevati ali pa celo povečati število prihoda

članov vsaj še za polovico.

Primerjava prihodkov iz dejavnosti, društvenega sklada, dotacij, donacij in odhodkov iz

dejavnosti na člana društva v vseh opazovanih obdobjih je pokazala, da društvo IAESTE LC MARIBOR pokriva svoje odhodke iz dejavnosti na člana društva s svojimi prihodki iz te

dejavnosti. To velja samo za leti 2011 in 2013. PGD MARIBOR ravno tako pokriva svoje

odhodke iz dejavnosti na člana društva s svojimi prihodki iz te dejavnosti, vendar to velja

samo za leti 2011 in 2012. Primerjava deleža prihodkov iz dejavnosti na člana z društvenim

kapitalom na člana je pokazala, da je v PGD MARIBOR delež društvenega sklada na člana

večji od prihodkov iz dejavnosti na člana, v društvu IAESTE LC MARIBOR pa večji delež

pripada prihodkom iz dejavnosti na člana. To pomeni, da ima PGD MARIBOR več

društvenega kapitala na člana kot društvo IAESTE LC MARIBOR. Vendar ne moremo trditi,

da se je društveni sklad na člana v vseh opazovanih obdobjih povečel, saj se je le-ta vsako leto

zmanjševal, še vedno pa je v vseh letih večji delež pripadal društvenemu skladu na člana v

primerjavi s prihodki iz dejavnosti na člana. Lastni viri so za društvo zelo pomembni, saj z

njimi zmanjšuje finančno tveganje. Analiza je prikazala, da društvo IAESTE LC MARIBOR s

povečevanjem članov vsako leto povečuje svoje prihodke iz dejavnosti na člana, društveni

sklad na člana ter odhodke iz dejavnosti na člana. Za PGD MARIBOR pa tega ne moremo

trditi, saj ne pridova tako velikega števila novih članov, kot jih pridobiva društvo IAESTE LC

MARIBOR. Zato se v PGD MARIBOR prihodki iz dejavnosti na člana, društveni sklad na

člana ter odhodki iz dejavnosti na člana vedno bolj zmanjšujejo.

Primerjava analize prihodkov z dotacijami in donacijami društva nam je bila v veliko pomoč,

saj smo lahko videli, kje društvo ustvarja največ prihodkov ter tako povečuje svoje

poslovanje. Društvo IAESTE LC MARIBOR je v vseh opazovanih obdobjih povečevalo donacije drugih pravnih in fizičnih oseb na 1 € prihodka, PGD MARIBOR pa dotacije iz proračunskih

92


in drugih javnih sredstev na 1 € prihodka. Tako lahko vidimo, da društvi nista prejemali

enakih dotacij oz. donacij na 1 € prihodka. Tako ponovno zavračamo našo trditev, saj društvi

prejemata popolnoma drugačne dotacije oz. donacije.

Ker društva organizirajo vedno nove dogodke, smo se odločili, da bomo primerjali obe

društvi glede na število dogodkov, ki jih organizirata, ter tako ugotovili, kje se razlikujeta.

Primerjava analize dogodkov je pokazala, da društvo IAESTE LC MARIBOR vsako leto

organizira nove dogodke, PGD MARIBOR pa ne. Nato smo s primerjavo prihodkov iz

dejavnosti na dogodek ter s primerjavo odhodkov dejavnosti na dogodek ugotovili, da obe

društvi v vseh opazovanih obdobjih ne poslujeta enako,, saj društvo IAESTE LC MARIBOR

s povečevanjem dogodkov povečuje svoje prihodke iz dejavnosti na dogodek, PGD MARIBOR pa zaradi pomanjkanja novih dogodkov svoje prihodke iz dejavnosti na dogodek

zmanjšuje. Leta 2012 je začelo svoje prihodke iz dejavnosti na dogodek povečevati, vendar za

zelo majhen delež, naslednje leto pa jih je ponovno zmanjšalo. Zato ni dvoma, da

mednarodno društvo IAESTE LC MARIBOR vsako leto ustvarja vedno več prihodkov iz

dejavnosti na dogodek v primerjavi z domačim PGD MARIBOR.

Vse primerjave analiz društev so pokazale, da le-ti ne poslujeta enako; tako v dejavnostih kot

v poslovanju se popolnoma razlikujeta med seboj. Zato moramo zavreči našo trditev, ki smo

jo postavili na začetku diplomskega seminarja.

Na začetku diplomskega seminarja smo si postavili cilje, ki smo jih želeli uresničiti. Sedaj

lahko rečemo, da smo izpolnili vse zadane cilje: seznanili smo se z delovanjem mednarodnih

društev, prikazali posebnosti njihovega poslovanja ter se seznanili z analizo finančnega

premoženja mednarodnega društva. Na podlagi vseh spoznanj v teoretičnem delu smo lahko

izdelali uspešno finančno analizo mednarodnega društva.

Mednarodno društvo IAESTE LC MARIBOR mora v tej smeri nadaljevati svoje delovanje,

prav tako tudi svoje finančno poslovanje. Društvu predlagam, da vsako leto povečuje število

članov v društvu, saj je naša analiza potrdila, da na ta način raste društveni kapital. Le-ta se

povečuje preko poslovnega izida. Ker je društvo do sedaj vedno organiziralo nove dogodke,

mora v tej smeri tudi nadaljevati: organizirati nove dogodke ali pa samo tiste, s katerimi

ustvarja več prihodkov kot odhodkov. Verjamem, da bo društvo v tej smeri nadaljevalo ali se

celo izboljšalo, saj je v zadnjem opazovanem letu zelo dobro poslovalo. Z organiziranjem

dogodkov in pridobivanjem novih članov se bo društvo še veliko let ohranilo na trgu. Ker je

društvo mednarodno, ni dvoma, da se bo iz leta v leto povečevalo, saj študentov oz. članov

nikoli ne bo manjkalo. Uresničevanje ciljev pa je odvisno od vodstva društva, saj vsako

93


društvo potrebuje vodjo, ki bo razdelil vse zadane naloge svojim članov ter jih znal usmerjati

oz. voditi. Na podlagi novih dogodkov, ki jih društvo organizira za študente, privabi nove

člane v društvo, saj se študenti oz. člani želijo poleg študija ukvarjati še z drugimi

dejavnostmi.

Z analizo finančnega poslovanja društva smo ugotovili, da društvo ustvarja veliko prihodkov

iz dejavnosti s strani dotacij in donacij, zato mora društvo v tej smeri nadaljevati, saj bo na ta

način ohranilo svojo likvidnost sredstev. Tudi z organiziranjem novih dogodkov bo društvo

pridobilo vedno več dotacij in donacij, zato mora društvo vložiti ves svoj trud v organiziranje

dogodkov. Dogodki bodo pritegnili tako nove člane kot tudi organizacije oz. podjetja, ki bodo

pripravljena pomagati društvu. Če povzamemo vse naše ugotovitve, je naš nasvet društvu IAESTE LC MARIBOR, organizirati čim več dogodkov, kar bo privedlo do boljšega

finančnega stanja društva.

94


8 SEZNAM LITERATURE

Bertoncelj, M., Jašovič, B., Šimnovec, P., Žagar, B. (2012). Ali so računovodski izkazi dovolj

zanesljiva osnova za odobravanje bančnih posojil. V Zbornik referatov 15. letne konference

računovodij slovenskega inštituta za revizijo (str. 9). Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo.

Čadež, S. (2006). Strateško računovodstvo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

Čižman, M. (2009). Letna poročila društev in invalidskih organizacij. IKS – Revija za

računovodstvo in finance, XXXVI, (3), str. 254.

Čižman, M. (2014). Letno poročanje nepridobitnih organizacij. IKS – Revija za

računovodstvo in finance, XLI, (2), str. 44–63.

Debelak, S. in Trstenjak, V. (1996). Predpisi o društvih in ustanovah. Ljubljana: Uradni list

Republike Slovenije.

Duhovnik, M. (2003). Obračunski in denarni tokovi kot podlaga za ugotavljanje uspešnosti.

Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. Davčna uprava Republike Slovenije. (2014). Obračunavanje potnih in drugih stroškov.

Pridobljeno 18.5.2014 s spletne strani

http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/davek_od_dohodkov_pravni

h_oseb_pojasnila/davcna_osnova/odhodki/obracunavanje_potnih_in_drugih_strosk

ov/.

IAESTE Maribor. (2014). Iaeste Maribor. Pridobljeno 15. 5. 2014 s spletne strani

http://maribor.iaeste.si/.

Koletnik, F. (2006). Proučevanje (analiziranje) računovodskih izkazov. Maribor: Ekonomsko-

poslovna fakulteta.

Koletnik, F. in Kolar, I. (2008). Forenzično računovodstvo. Ljubljana: Zveza računovodij,

finančnikov in revizorjev Slovenije.

Lah, M. (2006). Osnove računovodstva. Maribor: Doba Epis.

Lozej, M. (2003). Podatki iz letnih poročil in nevarnosti razkritja konkurenčnih podjetij. V

Zbornik referatov posvetovanja računovodstvo za notranje potrebe podjetij (str.

60–61). Ljubljana: LM Veritas.

95


Milost, F. (2009). Osnove računovodstva. Koper. Fakulteta za management.

Novak, S., Mlinarič, B., Slavič, M. (2006). Poslovodno računovodstvo. Murska Sobota:

Ekonomska šola; Slovenj Gradec: Šolski center.

Odar, M., Hieng, R., Koželj, S., Prusnik, S., Zupančič, V. (2011). Finančno računovodstvo za

družbe. Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.

Polič, F. (2013). Organiziranje in poslovanje prostovoljnega gasilskega društva. Ljubljana:

Gasilska zveza Slovenije.

Petavs, S. (2011). Davki so tudi za nepridobitna društva. Finance, 51, (2), str.18.

Rachlin, R. (1999). Total Business Budgeting. Canada: John Wiley & Sons, Inc.

Schwarzman, A. in Premk, U. (2005). Pravilnik o računovodstvu: vzorci sklepov in primeri iz

prakse. Društva, sindikati, zadruge, zavodi in ostala javna podjetja. Ljubljana: Primath.

Šubelj, B. (2010). Stroškovno računovodstvo. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.

Usenik, M. (2000). Računovodstvo in finančno poslovanje. Novo mesto: Višja strokovna šola,

Ekonomska šola.

Zadravec, R. (2003). Zaključni račun po novem: prenovljeni računovodski izkazi in njihova

analiza za poslovno odločanje. Ljubljana: Primath.

ŠOU. (2014). Študentska organizacija Univerze v Ljubljani. Pridobljeno 14. 5. 2014 s spletne

strani http://www.sou-lj.si/sl/dejavnost-resorja-1/mednarodna-drustva.html.

96


9 SEZNAM VIROV

Ajpes. (2014). Agencija Republike Slovenije za javno pravne evidence in

storitve. Pridobljeno 20.5.2014 s spletne strani

http://www.ajpes.si/Letna_porocila/Drustva/Predpisi.

SRS 33. (2007). Računovodske rešitve v društvih in invalidskih organizacijah. Uradni list

Republike Slovenije, št. 3/2007. Pridobljeno 11.6.2014 s spletne strani

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=DRUG2717.

SRS 17. (2006). Slovenski računovodski standard- odhodki. Uradni list Republike Slovenije,

št. 6/05. Pridobljeno 18.6.2014 s spletne strani http://www.si-

revizija.si/dokumenti/srs/srs_2006/srs/srs17.pdf.

SRS 22. (2012). Slovenski računovodski standard 22- poslovne knjige. Uradni list Republike

Slovenije, št. 80/2011. Pridobljeno s spletne strani http://www.si-

revizija.si/aktualno/dokumenti/SRS_22-2012.pdf.

Slovenski inštitut za revizijo. (1998). Kodeks računovodskih načel. Pridobljeno 23.5.2014 s

spletne strani http://www.si-

revizija.si/racunovodje/dokumenti/kodeks_racunovodskih_nacel.pdf

Statut. (2005). Društva za izmenjavo študentov tehniških usmeritev, IAESTE LC Maribor.

Statut. (2012). Prostovoljnega gasilskega društva Maribor.

ZDru-1. (2011). Zakon o društvih. Uradni list Republike Slovenije, št. 64/11.

Pridobljeno 12.5.2014 s spletne strani

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4242.

Documents

ANALIZA POSLOVANJA MEDNARODNIH · Ključne besede: društvo, analiza poslovanja društva, računovodstvo, računovodsko analiziranje, računovodski izkazi, analiza premoženjsko-finančnega