Administracija Gentoo Linux - COnnecting REpositories · 2017. 11. 28. · Administracija Gentoo Linux 2 2 GENTOO LINUX 2.1 Distribucija Gentoo Linux je ena izmed mnogih distribucij

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO,

RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO

Žiga Švent

ADMINISTRACIJA GENTOO LINUX

Diplomsko delo

Maribor, avgust 2015

i


Diplomsko delo

Študent: Žiga Švent

Študijski program: visoko-šolski študijski program

informatika in tehnologije komuniciranja

Smer: tehnologije multimedijskega komuniciranja

Mentor: viš.pred. dr. Bojan Novak, univ. dipl. inž. el.

Lektorica: Nataša Šafarič, prof.

ii

iii


Ključne besede: Linux, Gentoo, Portage

UDK: 004.451(043.2)

Povzetek

V diplomskem delu je predstavljena praktična namestitev operacijskega sistema Gentoo

Linux, nameščenega v virtualnem okolju. Opisane so pomembnejše komponente ter

preučena in opisana je celotna namestitev operacijskega sistema skupaj z namiznim

okoljem. Predstavljene so optimizacije glede na karakteristike naprave, za optimalno

delovanje. Predstavljena in opisana je uporaba programa Portage, ki omogoča dostop do

repozitorijev programske opreme.

iv

GENTOO LINUX ADMINISTRATION

Key words: Linux, Gentoo, Portage

UDK: 004.451(043.2)

Abstract

The thesis is presenting the practical installation of the operation system Gentoo Linux

installed in the virtual enviroment. Firstly the more inportant components are described

and the whole installation of the operating system including the desktop enviroment is

shown. Then the optimization based on the characteristics of the device is presented for

optimal usage. Finally the use of theprogram Portage is shown which is allowing the

access to the software repository.

v

KAZALO

1 UVOD ............................................................................................................................ 1

2 GENTOO LINUX .......................................................................................................... 2

2.1 Distribucija .............................................................................................................. 2

2.2 Arhitektura .............................................................................................................. 2

2.3 Jedro (Kernel) ......................................................................................................... 3

2.4 Prevajalnik (GCC Compiler) .................................................................................. 5

2.5 Ukazna lupina (Shell) ............................................................................................. 8

3 NAMESTITEV OPERACIJSKEGA SISTEMA ........................................................... 9

3.1 Konfiguracija internetne povezave ......................................................................... 9

3.2 Priprava diskov ..................................................................................................... 10

3.3 Prenos namestitvenega paketa in namestitev ........................................................ 12

3.4 Namestitev osnovnega sistema ............................................................................. 15

3.5 Konfiguriranje in namestitev jedra ....................................................................... 20

3.6 Konfiguracija informacij sistema .......................................................................... 26

3.7 Namestitev zagonskega nalagalnika GRUB2 ....................................................... 28

4 NAMESTITEV NAMIZNEGA OKOLJA .................................................................. 30

4.1 Namestitev Xorg strežnika .................................................................................... 31

4.2 Namestitev namiznega okolja Xfce4 .................................................................... 33

5 PORTAGE (REPOZITORIJ) ....................................................................................... 35

5.1 Uporaba zastavic ("USE flags") ............................................................................ 36

6 SKLEP .......................................................................................................................... 39

7 VIRI IN LITERATURA .............................................................................................. 40

vi

KAZALO SLIK

Slika 2.1 Shema operacijskega sistema Linux [6] ................................................................. 3

Slika 2.2 Nastavitvena datoteka programa Portage ............................................................... 5

Slika 2.3 Primer ukazne lupine .............................................................................................. 8

Slika 3.1: Shema ustvarjenih particij ................................................................................... 11

Slika 3.2: Seznam profilov sistema ..................................................................................... 17

Slika 3.3: Definiranje "USE" spremenljivk ......................................................................... 18

Slika 3.4: Konfiguracija jedra sistema ................................................................................. 21

Slika 3.5: Konfiguracija jedra (kategorija "General setup") ................................................ 22

Slika 3.6: Konfiguracija jedra (kategorija "Processor type and features") .......................... 23

Slika 3.7: Konfiguracija jedra (podpora datotečnim sistemom) .......................................... 24

Slika 3.8: Sistemska datoteka "fstab" .................................................................................. 26

Slika 3.9 Zagon sistema ...................................................................................................... 29

Slika 4.1: Namizno okolje Xfce4 ........................................................................................ 34

Slika 5.1 Primer uporabe zastavic ....................................................................................... 37

Slika 5.2 Primer lokalne zastavice in nastavitev želene različice paketa ............................ 38

vii

KAZALO UKAZOV

Ukaz 3.1 Konfiguriranje internetne povezave ....................................................................... 9

Ukaz 3.2: Priprava diska z orodjem "fdisk" ........................................................................ 10

Ukaz 3.3: Ustvarjanje datotečnih sistemov na particije ...................................................... 11

Ukaz 3.4: Naredimo particije dostopne ............................................................................... 12

Ukaz 3.5: Preverjanje in nastavljanje datuma in ure ........................................................... 12

Ukaz 3.6: Prenos in razširitev namestitvenega paketa ........................................................ 13

Ukaz 3.7: Prenos in razširitev programa Portage ................................................................ 13

Ukaz 3.8: Nastavitvena datoteka programa Portage ............................................................ 14

Ukaz 3.9: Nastavitev virov za programskih paketov ........................................................... 14

Ukaz 3.10: Kopiranje informacij internetne povezave ........................................................ 15

Ukaz 3.11: Dostop do datotečnih sistemov ......................................................................... 15

Ukaz 3.12: Vstop v novo okolje sistema ............................................................................. 16

Ukaz 3.13: Posodobitev drevesa programa Portage ............................................................ 16

Ukaz 3.14: Izbira profila sistema ......................................................................................... 17

Ukaz 3.15: Nastavitev jezika ............................................................................................... 19

Ukaz 3.16: Izbira ustreznega jezika ..................................................................................... 19

Ukaz 3.17: Nastavitev časovnega pasu................................................................................ 19

Ukaz 3.18: Prenos jedra sistema .......................................................................................... 20

Ukaz 3.19: Orodje za pregled strojne opreme naprave ....................................................... 20

Ukaz 3.20: Konfiguracija jedra sistema .............................................................................. 21

Ukaz 3.21: Prevajanje jedra in namestitev modulov ........................................................... 25

Ukaz 3.22: Konfiguriranje sistemske datoteke .................................................................... 26

Ukaz 3.23: Poimenovanje sistema in nastavitev omrežja ................................................... 27

Ukaz 3.24: Dodajanje omrežja v zagon s sistemom ............................................................ 27

Ukaz 3.25: Prenos in namestitev zagonskega nalagalnika GRUB2 .................................... 28

Ukaz 3.26 Konfiguriranje zagonskega nalagalnika GRUB2 ............................................... 28

Ukaz 4.1 Konfiguriranje nastavitvene datoteke programa Portage ..................................... 31

Ukaz 4.2 Prenos "Xorg" strežnika in posodobitev spremenljivk sistemskega okolja ......... 32

Ukaz 4.3 Definiranje privzete seje ...................................................................................... 32

Ukaz 4.4 Prenos in namestitev namiznega okolja ............................................................... 33

viii

Ukaz 4.5 Namestitev grafičnega terminala in nastavitev okolja ......................................... 34

KAZALO TABEL

Tabela 3.1 Nastavljeni parametri prevajalnika .................................................................... 14

Tabela 5.1: Funkcionalnosti orodja "emerge" .................................................................... 36

Tabela 5.2 Uporabljene zastavice ("USE flags") [14] ......................................................... 38

Administracija Gentoo Linux

1

1 UVOD

Linux je prosti oziroma odprtokodni operacijski sistem, podoben operacijskemu sistemu

Unix ("Uniplexed Information and Computing Service"). V začetku sedemdesetih let

prejšnjega stoletja so v laboratoriju raziskovalnega instituta MIT ("Massachusetts Institute

of Technology") razvili operacijski sistem Unix. Sistem je do konca sedemdesetih let

postal eden od vodilnih operacijskih sistemov in prešel iz odprto kodnega sistema v

licenčno zaščiten sistem, kar je preprečevalo kopiranje, predvsem pa modificiranje s strani

uporabnika [1]. S tem se ni strinjal takratni razvijalec sistema Unix Richard Stallman, ki je

bil mnenja, da je preprečevanje dostopa do izvorne kode kršenje svobode uporabnika.

Verjel je, da je deljenje, preučevanje in spreminjanje programske opreme uporabnikova

pravica. Tako je leta 1983 začel projekt GNU, s katerim je med drugimi razvil prevajalnik

za programski jezik C ("GCC"), urejevalnik besedila, imenovan EMACS, ter

razhroščevalnik ("gdb"). Edina slabost projekta je bilo slabo oziroma skoraj neuporabno

jedro sistema [2]. Leta 1991 je finski študent Linus Torvalds ljubiteljsko, začel z izdelavo

brezplačnega operacijskega sistema. S pomočjo operacijskega sistema MINIX, ki ga je

razvil profesor Andrew S. Tanenbaum, je Torvalds spisal lastno jedro in ga poimenoval

Linux. Jedro je samo po sebi za uporabnika neuporabno, saj nima nobene zanj uporabne

funkcionalnosti. Šele z uporabo komponent GNU projekta skupaj z Torvaldsovim jedrom

so izdelali popolnoma funkcionalen, uporaben in brezplačen operacijski sistem, kot ga

poznamo danes pod imenom Linux ali GNU/Linux [3].

Diplomsko delo sestoji iz petih poglavij. V drugem poglavju smo opisali nekaj osnovnih

komponent Gentoo Linux distribucije. Splošno smo opisali distribucijo in arhitekture, na

katerih deluje. Predstavili smo jedro sistema in kako deluje prevajalnik programske kode.

Na kratko smo opisali tudi, kaj je ukazna lupina. V tretjem poglavju smo podrobno opisali

celotno namestitev sistema v virtualnem okolju. V četrtem poglavju smo opisali namestitev

grafičnega namiznega okolja. V zadnjem petem poglavju pa smo opisali, kaj je in kako

deluje program Portage. Cilj diplomskega dela je uspešno namestiti sistem, namizno okolje

sistema in se spoznati s programom Portage, ki omogoča vzdrževanje sistema.


2

2 GENTOO LINUX

2.1 Distribucija

Gentoo Linux je ena izmed mnogih distribucij operacijskega sistema Linux, ki je bila prvič

objavljena leta 2002, začetek pa sega že v leto 1999. Od večine ostalih distribucij se

razlikuje v tem, da je zelo prilagodljiva arhitekturi računalnika, saj je pred nameščanjem

sistema in programskih paketov izvorno kodo potrebni prevesti v računalniku razumljivo

strojno kodo [4]. To uporabniku omogoča konfiguriranje oziroma prilagoditev sistema ali

komponente sistema, arhitekturi računalnika pred dejansko namestitvijo. Tako ima

uporabnik skoraj popoln nadzor nad konfiguracijo sistema in njegovih komponent. Sistem

lahko prilagodi karakteristikam strojne opreme ali lastnim potrebam. Prevajanje izvorne

kode poteka lokalno, na računalniku, na katerega želimo namestiti sistem ali komponento

sistema, kar je slaba stran takšnega načina distribuiranja sistema ali programske opreme,

saj je lahko prevajanje dolgotrajno opravilo.

2.2 Arhitektura

Izraz arhitektura v Gentoo Linux sistemu se nanaša na definicijo procesorja v napravi na

kateri želimo uporabljati sistem. Gre za tako imenovano družino procesorjev, katerim so

skupna enaka navodila. Gentoo Linux je bil prvotno razvit za x86 (32-bitno procesorsko

arhitekturo), vendar deluje tudi na ostalih arhitekturah [5]:

Alpha – 64-bitna arhitektura,

AMD64 - danes najbolj uporabljana arhitektura, ki je združljiva z 32-bitno,

ARM – 32-bitna arhitektura popularna za manjše sisteme,

ARM64 – 64-bitna arhitektura.

HPPA, IA64, MIPS

PPC in PPC64

SPARC.


3

2.3 Jedro (Kernel)

Jedro operacijskega sistema je ogrodje oziroma osnova, v katerem tečejo ostali programi.

Programi, ki tečejo v jedru, se z njim sporazumevajo preko sistemskih klicev. Jedro skrbi

tudi za komunikacijo med strojno opremo in programsko opremo. Linux sistemi

uporabljajo monolitna jedra. Monolitna jedra se v celoti naložijo v pomnilnik in vsi servisi

tečejo v eni sami niti in imajo močno podporo strojni opremi, zato so tudi zelo obsežna.

Večina jeder Linux sistemov je napisana v programskem jeziku C [6].

Slika 2.1 Shema operacijskega sistema Linux [6]

Kot lahko vidimo na sliki 2.1, je pomnilniški prostor razdeljen na dva dela, uporabniški

prostor "User Space" in prostor jedra "Kernel Space". Razdelitev je primarno izvedena

zaradi varnosti pomnilnika, kar preprečuje izgubo podatkov in napake v delovanju.

V prostoru jedra, ki ima dostop do vseh naslovov pomnilnika, tečejo gonilniki naprav in

podsistemi jedra [5]:

razvrščanje procesov,

upravljanje s pomnilnikom,

navidezni datotečni sistem,

IPC podsistem,

omrežni sistem.


4

ter ostale komponente [5]:

ALSA - vmesnik za gonilnike zvočne kartice,

edev - vmesnik za vhodno/izhodne naprave,

DVI - okvir za grafično okolje,

varnostni moduli.

V uporabniškem prostoru, ki ima omejen dostop do pomnilnika in ostalih komponent

naprave, pa v večini tečejo uporabnikove aplikacije in nizko-nivojske sistemske

komponente oziroma knjižice [5]:

windowing system - sistemi za grafično okolje,

system deamons - strežniški procesi,

sistem za grafiko.

Jedro se v Gentoo Linux distribuira v obliki izvorne kode in ga je potrebno pred

namestitvijo prevesti v strojno kodo. Jedro je pred prevajanjem potrebno konfigurirati

oziroma prilagoditi strojni opremi naprave, na katero želimo namestiti sistem. Za uspešno

in optimalno konfiguriranje jedra je potrebno dobro poznavanje strojne opreme naprave, na

katero nameščamo sistem. Napačno konfigurirano jedro se bo sicer v večini primerov

prevedlo, vendar bo v fazi nalaganja sistema prišlo do napake. Gentoo Linux sicer ponuja

samodejno konfiguriranje jedra, vendar pa s takim načinom izgubimo na optimalni

konfiguraciji sistema. Z ročnim konfiguriranjem jedra pridobimo:

fleksibilnost sistema,

krajši prevajalni čas jedra,

popoln nadzor nad sistemom in komponentami sistema,

manjšo velikost prevedenega jedra,

dobro poznavanje jedra sistema.


5

2.4 Prevajalnik (GCC Compiler)

Ena od zelo pomembnih komponent predvsem v Gentoo Linux distribuciji je prevajalnik

imenovan, GCC ("GNU Compiler Collection"). GCC je množica programskih

prevajalnikov, ki je bila izdelana v sklopu GNU projekta, in je standardni prevajalnik za

Linux oziroma GNU/Linux sisteme. Omogoča nam visoko zmogljivo prevajanje izvorne

kode iz različnih programskih jezikov v strojno kodo. Čeprav je GCC izvorno podpiral

samo prevajanje programskega jezika C, pa sedaj podpira že več programskih jezikov kot

so [7]:

C++ in Objective-C

Fortran in Java,

Ada.

Za distribucijo, prevajanje in namestitev skrbi program imenovan Portage. Portage za

prevajanje izvorne kode uporablja GCC. Omogoča nam globalno optimizacijo prevedene

kode in optimizacijo glede na procesorsko arhitekturo preko nastavitvene datoteke, kot

lahko vidimo na sliki 2.2.

Slika 2.2 Nastavitvena datoteka programa Portage


6

V nastavitveni datoteki lahko z uporabo "CFLAGS" in "CXXFLAGS" nastavimo

parametre za optimizacijo. Gre za parametra, ki prevajalniku povesta, katera stikala

uporabiti pri prevajanju. "CFLAGS" parameter uporabljamo za izvorno kodo napisano v

programskem jeziku C, "CXXFLAGS" pa za izvorno kodo napisano v programskem jeziku

C++. Z optimizacijo lahko dosežemo hitrejše izvajanje prevedene kode kot tudi manjši

obseg. V teh parametrih lahko določimo zastavice "flags" za optimizacijo. Določimo lahko

stopnjo optimizacije z zastavico "–O". GCC omogoča kar nekaj stopenj kot so [8]:

-O1,

-O2,

-O3,

-Os,

-Og,

-Ofast

Zastavica "-O1" je osnovna stopnja optimizacije. Prevajalnik bo poizkusil izdelati hitro in

manj obsežno strojno kodo v dokaj normalnem prevajalnem času. Na tej stopnji bi se

moralo brez težav prevesti vse [8].

Zastavica "-O2" je priporočena stopnja optimizacije. V tej stopnji se bodo aktivirali

nekateri dodatni parametri optimizacije. Prevajalnik bo poizkusil izdelati hitrejšo kodo,

približno enake velikosti kot v prejšnji stopnji. S to stopnjo se prevaja jedro sistema ne

glede na nastavitve [8].

Zastavica "-O3" je najvišja stopnja optimizacije. Možno je nastaviti zastavico višje stopnje,

vendar prevajalnik vse zastavice višje stopnje smatra kot "-03". Omogoča optimizacijo, ki

zahteva veliko časa za prevajanje in povečano uporabo pomnilnika. S to stopnjo ni

priporočljivo prevajati, saj lahko povzroči veliko težav, predvsem pa pokvari določene

programske pakete [8].


7

Zastavica "-Os" optimizira velikost prevedene kode. Aktivira vse možnosti stopnje "-O2",

ki ne povečajo velikosti prevedene kode. Uporabna je predvsem v napravah z malo

diskovnega prostora in slabšimi procesorji [8].

Zastavica "-Og" je predstavljena z različico GCC 4.8. Naslavlja predvsem hitrost

prevajanja in odlično razhroščevanje v razmeroma normalnem prevajalnem času. Primerna

je predvsem za razvijalce [8].

Zastavica "-Ofast" zajame vse možnosti optimizacije stopnje »-O3« in nekaj dodatnih

možnosti. Ni priporočena za uporabo, saj krši standarde prevajanja [8].

Zastavica "-pipe" ni optimizacijska stopnja, saj ne vpliva na prevedeno kodo, vendar pa

izboljša hitrost prevajanja. Namesto uporabe začasnih datotek prevajalnik uporabi pipe.

Uporabi lahko veliko pomnilnika, zato ni primerna za uporabo v napravah z manj

pomnilniškega prostora [8].

Zastavica "-march" ali "mtune" pove prevajalniku o procesorski arhitekturi naprave, na

kateri prevajamo. Tako lahko prevajalnik naredi optimizacijo za točno določeno

procesorsko arhitekturo. GCC podpira veliko procesorskih arhitektur. Primera nastavljene

zastavice za Intelov Core2 procesor in zastavice "native" [8]:

"-march=core2"

"-march=native"

V primeru kadar procesorska arhitektura ni podprta ali pa ne vemo, kakšna je, lahko

uporabimo "native" namesto tipa procesorja. GCC bo poskusil zaznati tip procesorja in

samodejno nastaviti potrebne parametre. V primeru uporabe "-march=native" bo prevedena

koda delovala samo na enakem tipu procesorja.

Eden izmed pomembnih parametrov, ki ga je mogoče nastaviti v nastavitveni datoteki, je

parameter "MAKEOPTS«" Parameter predstavlja oziroma definira število paralelnih

prevajanj pri namestitvi programski paketov [9].


8

Priporočena vrednost parametra je število procesorjev ali jeder procesorja plus ena.

Nastavitev vrednosti parametra za procesor s štirimi jedri:

MAKEOPTS="-j5"

Obstaja veliko več možnosti optimizacije oziroma kombinacij, ki jih ponuja GCC

prevajalnik. Predstavili smo samo nekaj osnovnih pomembnih možnosti, ki so osnova za

delujoč sistem. Pri pretirani uporabi možnosti lahko pride do nedelujoče programske

opreme ali pa do napak pri prevajanju.

2.5 Ukazna lupina (Shell)

Ukazna lupina ali angleško "Shell" je uporabniški vmesnik za interakcijo med

uporabnikom in operacijskim sistemom. Interakcija poteka preko ukazov, ki jih uporabnik

vnaša znakovno, sistem pa mu odgovarja oziroma izvaja ukaze [10]. Je osnova za delo v

Linux oziroma GNU/Linux sistemih, saj se že pri samem nameščanju sistema srečamo z

njo. V Gentoo Linux distribuciji je privzeto v uporabi tako imenovana bash ("Bourne

Again Shell") ukazna lupina, obstaja pa veliko več ukaznih lupin. Slika 2.3 prikazuje

primer ukazne lupine, v kateri je izveden ukaz in izpisan odgovor sistema.

Slika 2.3 Primer ukazne lupine


9

3 NAMESTITEV OPERACIJSKEGA SISTEMA

3.1 Konfiguracija internetne povezave

Prvi korak, ki smo ga naredili v namestitvenem okolju sistema, je konfiguracija

internetnega omrežja. Gentoo Linux minimalni zagonski paket vsebuje samo zagon

osnovnih gonilnikov in osnovno jedro sistema, zato za nadaljnjo namestitev potrebujemo

delujočo internetno povezavo. V večini primerov sistem samodejno prepozna mrežno

kartico in konfigurira internetno povezavo.

Konfiguracijo mrežne kartice smo izvedli z prvim ukazom na sliki (Ukaz 3.1) in z imenom

naprave "enp0s3". Ukaz nam odpre grafični vmesnik in nas vodi skozi konfiguracijo

mrežne ali brezžične kartice.

# net-setup enp0s3

# ping –c 3 www.google.com

Ukaz 3.1 Konfiguriranje internetne povezave

Ali imamo aktivno internetno povezavo, smo preverili z drugim ukazom. Program ki ga

prožimo z ukazom, pošlje na določen spletni naslov testne pakete in preverja ali je dobil

odgovor iz istega spletnega naslova. V primeru pozitivnega odgovora imamo aktivno

internetno povezavo.


10

3.2 Priprava diskov

Naslednji korak, ki smo ga naredili, je priprava diskov oziroma diska za namestitev

sistema. V Gentoo Linux sistemu oziroma v Linux sistemih nasploh se celoten disk razdeli

v manjše sektorje, ki jih imenujemo particije. Particija je logična enota diska ki ima svoj

datotečni sistem in velikost. V uporabi sta trenutno dve standardni tehnologiji za

shranjevanje informacij o particijah, imenovani GPT in MBR.

Tehnologija GPT ("GUID Partition Table") je novejša tehnologija, ki je povezana

predvsem z novo tehnologijo UEFI. Za naprave, ki bazirajo na UFEI namesto na klasični

BIOS tehnologiji je uporaba GPT tehnologije obvezna, saj je UEFI sposoben naložiti

sistem samo iz GPT tehnologije. MBR ("Master Boot Record") je starejša tehnologija in je

primerna za naprave, ki bazirajo na BIOS tehnologiji [11].

V našem primeru smo uporabili MBR tehnologijo za zapis informacij o particijah. Z

ukazom na sliki (Ukaz 3.2) smo prožili orodje, s katerim lahko preko preprostega

vmesnika upravljamo s particijami. Orodje nam preko znakovnih ukazov omogoča

dodajanje, odstranjevanje, spreminjanje, definiranje tipov datotečnih sistemov in velikosti

particij.

# fdisk /dev/sda

Ukaz 3.2: Priprava diska z orodjem "fdisk"

Z orodjem smo ustvarili tri primarne particije. Kot prvo smo ustvarili tako imenovano

"boot" particijo. Na njej je nameščeno jedro sistema. Druga particija, ki smo jo ustvarili, se

imenuje "swap" in se uporablja kot navidezni pomnilnik sistema. Tretja particija, ki smo jo

ustvarili, se imenuje "root" in na njej je nameščen korenski datotečni sistem. Na sliki 3.1

lahko vidimo shemo ustvarjenih particij "sda1", "sda2" in "sda3".


11

Slika 3.1: Shema ustvarjenih particij

Sedaj ko smo ustvarili particije, moramo še na njih inicializirati oziroma naložiti ustrezne

datotečne sisteme. Datotečni sistem nam omogoča trajno shranjevanje in ureditev

podatkov. Gentoo Linux omogoča kar nekaj tipov oziroma vrst datotečnih sistemov. V

našem primeru smo uporabili datotečna sistema "ext2" in "ext3". Kot lahko vidimo na sliki

(Ukaz 3.3), smo s prvim ukazom ustvarili datotečni sistem "ext2" za "boot" particijo, z

drugim ukazom smo ustvarili navidezni pomnilnik za "swap" particijo. S tretjim ukazom

smo ustvarili datotečni sistem "ext3" za "root" particijo in s četrtim ukazom aktivirali

navidezni pomnilnik na "swap" particiji.

# mkfs.ext2 /dev/sda1

# mkswap /dev/sda2

# mkfs.ext4 /dev/sda3

# swapon /dev/sda2

Ukaz 3.3: Ustvarjanje datotečnih sistemov na particije


12

Naslednji korak, ki zaključi pripravo diskov, je omogočiti dostop do ustvarjenih particij z

datotečnimi sistemi in povedati sistemu, v katerih datotekah so informacije o particijah. To

smo storili z ukazi na sliki (Ukaz 3.4). S prvim ukazom smo omogočili in ustvari potrebno

datoteko za dostop do "root" particije. Z drugim ukazom smo ustvarili potrebno datoteko

za "boot" particijo, ki privzeto ne obstaja. S tretjim ukazom smo omogočili dostop do

"boot" particije s prej ustvarjeno datoteko.

# mount /dev/sda3 /mnt/gentoo

# mkdir /mnt/gentoo/boot

# mount /dev/sda1 /mnt/gentoo/boot

Ukaz 3.4: Naredimo particije dostopne

3.3 Prenos namestitvenega paketa in namestitev

Najprej smo preverili datum in čas sistema. Če se čas ne ujema z realnim časom, ga je

potrebno ročno nastaviti. Datum in čas smo preverili in nastavili z ukazoma s slike (Ukaz

3.5). S prvim ukazom smo preverili, z drugim ukazom pa smo ročno popravili datum in

čas. Napačno nastavljen datum in čas lahko v nadaljnji namestitvi povzroči napake.

# date

# date 082114322015

Ukaz 3.5: Preverjanje in nastavljanje datuma in ure

Kot smo že omenili, ker Gentoo Linux minimalni paket vsebuje osnovno jedro in omogoči

samo zagon osnovnih gonilnikov, je potrebno za namestitev sistema prenesti sistemski


13

namestitveni paket. Najprej smo se postavili v potrebno datoteko s prvim ukazom s slike

(Ukaz 3.6). Z drugim ukazom smo prožili konzolni brskalnik, preko katerega smo prenesli

ustrezen namestitveni paket. Izbrali smo namestitveni paket "Stage3", ki je trenutno edini

podprt paket. Po končanem prenosu smo s tretjim ukazom razširili prenesen paket v

datoteko, v katero smo se postavili s prvim ukazom.

# cd /mnt/gentoo

# links http://www.gento.org/main/en/mirrors.xml

# tar xvjpf stage3-amd64-date.tar.bz2 --xattrs

Ukaz 3.6: Prenos in razširitev namestitvenega paketa

Po končani razširitvi namestitvenega paketa je priporočljivo prenesti najnovejšo različico

programa Portage. Kot vidimo na sliki (Ukaz 3.7), smo s prvim ukazom prenesli paket

programa Portage enako kot pri namestitvenem paketu sistema. Z drugim ukazom pa smo

razširili in definirali ciljno datoteko razširitve.

# links http://www.gento.org/main/en/mirrors.xml

# tar –xjvf /mnt/gentoo/portage-20150804.tar.bz2 –C /mnt/gentoo/usr

Ukaz 3.7: Prenos in razširitev programa Portage

Po uspešni razširitvi programa Portage je potrebno nastaviti konfiguracije prevajalnika

GCC. Kot smo že omenili v poglavju o prevajalniku GCC, za prevajanje skrbi program

Portage, v katerem lahko konfiguriramo nastavitveno datoteko, prikazano na sliki 2.2. Z

ukazom, ki ga vidimo na sliki (Ukaz 3.8), smo odprli nastavitveno datoteko.


14

# nano –w /mnt/gentoo/etc/portage/make.conf

Ukaz 3.8: Nastavitvena datoteka programa Portage

Kako se konfigurira nastavitveno datoteko programa Portage, smo obrazložili že v

poglavju o prevajalniku GCC. V tabeli 3.1 lahko vidimo parametre in njihove vrednosti, ki

smo jih v našem primeru nastavili za prevajalnik in procesorsko arhitekturo.

Tabela 3.1 Nastavljeni parametri prevajalnika

Parameter Vrednost parametra Opis

MAKEOPST "-j5" Vrednost za procesor s štirimi jedri

CFLAGS march=native –O2 –pipe Druga stopnja optimizacije z uporabo pip

CXXFLAGS march=native –O2 –pipe Enako kot pri zastavici za C prevajalnik

Naslednji korak pred namestitvijo osnovnega sistema je, da določimo oziroma spremenimo

vir, iz katerega bomo prenašali programske pakete. To smo storili z ukazoma s slike (Ukaz

3.9).

# mirrorselect –i –o >> /mnt/gentoo/portage/make.conf

# mirrorselect –i –r –o >> /mnt/gentoo/portage/make.conf

Ukaz 3.9: Nastavitev virov za programskih paketov

Preden smo začeli z namestitvijo osnovnega sistema, je bilo potrebno še samo kopirati

informacije o internetni povezavi v novo okolje. S tem smo zagotovili delovanje internetne

povezave tudi v novem okolju. Kopiranje informacij smo izvedli z ukazom, s slike (Ukaz

3.10).


15

# cp –L /etc/resolv.conf /mnt/gentoo/etc/

Ukaz 3.10: Kopiranje informacij internetne povezave

3.4 Namestitev osnovnega sistema

Sedaj smo lahko pričeli z namestitvijo osnovnega sistema. Najprej smo morali omogočiti

dostop do nekaj datotečnih sistemov, ki morajo biti na voljo novemu okolju. To smo storili

z ukazi s slike (Ukaz 3.11).

# mount -t proc none /mnt/gentoo/proc

# mount --rbind /sys /mnt/gentoo/sys

#mount –rbind /dev /mnt/gentoo/dev

Ukaz 3.11: Dostop do datotečnih sistemov

Naslednji korak je vstop v predhodno pripravljeno novo okolje. Iz sedanjega minimalnega

namestitvenega okolja smo vstopili v novo namestitveno sistemsko okolje. To smo storili z

ukazi, ki jih vidimo na sliki (Ukaz 3.12). S prvim ukazom smo zamenjali lokacijo na "root"

particijo. Z drugim ukazom smo ponovno naložili nekaj nastavitev v pomnilnik. S tretjim

ukazom pa smo nastavili ukazno vrstico na novo okolje.


16

# chroot /mnt/gentoo /bin/bash

# source /etc/rpofile

# export PS1=«(chroot) $SP1«

Ukaz 3.12: Vstop v novo okolje sistema

Sedaj ko smo v namestitvenem okolju sistema, je priporočeno posodobiti drevo programa

Portage. To smo storili z ukazom s slike (Ukaz 3.13).

# emerge –sync

Ukaz 3.13: Posodobitev drevesa programa Portage

Po uspešni posodobitvi je potrebno izbrati ustrezen profil sistema. Izbira profila omogoči

nastavljanje privzetih parametrov sistema in filtrira izbor namestitvenih paketov glede na

izbran profil. V tej fazi namestitve je dobro vedeti, kakšen sistem želimo, da lahko

ustrezno nastavimo profil. Na sliki 3.2 lahko vidimo seznam vseh možnih profilov.


17

Slika 3.2: Seznam profilov sistema

V našem primeru smo izbrali profil s podporo namizju. To smo storili z ukazi s slike (Ukaz

3.14). S prvim ukazom smo izpisali seznam profilov, ki so na voljo, z drugim ukazom pa

smo izbrali tretji profil.

# eselect profile list

# eselect profile set 3

Ukaz 3.14: Izbira profila sistema

Naslednji korak je definiranje zastavic, imenovanih "USE flags". Uporaba in pomen teh

spremenljivk sta opisana v poglavju Portage. V našem primeru smo v nastavitveni datoteki

programa Portage definirali nekaj zastavic, kot jih prikazuje slika 3.3 (v odstavku USE).


18

Slika 3.3: Definiranje "USE" spremenljivk

Naslednji korak v namestitvi sistema je lokalizacija oziroma podpora jezikom. Priporočeno

je imeti vsaj dva jezika, med katerimi naj bo britanska oziroma ameriška angleščina. Gre

predvsem za to, da nekateri programski paketi podpirajo samo ta dva jezika. Kot drugi

jezik smo nastavili slovenščino S prvim ukazom s slike (Ukaz 3.15) smo izpisali seznam

podprtih jezikov, filtriran samo na slovenski jezik. Kar nam je izpisal prvi ukaz, je

potrebno dodati v nastavitveno datoteko za podporo jezikom. Z drugim ukazom smo odprli

nastavitveno datoteko in dodali dve vrstici:

"sl-SI ISO-8859-2"

"sl_SI.UTF-8 UTF-8"

Sedaj, ko smo uspešno dodali jezike v nastavitveno datoteko, je potrebno le-te še

generirati, kar smo storili s tretjim ukazom.


19

# cat /usr/share/i18n/SUPPORTED | grep ^sl

# nano –w /etc/local.gen

# local-gen

Ukaz 3.15: Nastavitev jezika

Potrebno je še izbrati nastavljeni jezik. To smo storili z ukazoma s slike (Ukaz 3.16). S

prvim ukazom smo izpisali seznam generiranih jezikov, z drugim ukazom pa smo izbrali

ustrezni jezik.

# eselect locale list

# eselect locale set 8

Ukaz 3.16: Izbira ustreznega jezika

Naslednji korak je nastavljanje ustreznega časovnega pasu. To storimo z ukazoma s slike

(Ukaz 3.17). S prvim ukazom smo izpisali vse možne časovne pasovee za Evropo. Z

drugim ukazom smo kopirali ustrezen časovni pas ("Europe/Ljubljana") v datoteko za

lokalni čas. S tretjim ukazom smo z namenom, da spremembe aktiviramo, na novo naložili

sistemsko okolje.

# ls /usr/share/zoneinfo/Europe

# cp /usr/share/zoneinfo7Europe/Ljubljana /etc/localtime

# env-update && source /etc/profile

Ukaz 3.17: Nastavitev časovnega pasu


20

3.5 Konfiguriranje in namestitev jedra

Naslednji korak v namestitvi sistema je eden pomembnejših korakov. Potrebno je prenesti

in namestiti jedro sistema. Zahtevna naloga je predvsem pravilno konfiguriranje jedra.

Potrebno je dobro poznati strojno opremo naprave, na katero nameščamo sistem, da lahko

ustrezno konfiguriramo jedro. Najprej je potrebno jedro sistema prenesti. To smo storili z

ukazom s slike (Ukaz 3.18).

# emerge –ask sys-kernel/gentoo-sources

Ukaz 3.18: Prenos jedra sistema

Po prenosu jedra je potrebno definirati našo strojno opremo. Če strojne opreme naprave ne

poznamo dodobra, si lahko pomagamo s kar nekaj orodji. Eno izmed orodij je "pciutils", ki

ga je potrebno naložiti. To smo storili s prvim ukazom s slike (Ukaz 3.19). Po uspešni

namestitvi smo z drugim ukazom izpisali informacije o napravi.

# emerge –ask sys-apps/pciutils

# lspci

Ukaz 3.19: Orodje za pregled strojne opreme naprave

Sedaj, ko smo definirali strojno opremo naprave, sledi konfiguriranje jedra. Najprej smo se

postavili v datoteko, kjer je preneseno jedro s prvim ukazom iz slike (Ukaz 3.20). V tej

datoteki smo z drugim ukazom prožili grafični vmesnik za konfiguriranje jedra sistema.


21

# cd /usr/src/linux

#make menuconfig

Ukaz 3.20: Konfiguracija jedra sistema

V grafičnem vmesniku, ki ga vidimo na sliki 3.4, lahko z osnovnim pomikanjem po meniju

bodisi dodamo ali odstranimo funkcije sistema. Funkcije je možno dodati kot del jedra ali

pa kot zunanji modul. Funkcije, dodane kot del jedra, se prevedejo direktno v jedro,

funkcije, dodane kot modul, pa se prevedejo kot zunanje komponente in se prožijo šele tik

preden jih sistem potrebuje. Funkcije, ki jih ne potrebujemo oziroma jih ne želimo, lahko

tudi odstranimo. S tem zmanjšamo velikost jedra in preprečimo nalaganje nepotrebnih

funkcij, kar vodi do hitrejšega sistema in manjše velikosti jedra.

Slika 3.4: Konfiguracija jedra sistema


22

V grafičnem vmesniku smo izbrali nekaj pomembnih funkcij, brez katerih sistem ne deluje

pravilno ali pa ne deluje optimalno. Večina funkcij je že predhodno izbrana. Najprej smo v

kategoriji "General setup" označili oziroma preverili, ali so že označene naslednje funkcije:

"Kernel config support" - omogoča nadaljnjo uporabo konfiguracije jedra,

"System V IPC" - omogoča izmenjavo informacij med programi,

"Suport for paging of anonymous memory (swap)" – omogoči navidezni pomnilnik

("swap") na sistemu.

Na sliki 3.5 vidimo, kako smo definirali funkcije v kategoriji.

Slika 3.5: Konfiguracija jedra (kategorija "General setup")


23

Naslednji korak je izbor funkcij procesorja. V kategoriji "Processor type and features" smo

označili oziroma preverili, ali so že označene naslednje funkcije:

"Symmetric multi-processing support" - podpora za procesorje z več jedri,

"SMT (Hyperthreading) scheduler support" - podpora za procesorje, ki imajo

podporo za "hypretreading",

"Multi-core scheduler support" - dodatna podpora za procesorje z več jedri,

"Machine Check / overheating reporting" - javljanje napake na procesorju.

Na sliki 3.6 vidimo, kako smo definirali funkcije v kategoriji.

Slika 3.6: Konfiguracija jedra (kategorija "Processor type and features")


24

Naslednji korak je izbor gonilnikov naprav. V kategoriji "Device Drivers" smo označili

oziroma preverili, ali so že označene naslednje funkcije:

"SCSI device support" - podpora za SATA diske,

"Serial ATA and Parallel driver" - gonilniki za SATA diske,

"Network device support" - podpora in gonilniki za mrežne in brezžične kartice,

"Input device support" - podpora in gonilniki za vhodno/izhodne naprave (miška,

tipkovnica),

"Graphics support" - podpora in gonilniki za grafične kartice,

"Sound" - podpora in gonilniki za zvočne kartice,

"Second extended fs support" - podpora datotečnem sistemu »ext2«.

"Ext3 journaling file system support" - podpora datotečnem sistemu »ext3«.

V tej kategoriji je predvsem pomembno, da izberemo podporo datotečnim sistemom, ki

smo jih uporabili v pripravi diskov za namestitev sistema. Na sliki 3.7 vidimo, kako smo

definirali funkcije za datotečne sisteme.

Slika 3.7: Konfiguracija jedra (podpora datotečnim sistemom)


25

Grafični vmesnik za konfiguriranje jedra omogoča veliko več funkcij in nastavitvenih

možnosti, kot smo jih uporabili v namestitvi, vendar se razlikujejo za vsako napravo

posebej. Konfiguriranje jedra je odvisno predvsem od strojne opreme naprave in potreb

oziroma želja uporabnika.

Po končani konfiguraciji je potrebno jedro še prevesti. To smo storili z ukazi s slike (Ukaz

3.21). S prvim ukazom smo prevedli jedro, z drugim ukazom pa smo namestili module

jedra. Po končanem prevajanju in namestitvi modulov smo s tretjim ukazom kopirali jedro

na "boot" particijo.

# make -j5

# make modules-install

# make install

Ukaz 3.21: Prevajanje jedra in namestitev modulov


26

3.6 Konfiguracija informacij sistema

Po končani namestitvi jedra je potrebno konfigurirati sistemsko datoteko, ki vsebuje

informacije o particijah, in datotečnih sistemih. Z ukazom s slike (Ukaz 3.22) smo odprli

datoteko "fstab".

# nano –w /etc/fstab

Ukaz 3.22: Konfiguriranje sistemske datoteke

V datoteki je potrebno pravilno nastaviti particije pripadajočim datotečnim sistemom in pot

do teh particij. Potrebno je definirati naprave, kot so disketniki ali predvajalniki zgoščenk,

in določiti pravice uporabe teh particij oziroma naprav. Datoteko smo definirali, kot

prikazuje slika 3.8.

Slika 3.8: Sistemska datoteka "fstab"

Naslednji korak je poimenovanje sistema in konfiguriranje omrežja. Najprej smo določili

ime sistema. S prvim ukazom s slike (Ukaz 3.23) smo odprli datoteko z informacijami o

napravi in vnesli poljubno ime. Z drugim ukazom smo prenesli programski paket za

namestitev omrežja in ga namestili. S tretjim ukazom smo v nastavitveni datoteki omrežja

dodali vrstico "config_enp0s3=dhcp", s katero povemo, da je v uporabi DHCP ("Dynamic

Host Configuration Protokol"). Potrebno je še namestit DHCP odjemalca, kar smo storili z

zadnjim ukazom.


27

# nano –w /etc/conf.d/hostname

# emerge –ask –noreplace net-misc/netifrc

# nano –w /etc/conf.d/net

# emerge –ask net-misc/dhcpcd

Ukaz 3.23: Poimenovanje sistema in nastavitev omrežja

Po namestitvi omrežja je potrebno še nastaviti zagon omrežne povezave samodejno z

zagonom sistema. To smo storili z ukazi s slike (Ukaz 3.24). S prvim ukazom smo se

prestavili v ustrezno datoteko. Z drugim ukazom smo ustvarili simbolično povezavo in s

tretjim ukazom dodali omrežje v samodejni zagon skupaj s sistemom.

# cd /etc/init.d

# ln –s net.lo net.enp0s3

# rc-update add net.enp0s3 default

Ukaz 3.24: Dodajanje omrežja v zagon s sistemom


28

3.7 Namestitev zagonskega nalagalnika GRUB2

Zadnji korak, preden prvič vstopimo v nameščen sistem je namestitev in konfiguriranje

zagonskega nalagalnika. Zagonski nalagalnik nam omogoči zagon jedra in s tem

posledično celotnega sistema. V uporabi sta predvsem dva nalagalnika, imenovana LILO

in GRUG2, ki sta oba za sisteme, bazirane na BIOS, vendar je LILO že zastarel in brez

podpore razvijalcev. Za sisteme, ki bazirajo na UEFI, je na voljo zagonski nalagalnik

"efibootmgr".

Najprej je potrebno prenesti namestitveni paket nalagalnika, kar smo storili s prvim

ukazom s slike (Ukaz 3.25). Po prenosu smo z drugim ukazom namestili potrebne datoteke

na disk, s katerega zaganjamo sistem.

# emerge –ask grub

# grub2-install /dev/sda

Ukaz 3.25: Prenos in namestitev zagonskega nalagalnika GRUB2

Po namestitvi potrebnih datotek je potrebno zagonski nalagalnik še konfigurirati. GRUB2

nam omogoča proženje skripte, s katero samodejno generiramo nastavitveno datoteko,

možno pa ga je konfigurirati tudi ročno. Samodejno generiranje smo prožili z ukazom s

slike (Ukaz 3.26).

# grub2-mkconfig –o /boot/grub/grub.cfg

Ukaz 3.26 Konfiguriranje zagonskega nalagalnika GRUB2


29

Sedaj je sistem pripravljen na prvi zagon. Najprej smo ugasnili sistem in v programu

VirtualBox odstranili zagonski paket. Po ponovnem zagonu smo preko zagonskega

nalagalnika prožili naložen sistem, kot prikazuje slika 3.9.

Slika 3.9 Zagon sistema


30

4 NAMESTITEV NAMIZNEGA OKOLJA

Gentoo Linux distribucija privzeto nima grafičnega uporabniškega vmesnika ("GUI")

oziroma namiznega okolja, zato ga je potrebno namestiti. Grafični uporabniški vmesnik je

aplikacija, ki nam omogoča grafično interakcijo s sistemom. Gentoo Linux oziroma Linux

sistemi nasploh omogočajo kar nekaj namiznih okolij, kot so:

KDE,

GNOME,

Xfce4 ,

CINAMOME,

LXDE.

KDE namizno okolje je eno izmed močnejših in dobro podprtih okolij za Linux sisteme.

Omogoča veliko nastavitvenih opcij in prilagoditev uporabniku ter ima veliko programsko

podporo. Za razvoj okolja skrbi skupina KDE:

GHOME je enako kot KDE eno močnejših namiznih okolij za Linux sisteme. Omogoča

močan grafični vmesnik z možnostjo prilagoditve željam uporabnika. Za razvoj okolja

skrbi projekt GNOME.

Xfce4 je zelo lahko namizno okolje primerno, za starejše naprave z slabšimi zmožnostmi

vendar dovolj dobro, da zadovolji potrebe uporabnika. Gre tudi za uporabniku zelo

prilagodljivo okolje, saj omogoča kar dosti razširitev.

CINAMONE je grafično okolje s sodobnimi grafičnim namizjem in z dobrimi grafičnimi

efekti. Izdelano je bilo iz grafičnega namizja GNOME.

LXDE je eno izmed lahkih grafičnih okolij za sisteme Linux. Grafično okolje je hitro in

energijsko učinkovito. Ima zelo varčno porabo pomnilnika naprave, kar ga naredi

primernega tudi za naprave s slabšimi karakteristikami. Je privzeto okolje v nekaj Linux

distribucijah.


31

4.1 Namestitev Xorg strežnika

Za namestitev namiznega okolja potrebujemo aplikacijo oziroma ogrodje imenovano "X

Window Server". V osnovi gre za ogrodje, v katerem tečejo grafični uporabniški vmesniki,

ki skrbi za namizno okolje in interakcijo z zunanjimi napravami, kot sta tipkovnica in

miška.

Za naše potrebe smo izbrali in namestili "Xorg" strežnik in namizno okolje "Xfce4".

Najprej je potrebno nastaviti nekaj parametrov v nastavitveni datoteki programa Portage. Z

ukazom s slike (Ukaz 4.1), smo odprli nastavitveno datoteko.

# nano –w /etc/portage/make.conf

Ukaz 4.1 Konfiguriranje nastavitvene datoteke programa Portage

V nastavitveni datoteki moramo definirati parametra za grafično kartico in vhodne

naprave. Dodali smo dve vrstici:

VIDEO_CARDS="virtualbox"

INPUT_DEVICES="evdev"

Prva vrstica definira, katere gonilnike za grafično kartico nameravamo uporabiti, druga

vrstica pa definira kateri, gonilniki se bodo uporabili za vhodne naprave. Ker nameščamo v

virtualnem okolju, smo definirali grafično kartico virtualnega okolja.

Naslednji korak je prenos in namestitev "Xorg" strežnika. To smo storili s prvim ukazom s

slike (Ukaz 4.2). Po končanem prenosu in namestitvi strežnika smo z drugim in tretjim

ukazom posodobili sistemsko okolje in profil.


32

# emerge –ask x11-base/xorg-server

# env-update

# source /etc/profile

Ukaz 4.2 Prenos "Xorg" strežnika in posodobitev spremenljivk sistemskega okolja

Potrebno je še nastaviti privzeto sejo za vse uporabnike namiznega okolja. Z prvim

ukazom s slike (Ukaz 4.3) smo ustvarili nastavitveno datoteko seje, v njo zapisali kot

privzeto sejo namizno okolje ("XSESSION=Xfce4") in z drugim ukazom posodobili

sistemsko okolje. S tem smo omogočili uporabo namiznega okolja vsem uporabnikom

sistema.

# echo XSESSION="Xfce4" > /etc/env.d/90xsession

# env-update

Ukaz 4.3 Definiranje privzete seje

Strežnik nam omogoča tudi nastavitev ločljivosti monitorja ali več monitorjev in nastavitev

vhodnih naprav. Preko nastavitvenih datotek strežnika lahko predhodno nastavimo

lokalizacijo, tip naprav in dodatne možnosti vsake naprave.


33

4.2 Namestitev namiznega okolja Xfce4

Sedaj, ko imamo pripravljen "Xorg" strežnik, lahko pričnemo z namestitvijo namiznega

okolja " Xfce4". Najprej smo preverili zastavice "USE flags", ali imamo dodane oziroma

ali moramo dodati naslednje zastavice:

"session",

"X",

"-gnome",

"-KDE",

"jpeg",

"udev".

Večina potrebnih zastavic pa se uporabi samodejno, saj smo v namestitvi sistema izbrali

ustrezen profil. Sedaj smo pripravljeni na prenos in namestitev programskega paketa. To

smo storili s prvim ukazom s slike (Ukaz 4.4). Z drugim in tretjim ukazom smo po

namestitvi posodobili spremenljivke okolja sistema.

# emerge –ask xfce-base/xfce-meta

# env-update

# source /etc/profile

Ukaz 4.4 Prenos in namestitev namiznega okolja

Preden prožimo naše novo namizno okolje, moramo namestiti še grafični terminal in

nastaviti "Xfce4" na privzeto namizno okolje sistema. To smo storili z ukazoma s slike

(Ukaz 4.5). Prvi ukaz prenese in namesti grafični terminal, drugi ukaz pa nastavi "Xfce4"

kot privzeto okolje sistema.


34

# emerge –ask x11-terms/xfce4-terminal

# echo "exec startxfce4" > ~/.xinitrc

Ukaz 4.5 Namestitev grafičnega terminala in nastavitev okolja

Pripravljeni smo na vstop oziroma zagon novega namiznega okolja. S preprostim ukazom

"startx" prožimo "Xorg" strežnik, ki nam zažene namizno okolje, kot vidimo na sliki 4.1.

Slika 4.1: Namizno okolje Xfce4

S podporo namiznemu okolju lahko naložimo različne aplikacije, kot so urejevalniki slik,

predvajalniki glasbe, spretni brskalniki. Okolje lahko prilagodimo svojim potrebam z

namestitvijo raznih razširitev, ki jih podpira "Xfce4".


35

5 PORTAGE (REPOZITORIJ)

Repozitorij v sistemih Linux je v večini primerov strežnik, na katerem je shranjena

programska oprema, ki je na voljo za določen sistem. Omogoča nam spletni dostop do te

programske opreme. Večina Linux distribucij ponuja in vzdržuje svoje uradne repozitorije,

seveda pa so na voljo tudi neuradni repozitoriji. V Gentoo Linux distribuciji do teh

repozitorijev dostopamo preko programa Portage, za katerega bi lahko rekli, da je sistem

za upravljanje s programskimi paketi in osrčje sistema. Portage nam preko orodja "emerge"

in skripte "ebuild" omogoča osnovna opravila, kot so:

iskanje,

namestitev,

odstranjevanje,

posodabljanje programskih paketov,

vzdrževanje lokalnega drevesa in baze nameščenih programskih paketov,

pregled nameščenih paketov in različic,

ogled dokumentacije programskega paketa,

nastavitev podpore programskih paketov ("USE flags").

Orodje "emerge" je ukazni uporabniški vmesnik, ki nam omogoča proženje vseh funkcij

programa Portage. Kot je Portage osrčje sistema, je vmesnik "emerge" osrčje programa

Portage. Orodje nam s pomočjo skripte "ebuild" omogoča nameščanje programskih

paketov na sistem [12].

Skripta "ebuild" omogoča avtomatsko prevajanje in namestitev programskega paketa. V

skripti so zapisane funkcije, parametri in navodila, kako konfigurirati, prevesti in namestiti

programski paket. To skripto uporabi orodje »emerge« za preračunavanje namestitve glede

na podporo, ki je določena, in za prevajanje ter namestitev programskega paketa [12].


36

Uporaba programa Portage je dokaj enostavna. Kot smo že povedali, z znakovnim ukazom

"emerge", kateremu dodamo še dodatne parametre oziroma funkcije, prožimo opravila, ki

smo jih opisali že na začetku poglavja. Uporaba ukaza "emerge" ima naslednjo strukturo:

emerge --function package_name

V tabeli 5.1 je prikazanih nekaj osnovnih funkcionalnosti programa Portage oziroma

orodja "emerge", ki smo jih tudi uporabili tekom namestitve sistema in programskih

paketov. Seveda pa orodje ponuja še veliko več [12].

Tabela 5.1: Funkcionalnosti orodja "emerge"

Dodatni parametri Opis funkcionalnosti

emerge --sync Posodobi drevo programa Portage.

emerge -- search package_name Poišče določen paket in izpiše osnovne informacije.

emerge -- ask package_name Izpiše vse potrebne pakete in nas vpraša za potrditev.

emerge --C package_name Izbriše določen paket.

emerge –uN package_name Namesti novejšo različico določenega paketa.

5.1 Uporaba zastavic ("USE flags")

Gentoo Linux omogoča uporabo tako imenovanih zastavic za uporabo ("USE flags"). Gre

za zelo močno funkcijo, ki je pomembna za vzdrževanje sistema. Nastavljanje teh zastavic

nam omogoča Portage. V programu je v nastavitveni datoteki možno nastaviti uporabo teh

zastavic. Zastavice je mogoče nastaviti na dva načina in sicer globalno, kar pomeni, da

zastavica velja za vsak paket na sistemu, in lokalno za vsak paket posebej.

Zastavice globalno nastavimo v namestitveni datoteki "make.conf", lokalno pa v datoteki

"package.use". Predvsem se za definiranje podpore uporabljajo globalne zastavice [13].


37

Zastavice nam omogočijo, da programu Portage pri namestitvi programskih paketov

povemo, kakšno podporo želimo od paketa. Sistemi se po namenu razlikujejo med seboj,

zato je podpora vsemu nesmiselna. Z zastavico lahko dodamo ali odstranimo podporo

določeni funkciji. V primeru, da nameščamo oziroma uporabljamo sistem za strežnik in ne

želimo namiznega okolja, lahko za vsak namestitveni paket z zastavico izključimo podporo

namiznemu okolju. Prednosti uporabe zastavic so:

nepotrebno nameščanje programskih paketov z vso podporo,

manjša velikost paketov,

krajši prevajalni čas,

optimizacija programske opreme,

hitrejše delovanje in manjša uporaba pomnilnika programske opreme.

Slabost uporabe pa:

v primeru dodane nove zastavice je potrebno posodobiti celoten sistem, kar je lahko

dolgotrajen postopek.

Spodnja slika prikazuje primer uporabe globalnih zastavic z izklopljeno podporo za

namizno okolje GNOME in namizno okolje KDE in z vklopljeno podporo za DVD in

programski jezik Java. Z znakom "-" pred zastavico izklopimo podporo, z zastavico brez

znaka pa vklopimo podporo določeni funkciji.

USE=" –kde –gnome java dvd"

Slika 5.1 Primer uporabe zastavic

Gentoo Linux omogoča kar veliko zastavic, ki jih lahko uporabimo. V tabeli 5.2 je

prikazanih nekaj pomembnih zastavic, ki smo uporabili v namestitvi sistema.


38

Tabela 5.2 Uporabljene zastavice ("USE flags") [14]

Zastavica Opis

kde Podpora namiznemu okolju KDE

gnome Podpora namiznemu okolju GNOME

X Podpora X11 (Xorg strežnik)

gt4 Podpora za GUI Toolkit

jpeg Podpora slikam

udev Podpora napravam, napajanju in diskom.

dbus Omogoči komunikacijo med programi

Kot smo že omenili, pa lahko zastavice uporabljamo tudi lokalno, kar pomeni, da določimo

podporo za točno določen programski paket. V nastavitveni datoteki, kjer nastavljamo

zastavice za vsak paket posebej, lahko tudi nastavimo, katero različico oziroma različice

želimo imeti na sistemu. Z uporabo preprostih znakov večje, manjše in je enako definiramo

želene različice paketov. Seveda lahko znake tudi kombiniramo in tako določimo različico

programskega paketa, ki bo bodisi novejša ali enaka oziroma starejša ali enaka.

Slika 5.2 prikazuje uporabo znakov za definiranje različice in uporabo lokalnih zastavic.

Prvi primer definira, da želimo samo starejšo ali enako različico spletnega brskalnika

"firefox", brez podpore za "gnome". Drugi primer definira, da želimo samo to različico

spletnega brskalnika "chrome" s podporo "KDE".

<=www-client/firefox-38.1.1 –gnome

=www-client/google-crome-beta-46.0.2490-13_p1 KDE

Slika 5.2 Primer lokalne zastavice in nastavitev želene različice paketa


39

6 SKLEP

Optimalna namestitev in administracija zahteva dobro poznavanje delovanja sistema in

njegovih komponent, kar smo ugotovili tekom nameščanja sistema oziroma ob izdelavi

diplomskega dela. Predvsem so težave pri nameščanju jedra oziroma pri konfiguriranju

jedra, saj smo ugotovili, da se napačno konfigurirano jedro vseeno prevede, vendar pa v

večini primerov pride do napake pri zagonu sistema. Težave, ki jih je težko rešiti, so

nastopile tudi pri namestitvi programskih paketov na sistem.

Gentoo Linux operacijski sistem je možno namestiti na več načinov z različnimi koraki in

različnimi konfiguracijami. Naša metoda nameščanja sistema je bila predvsem omejena na

virtualno okolje, v katerem nismo dosegli dejanskih zmožnosti, ki jih je sistem sposoben,

vendar pa smo tekom namestitve in raziskovanjem konfiguracij ugotovili, kaj vse sistem

omogoča. Predvsem se to nanaša na možnost prilagoditve sistema in svobode uporabnika.

Gentoo Linux omogoča veliko več kot samo namestitev, ki smo jo izvedli in preučili v

diplomskem delu. Namestitev je samo dober korak proti vsem možnostim, ki jih Gentoo

Linux ponuja, vendar lahko z nadaljnjo uporabo sistema te možnosti preizkusimo in

preučimo.

Čeprav Linux sistemi še zmeraj ne privlačijo uporabnikov računalnikov in ostalih naprav

zaradi strahu pred kompleksno namestitvijo in drugačnim načinom uporabe, pa vseeno

pridobivajo na popularnosti. Zaradi večje popularnosti se povečuje tudi podpora in razvoj

sistemov, kar vodi do večjega povpraševanju po znanju o Linux sistemih.


40

7 VIRI IN LITERATURA

[1] „History of Linux,“ [Elektronski]. Available:

https://en.wikipedia.org/wiki/History_of_Linux. [Poskus dostopa 5 Avgust 2015].

[2] „Richard Stallman,“ [Elektronski]. Available:

https://en.wikipedia.org/wiki/Richard_Stallman. [Poskus dostopa 5 Avgust 2015].

[3] „Linux,“ [Elektronski]. Available: https://en.wikipedia.org/wiki/Linux. [Poskus

dostopa 5 Avgust 2015].

[4] „Gentoo Linux,“ [Elektronski]. Available:

https://en.wikipedia.org/wiki/Gentoo_Linux. [Poskus dostopa 5 Avgust 2015].

[5] „Linux kernel Wikipedia,“ [Elektronski]. Available:

https://en.wikipedia.org/wiki/Linux_kernel. [Poskus dostopa 5 Avgust 2015].

[6] „Linux kernel and arhitecture,“ [Elektronski]. Available:

https://knowstuffs.wordpress.com/2012/06/11/linux-kernel-and-architecture/. [Poskus

dostopa 6 Avgust 2015].

[7] „GNU Compiler Collection,“ [Elektronski]. Available:

https://en.wikipedia.org/wiki/GNU_Compiler_Collection. [Poskus dostopa 7 Avgust

2015].

[8] „GCC Optimization,“ [Elektronski]. Available:

https://wiki.gentoo.org/wiki/GCC_optimization. [Poskus dostopa 8 Avgust 2015].

[9] „Gentoo Wiki makeopts,“ [Elektronski]. Available:

https://wiki.gentoo.org/wiki/MAKEOPTS. [Poskus dostopa 10 Avgust 2015].


41

[10] „Unix Shell,“ [Elektronski]. Available:

https://en.wikipedia.org/wiki/Bash_(Unix_shell). [Poskus dostopa 10 Avgust 2015].

[11] „GPT and MBR partitions,“ [Elektronski]. Available:

http://www.howtogeek.com/193669/whats-the-difference-between-gpt-and-mbr-

when-partitioning-a-drive/. [Poskus dostopa 11 Avgust 2015].

[12] „Portage Software,“ [Elektronski]. Available:

https://en.wikipedia.org/wiki/Portage_(software)#ebuild. [Poskus dostopa 25 Avgust

2015].

[13] „USE FLAGS,“ [Elektronski]. Available:

https://wiki.gentoo.org/wiki/Handbook:AMD64/Working/USE. [Poskus dostopa 19

Avgust 2015].

[14] „USE Flags documentation,“ [Elektronski]. Available:

https://www.gentoo.org/support/use-flags/#doc_chap1. [Poskus dostopa 25 Avgust

2015].

42

43

44

Documents

Administracija Gentoo Linux - COnnecting REpositories · 2017. 11. 28. · Administracija Gentoo Linux 2 2 GENTOO LINUX 2.1 Distribucija Gentoo Linux je ena izmed mnogih distribucij