2. februar 2018

Odgovori na vprašanja bank v zvezi s spremenjenih poročanjem zaradi prehoda na MRSP 9

v skladu z Navodilom za izvajanje Sklepa o poročanju MFI z dne 5. decembra 2017

Opomba: Odgovori Banke Slovenije na splošna vprašanja bank v zvezi s prehodom na MRSP 9 niso

zavezujoči, ker lahko EBA v okviru mehanizma odgovorov na vprašanja (Q&A) zavzame drugačno

stališče oz. lahko drugačno stališče zavzame tudi ECB.

A. Pojasnila v zvezi z izpolnjevanjem obrazcev FINREP, ki posledično vplivajo tudi na

poročilo BS1S

1. Definicija bruto knjigovodske vrednosti za finančna sredstva, ki se merijo po pošteni

vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa ali po pošteni vrednosti prek poslovnega

izida za namen poročanja v obrazcih FINREP (F4.03.1 in F12.02) in poročilu BS1S

1.1. Vprašanje: MSRP 9.5.5.2 navaja: »Podjetje mora uporabljati zahteve glede oslabitve pri

pripoznavanju in merjenju popravka vrednosti za izgubo pri finančnih sredstvih, ki se merijo po

pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa v skladu s 4.1.2.A členom. Vendar se mora

popravek vrednosti za izgubo pripoznati v drugem vseobsegajočem donosu in ne sme zmanjšati

knjigovodske vrednosti finančnega sredstva v izkazu finančnega položaja.«

Navodilo za poročanje Finrep tabel (Annex V) v Part 1. 27. definira carrying amount kot »the

amount to be reported in the balance sheet.«, v Part 1. 34. (b) pa za gross carrying amount pravi, da

mora biti »for debt instruments at amortised cost or at fair value through other comprehensive income

/…/ the carrying amount before adjusting for any loss allowance«; iz tega razumemo, da se v carrying

amount in v gross carrying amount v primeru finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi drugi

vseobsegajoči donos poroča isto vrednost.

Vendar pa validacijska kontrola številka v5029_m za F4.03.1., ki prikazuje prav ta finančna sredstva,

zahteva, da je carrying amount za finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi ostali vseobsegajoči

donos vsota gross carrying amount in accumulated impairment (z negativno vrednostjo): {c010} =

sum(c015, c030-070).

Ker to vpliva tudi na ostala poročila, kamor se zajemajo finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi

drugi vseobsegajoči donos, nas zanima, kako naj pri teh finančnih sredstvih poročamo gross carrying

amount in kako carrying amount?

Odgovor BS (5.7.2017): Bruto knjigovodske vrednosti izpostavljenosti (gross carrying amount) iz dolžniških finančnih instrumentov je za namen poročanja v obrazcih FINREP opredeljena v 34.

odstavku Priloge V osnutka Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 680/2014, ki je dosegljiv na spletni

strani: https://www.eba.europa.eu/regulation-and-policy/supervisory-reporting/implementing-

technical-standards-on-proposed-amendments-to-finrep-ifrs-due-to-ifrs-9. Slednja je v odvisnosti od

razvrstitve v skupine in merjenja finančnih sredstev opredeljena sledeče:

za finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti, kot knjigovodska vrednost pred

oblikovanjem popravkov vrednosti za kreditne izgube (seštevek vrednosti 80, 81, 82, 83 in 84

iz poročila BS1S),

za finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v

posesti za trgovanje in imajo status nedonosnih izpostavljenosti, kot poštena vrednost

(knjigovodska vrednost), povečana za nastale (akumulirane) negativne spremembe poštene

vrednosti zaradi kreditnega tveganja od datuma pripoznanja v izkazu finančnega položaja do

referenčnega datuma (seštevek vrednosti 80, 81, 82, 83, minus 89 iz poročila BS1S),

2

za finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ki niso v

posesti za trgovanje in imajo status donosnih izpostavljenosti, kot poštena vrednost –

knjigovodska vrednost (seštevek vrednosti 80, 81, 82, 83 iz poročila BS1S),

za finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega

donosa, kot poštena vrednost – knjigovodska vrednost, povečana za nastale (akumulirane)

izgube zaradi kreditnega tveganja od datuma pripoznanja v izkazu finančnega položaja do

referenčnega datuma (seštevek vrednosti 80, 81, 82, 83 iz poročila BS1S). Posledično banka v

skladu s to opredelitvijo in Navodilom za izvajanje Sklepa o poročanju MFI nastale

(akumulirane) izgube zaradi kreditnega tveganja od datuma pripoznanja v izkazu finančnega

položaja do referenčnega datuma poroča tudi med popravki vrednosti za kreditne izgube

(vrednosti 85 in 86 iz poročila BS1S).

Glede na zapisano v zadnji alineji je bilo tudi v Navodilo za izvajanje Sklepa o poročanju MFI, pri

opisu vrednostnih podatkov, ki se nanašajo na knjigovodsko vrednost in popravke vrednosti za

kreditne izgube (vred. 80, 85 in 86), za finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek

drugega vseobsegajočega donosa, vstavljeno pravilo, po katerem bruto knjigovodska vrednost teh

sredstev (vred. 80) vključuje pošteno vrednost – knjigovodsko vrednost teh sredstev, povečano za

nastale (akumulirane) izgube zaradi kreditnega tveganja od datuma pripoznanja v izkazu finančnega

položaja do referenčnega datuma. Obenem se te akumulirane izgube zaradi kreditnega tveganja za

namen poročanja vključujejo tudi v popravke vrednosti za kreditne izgube (vred. 85 in 86).

1.2. Vprašanje: FINREP v 34.b odstavku Dela 1 Priloge V za bruto knjigovodsko vrednost pravi, da

je to knjigovodska vrednost pred prilagoditvijo za morebitne popravke vrednosti za izgubo (v

angleščini »gross carrying amount shall be the carrying amount before adjusting for any loss

allowance«). »Akumulirana oslabitev« za dolžniške instrumente, merjene po pošteni vrednosti prek

drugega vseobsegajočega donosa, pa je v 70.b odstavku Dela 2 Priloge V definirana kot vsota

pričakovanih kreditnih izgub in njihovih variacij, pripoznana kot zmanjšanje poštene vrednosti danega

instrumenta od začetnega pripoznanja.

Zato nas zanima, ali je tu v ozadju predpostavka, da so popravki vrednosti za izgubo dejansko isto kot

akumulirane izgube iz naslova kreditnega tveganja (in so torej tudi njihove »variacije« v okviru

kreditnega tveganja)? Ali pa morebiti za namen Finrep pri izračunu bruto knjigovodske vrednosti

prištejemo tudi tiste prilagoditve vrednosti, ki se nanašajo na tržno tveganje (v BS1S pa ne, kar bi

pomenilo različno poročanje v Finrep in BS1S)?

Odgovor BS (29.8.2017): Menimo, da je potrebno navedene "variacije" v 70b. odstavku Dela 2

Priloge V brati v povezavi s kreditnimi izgubami (v okviru sprememb poštene vrednosti instrumenta)

oz. kreditnim tveganjem (ne pa tudi v povezavi z drugimi (tržnimi) dejavniki, ki vplivajo na

spremembo poštene vrednosti finančnega instrumenta). Na tej podlagi je zasnovan tudi koncept

poročanja po Navodilu za izvajanje Sklepa o poročanju MFI.

2. Črpane izpostavljenosti in ugotavljanje pomembne obveznosti v zamudi za neplačane, POCI

in druge izpostavljenosti

Vprašanje: Izhodišče za namen izračuna števila dni pomembne zamude (š.117 v BS1S) in posledično

določitve statusa neplačila in statusa nedonosnosti je črpana izpostavljenost. Glede na to, da je

izhodišče za črpano izpostavljenost bruto bilančna vrednost netrgovalnih postavk (v F18 je to vsota

celic v stolpcu 010 v vrsticah 330 in 335), nas zanima, ali pravilno razumemo, da kot osnovo za

črpano izpostavljenost in torej kot osnovo za spremljanje višine zamud, ki predstavljajo pomembno

zamudo, upoštevamo črpano izpostavljenost, kot jo definira 34. odstavek 1. dela Priloge V?

Kaj potem narediti pri finančnih sredstvih, ki se merijo po odplačni vrednosti, ki so kreditno oslabljena

že ob začetnem pripoznanju (POCI)? Ta so ob začetnem pripoznanju pripoznana v nominalni

vrednosti s pripadajočo prilagoditvijo na pošteno vrednost ali pa diskontom. Če prav razumemo, se v

3

primeru nakupa takega sredstva diskont pripozna kot zmanjšanje vrednosti ob pripoznanju (ker smo

pač plačali za sredstvo toliko manj), v primeru izdaje sredstva v banki pa se prilagoditev na pošteno

vrednost pripozna kot izguba (ampak ne kot popravek vrednosti) v izkazu poslovnega izida. Ali to

pomeni, da v črpano izpostavljenost vključujemo za diskont oz. prilagoditev vrednosti zmanjšano

izpostavljenosti? Torej niti v znesku zapadlega dela niti v številu dni pomembne zamude ne bomo

upoštevali dejanske zamude stranke, ampak jo bomo morali zmanjšati za proporcionalni del diskonta

oz. prilagoditve vrednosti?

Odgovor BS (29.8.2017): Banka neodvisno od uporabljene metode merjenja (odplačne ali poštene

vrednosti) pri računovodenju, za namen štetja dni pomembne zamude pri odplačevanju kreditov in

drugih terjatev, ki na nivoju celotne izpostavljenosti do dolžnika po kriteriju zamude nad 90 dni vodi v

opredelitev neplačila po 178. členu CRR (vrednostni podatek 117 iz poročila BS1S), izhaja iz

dejanskega dolga komitenta - dejanskih zneskov črpanih sredstev in zneskov zapadlega dela dolga.

3. Definicija obnavljajočih se izpostavljenosti za namen poročanja v obrazcu F12.01

3.1. Vprašanje: Annex V, Part 2, Paragraph 162 obravnava posebnost za poročanje revolving

izpostavljenosti v tabeli F 12.01. Te izpostavljenosti se poročajo samo v stolpcih za odpise, za

spremembo metodologije in za neto spremembe v kreditnem tveganju, kamor se razvrstijo vsa ostala

gibanja oslabitev in rezervacij.

Ali se strinjate, da za kriterij, kaj bomo obravnavali kot revolving, upoštevamo navodilo Banke

Slovenije za poročanje atributa 19 v BS1S v delu, kjer govori o poslih, ki jih nikoli ne poročamo kot

nove posle (gre namreč za precej podobno zadevo): »Banka vloge na vpogled, vloge čez noč, terjatve

in neizkoriščene limite po plačilnih in kreditnih karticah, črpane in odobrene nečrpane okvirne kredite

in revolving kredite ter finančne instrumente, pridobljene v referenčnem mesecu s pripojitvijo družb,

označi kot obstoječe posle ne glede na datum sklenitve posla, tj. s šiframa 1 in 4.«?

Odgovor BS (5.7.2017): Banka naj za namen poročanja v tabeli F12.01 kot obnavljajoče se

izpostavljenosti upošteva terjatve in neizkoriščene limite po plačilnih in kreditnih karticah, črpane in

odobrene nečrpane okvirne kredite in revolving kredite, ki v poročilu BS1S ustrezajo postavkam

poročila oz. izpostavljenostim, ki so po šifrantu 16. Vrste kreditov označene s šiframi:

05 Okvirni krediti,

07 Krediti in terjatve po plačilnih in kreditnih karticah z odloženim plačilom, ki se ne obrestujejo,

08 Krediti in terjatve po plačilnih in kreditnih karticah, ki se obrestujejo,

13 Revolving krediti za komercialne nepremičnine,

14 Drugi revolving krediti za poslovno dejavnost.

3.2. Vprašanje: Zanima nas, kako naj v tem primeru obravnavamo stanja na računih pri centralni

banki in pri drugih bankah, za katere je ravno tako kot za obnavljajoče se izpostavljenosti značilno

redno spreminjanje stanja? Ta se obravnavajo praviloma po odplačni vrednosti in so posledično

predmet poročanja v F 12.01, v BS1S pa se poročajo v A0411 – vloge razen potrdil o vlogah, kjer pa

šifranta 16 – Vrste kreditov ne izpolnjujemo. Zdi se namreč nesmiselno vsako novo stanje na računu

poročati kot pripoznanje.

Ali lahko tudi A0411 smatramo kot obnavljajoče se izpostavljenosti za F 12.01 in skladno s tem

gibanje oslabitev za ta stanja izkazujemo kot spremembe zaradi spremembe kreditnega tveganja (neto)

v stolpcu 040?

Odgovor BS (29.8.2017): Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 680/2014, zadnjič spremenjena zaradi

uvedbe MSRP 9 z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/1443 z dne 29. junija 2017 (UL L št. 213 z

dne 17. avgusta 2017, str. 1; v nadaljevanju ITS) v 162. odstavku Dela 2 Priloge V določa, da se kot

izjema pri izpolnjevanju obrazca F 12.1 obravnavajo le obnavljajoče se (revolving) izpostavljenosti in

4

sicer na način, da se vse spremembe pričakovanih kreditnih izgub pri teh izpostavljenostih, z izjemo

odpisov, v celoti vključijo v stolpec 040. Četudi se lahko strinjamo z vami, da je narava posla na

podlagi sklenjenih poravnalnih in transakcijskih računov podobna obnavljajočim se izpostavljenostim,

druge izjeme z ITS niso predvidene. Zato vam v zvezi s tem predlagamo, da napotite vprašanje na

EBA prek Q&A mehanizma, ki je dostopen na povezavi https://www.eba.europa.eu/single-rule-book-

qa.

B. Pojasnila, ki se nanašajo neposredno na pripravo poročila BS1S

4. Prilagoditve vrednosti POCI oz. odmik

Vprašanje: Ko kredit postane POCI, se izračuna poštena vrednost kredita in se razlika do

knjigovodske vrednosti knjiži kot t.i. odmik. Ko pride do spremembe pričakovanih denarnih tokov, se

izračuna in knjiži popravek vrednosti, ki je lahko tudi pozitiven (se pravi, da se knjiži v breme

popravka vrednosti in prihodke od odprave popravkov), čeprav do sedaj ni bilo oblikovanih nobenih

popravkov – vsaj tako mi razumemo knjiženje.

Zanima nas, v katero kolono se poroča odmik in kam popravek vrednosti od POCI kreditov. Kontrola

oziroma pravilo je, da je popravek vrednosti lahko izključno negativen!

Odgovor BS (22.11.2017): Banka skladu s členom 5.4.3 MSRP 9 spremembe pogojev

odplačevanja, ki ne privedejo do pomembnih sprememb denarnih tokov, obravnava kot

prilagoditev bruto knjigovodske vrednosti (s protipostavko v poslovnem izidu) na podlagi

izračunane sedanje vrednosti na novo dogovorjenih ali spremenjenih diskontiranih pogodbenih

denarnih tokov.

Posledično se za namen poročanja v BS1S v skladu z Navodilom za izvajanje Sklepa o poročanju MFI

takšna prilagoditev bruto knjigovodske vrednosti, kot posledica spremenjenih pogodbeno

dogovorjenih denarnih tokov, odrazi v vrednostnem podatku 80 Znesek knjigovodske vrednosti

postavke, medtem ko se sprememba v oceni kreditnih izgub odrazi v vrednostnih podatkih popravkov

vrednosti zaradi oslabitev.

Spremembe pogojev odplačevanja, ki privedejo do pomembnih sprememb denarnih tokov,

banka obravnava po pravilih odprave pripoznanja bilančne izpostavljenosti iz izkaza finančnega

položaja (upoštevaje pogoje odplačevanja pred spremembo) iz člena 3.2.3 MSRP 9 in pravilih

pripoznanja izpostavljenosti (upoštevaje pogoje odplačevanja po spremembi) iz členov 5.1.1 in 5.1.1A

MSRP 9.

To pomeni, da banka novo finančno sredstvo v izkazu finančnega položaja ob začetnem pripoznanji

pripozna po pošteni vrednosti, če ta poštena vrednost (na katero vpliva tudi kreditno tveganje) ne

ustreza transakcijski ceni tega instrumenta. Izračunana razlika med obema pa predstavlja odmik, ki je

pri POCI zaradi kreditnega tveganja običajno višji.

Ker v izračun kreditnih izgub vstopa poštena vrednost tega finančnega sredstva, je za namen poročanja

to hkrati tudi njegova bruto knjigovodska vrednost in se posledično vključuje tudi v vrednostni

podatek 80 Znesek knjigovodske vrednosti postavke. To pomeni, da se tudi prej omenjeni odmik

odrazi v vrednostnem podatku 80 Znesek knjigovodske vrednosti postavke in ne v vrednostnih

podatkih popravkov vrednosti zaradi oslabitev.

Proučili smo tudi možnost, po kateri bi se ta odmik vključil v vrednostni podatek 81 ali 84 (ob

posledični spremembi njegovega naziva), vendar smo to možnost zaradi prekratkega roka za

implementacijo opustili.

Vprašanje: Glede na navodila o zaključnem knjiženju iz dopisa, z oznako 38.00-0462/17-HK, se

odmik od bruto knjigovodske vrednosti finančnih sredstev, nastalih ob spremembi pogojev

odplačevanja, vključi v vrednostni podatek »80 Znesek knjigovodske vrednosti postavke«. Ker se

podatek o odmiku ne poroča v noben drug vrednostni podatek (kot npr. akumulirane spremembe

poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja v stolpcu 89), bi v skladu z »Navodili za izdelavo izkaza

finančnega položaja, izkaza poslovnega izida in izkaza vseobsegajočega donosa ter izračun kazalnikov

5

poslovanja bank in hranilnic«, banka poročala bistveno nižji znesek ter posledično odstotek

nedonosnih izpostavljenosti, kot pred uvedbo MSRP 9. Ta odstotek dejansko ne bi odražal realnega

stanja nedonosnih izpostavljenosti. Iz navodil za FINREP (34. (b) odstavek prvega dela in 70. (a)

odstavek drugega dela Priloge V) prav tako razumemo, da je v primeru POCI postavk bruto

knjigovodska vrednost že zmanjšana za te prilagoditve (ker te prilagoditve ne predstavljajo popravkov

vrednosti za izgubo v smislu »akumulirane oslabitve« na kontih popravkov vrednosti v skladu z

MSRP). Po drugi strani pa se tudi sprašujemo, kaj prikazati kot originalne izpostavljenosti v obrazcih

LE in CR.

Primer: neodplačani dolg komitenta = 7 mio, kredit je POCI in NPE, poštena vrednost = 1 mio. Pred

MSRP 9 bi bila bruto vrednost 7 mio, po uvedbi MSRP 9 pa 1 mio. To dejansko pomeni, da bo v tem

primeru banka v tabeli F18 izkazovala nižje NPL-je v višini 6 mio EUR.

Glede na zgoraj napisano, bi prosili za potrditev načina poročanja POCI postavk v BS1S, torej s

pripadajočim odmikom v vrednostnem podatku »80 Znesek knjigovodske vrednosti postavke« ter za

odgovor, ali ta način prikaza uporabimo tudi v Finrep ter v LE in CR ali se morda način prikaza med

posameznimi poročili razlikuje?

Odgovor BS (31.1.2018): Kot že sami ugotavljate, navedeno pravilo poročanja POCI, ki smo ga

vstavili v Navodilo za izvajanje sklepa o poročanju MFI, izhaja iz MSRP 9 (glejte člen 5.4.3 iz MSRP

9 in naše pismo št. 38.00-0462/17-HK, na katerega se sklicujete) in definicije bruto knjigovodske

vrednosti iz Priloge V spremenjene Izvedbene Uredbe Komisije (EU) št. 680/2014 zaradi uvedbe

MSRP 9, ki je opredeljena kot knjigovodska vrednost pred oblikovanimi popravki vrednosti za

kreditne izgube ali prilagoditvijo knjigovodske vrednosti (če je le-ta negativna).

Zatorej se v skladu s temi določbami vsaka prilagoditev knjigovodske vrednosti zaradi spremembe

pogojev odplačevanja v poročilih odrazi v bruto knjigovodski vrednosti. Kadar banka v skladu s temi

določbami ravna po pravilih odprave pripoznanja prvotnega finančnega sredstva in pripoznanjem

novega finančnega sredstva s spremenjenimi pogoji odplačevanja, mora ob začetnem pripoznanju

slednjega upoštevati še naslednje pravilo:

Finančna sredstva se ob začetnem pripoznanju pripoznajo po pošteni vrednosti (če le-ta ni enaka

transakcijski ceni; pravilo že po obstoječem MRS 39). Na pošteno vrednost nedonosne

izpostavljenosti pa v tem primeru pomembno vpliva komponenta kreditnega tveganja.

Glede na predhodno bi banka v spodaj navedenem primeru POCI vključila v poročilo BS1S na sledeči

način:

bruto knjigovodsko vrednost (upoštevaje odmik) ob začetnem pripoznanju POCI v vrednostne

podatke od 80 do 84;

popravke vrednosti za kreditne izgube v znesku, kot jih bo banka izračunala za to izpostavljenost v

okviru skupine 3 na dan 1. 1. 2018.

Ker to pravilo vpliva na knjigovodsko vrednost instrumentov, ki vstopa tudi v ostale obrazce (LE in

CR), se posledično ta sprememba smiselno odrazi tudi v teh obrazcih.

5. Vprašanje: Razmejitev popravkov vrednosti za kreditne izgube na popravke vrednosti za

posamezno izpostavljenost in popravke vrednosti za skupino izpostavljenosti

5.1. Vprašanje: Razdelitev popravkov vrednosti v BS1S na stolpec 85 (Znesek popravkov vrednosti

zaradi posamičnih oslabitev finančnih sredstev) in stolpec 86 (Znesek popravkov vrednosti zaradi

skupinskih oslabitev finančnih sredstev). Zanima nas ali si pravilno razlagamo, da med skupinske

popravke vrednosti (S86) vključimo popravke iz skupin 1 in 2, med posamične popravke vrednosti

(S85) pa popravke iz skupine 3. To je naša interna interpretacija, zato bi želeli preveriti ali je ta

razvrstitev pravilna.

6

Odgovor BS (24.10.2017): Banka razvrstitev popravkov vrednosti v stolpca opravi v odvisnosti od

metode merjenja kreditnih izgub (neodvisno od razvrstitve v 3 skupine). V kolikor kreditne izgube

meri za skupino finančnih sredstev s podobnimi značilnostmi tveganja, jih vključi v stolpec 86. V

kolikor kreditne izgube meri posamično (posebej za izpostavljenost, ki je predmet poročanja), jih

vključi v stolpec 85.

5.2. Vprašanje: V povezavi s kontrolo K31_009_03S testnega poročanja BS1S glede stolpca 85 in 86

nas zanima, kaj Banka Slovenije interpretira kot posamično ocenjevanja in kaj kot skupinsko

ocenjevanje izgub. Skupinsko ocenjevanje izgub po naši interpretaciji pomeni uporabo parametrov PD

in LGD, ki so določeni za homogeno skupino v katero se posamezna izpostavljenost uvršča, pri

izračunu oslabitev za to izpostavljenost. Na ta način bomo izračunavali oslabitve za izpostavljenosti,

ki se bodo razvrstile v skupino 1 in 2 (tudi banke). Posamično ocenjevanje pa interpretiramo na način,

da se pri posamičnem ocenjevanju uporabijo podatki (izkaz finančnega položaja, kazalniki...), ki se

nanašajo na posameznega dolžnika in ne parametri, ki so določeni za homogeno skupino. Posamično

ocenjujemo izpostavljenosti, ki so v položaju neplačila (skupina 3).

Odgovor BS (27.12.2017): S posamično ocenjenimi kreditnimi izgubami so mišljene izgube, ki jih

banka izračuna na podlagi ocene pričakovanih denarnih tokov posameznega finančnega instrumenta

oz. dolžnika. S skupinsko ocenjenimi kreditnimi izgubami pa so mišljene izgube, ki jih banka izračuna

za homogene skupine izpostavljenosti (z uporabo parametrov PD in LGD).

5.3. Vprašanje: Kako naj banka poroča kumulativne spremembe pričakovane vseživljenjske kreditne

izgube za kreditno oslabljene izpostavljenosti že ob začetnem pripoznanju (POCI postavke). Banka bo

namreč za navedene izpostavljenosti izračunavala pričakovane vseživljenjske kreditne izgube po

metodologiji posamičnih oslabitev, ki jo bo uporabljala za skupino 3, dokler bo POCI postavka

nedonosna. V primeru, da bo POCI postavka postala donosna, pa bo banka za izračun pričakovane

vseživljenjske kreditne izgube uporabila metodologijo za skupino 2. V tem primeru bo POCI postavka

še vedno razvrščena v skupino 3, samo metodologija izračuna vseživljenjskih pričakovanih kreditnih

izgub se bo spremenila. Ali banka, glede na navedeno, poroča kumulativne spremembe pričakovane

vseživljenjske kreditne izgube za POCI postavke glede na metodologijo, ki jo bo uporabila pri

izračunu vseživljenjskih pričakovanih kreditnih izgub, ali kumulativne spremembe oz. popravke

vrednosti vedno poroča v stolpcu 85?

Odgovor BS (24.10.2017): Tudi v tem primeru banka poroča popravke vrednosti v odvisnosti od

uporabljene metode merjenja (za skupino ali posamezno izpostavljenost). Ko banka za

izpostavljenosti, ki so ob začetnem pripoznanju označene kot POCI, po izhodu iz položaja neplačila

preide na ocenjevanje kreditnih izgub po metodologiji za skupino 2, po našem mnenju tudi te

izpostavljenosti prerazporedi v skupino 2, ni pa dovoljeno POCI izpostavljenosti prerazporediti v

skupino 1 (glejte tudi 15a. odstavek končnega osnutka Usmeritev v zvezi z uporabo modela

pričakovanih kreditnih izgub in pravil vrednotenja določenih knjigovodskih postavk).

5.4. Vprašanje: Imamo dodatno vprašanje v povezavi z vašim odgovorom, in sicer da se lahko

donosne POCI postavke razporedijo v skupino 2. V odgovoru navajate 15 (a) odstavek Usmeritev v

zvezi z uporabo modela pričakovanih kreditnih izgub in pravil vrednotenja določenih knjigovodskih

postavk , kjer je zapisano, da se donosne POCI postavke ne smejo prerazporediti v skupino 1 in bi na

podlagi slednjega lahko sklepali, da se lahko razporedijo v skupino 2. Na podlagi 7. in 8. odstavka

navedenih usmeritev, glede na naše razumevanje, POCI postavk ne smemo razporediti v skupino 2, saj

se v skupino 2 uvrščajo izpostavljenosti, pri katerih se je kreditno tveganje v obdobju od začetnega

pripoznanja do datuma, za katerega banka poroča, pomembno povečalo. Ali lahko ob upoštevanju 7.

in 8. odstavka navedenih usmeritev vseeno sklepamo, da se donosne POCI postavke lahko razporedijo

v skupino 2?

7

Odgovor BS (24.10.2017): v spodaj zapisanem odgovoru izhajamo iz dejstva, da izpostavljenosti

skupine 3 ustrezajo definiciji neplačila po 178. členu CRR (pomeni, da se upoštevajo tako vhodni kot

izhodni kriteriji iz te kategorije). Zato izhodni kriteriji iz skupine 3 z Usmeritvami Banke Slovenije v

zvezi z uporabo modela pričakovanih kreditnih izgub in pravil vrednotenja določenih knjigovodskih

postavk niso posebej določeni. Ko so izpolnjeni kriteriji za izhod iz položaja neplačila, so posredno

izpolnjeni kriteriji za izhod iz skupine 3 v skupino 2.

Z usmeritvami (v 15. odstavku) so opredeljeni samo kriteriji za izhod iz skupine 2 v skupino 1, pri

čemer POCI izpostavljenosti, ne morejo biti predmet te prerazporeditve, saj je za to kategorijo

izpostavljenosti v skladu z 5.5.13. členom MSRP 9 obvezno izkazovanje popravkov vrednosti oz.

rezervacij za kreditne izgube na podlagi pričakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja

izpostavljenosti.

6. Obravnava izključenih prihodkov

6.1. Vprašanje: BS je v dopisu bankam dne 20. julija zapisala: »Prejeli smo tudi pomislek glede

računovodenja in poročanja obrestnih prihodkov na oslabljeni del nedonosnih kreditov in

terjatev. Obresti v zvezi z oslabljenim delom glavnice se v skladu z MSRP 9 (kot tudi obstoječim

MRS 39) po oslabitvi glavnice prenehajo izkazovati v izkazu poslovnega izida. Delovna skupina, ki je

bila ustanovljena pod okriljem izdajatelja MSRP – IASB), z namenom nudenja pomoči pri

interpretaciji MSRP 9, je izdala nezavezujoče pojasnilo, da se obresti na oslabljeni del glavnice (tim.

izključeni prihodki) poročajo kot povečanje popravkov vrednosti zaradi oslabitev in ne kot zmanjšanje

bruto knjigovodske vrednosti. Glede na to, da pojasnilo ni zavezujoče, pripombe nismo upoštevali in

zaenkrat ostajamo pri obstoječem načinu izkazovanja. Vprašanje je še predmet nadaljnjega

proučevanja.«

Omenjeni zapis razumemo tako, da v st. 88 v BS1S poročamo samo izključene prihodke, torej znesek

neodplačanih obresti, ki nima protipostavke med obrestnimi prihodki. Medtem ko v st. 88 ne

vključujemo pričakovanih izgub za obresti za finančna sredstva, ki jih banka vodi v skupinah 1 in 2 in

jih izkazuje kot popravke vrednosti. Je naše razumevanje pravilno? Kako pa ravnamo v primeru

unwindinga obresti? Ali za znesek unwindinga zmanjšamo izključene prihodke?

Odgovor BS (29.8.2017): Banka v skladu s končnim osnutkom Navodila za izvajanje Sklepa o

poročanju MFI v vrednostni podatek 88 vključi znesek vseh neplačanih obresti in vnaprej

vračunanih obresti po pogodbi s komitentom, ki jih v skladu z določbami iz 5.4.1 in 5.4.2 člena

MSRP 9 ni vključila v poslovni izid. Zapisano pravilo je relevantno le za izpostavljenosti, ki so za

namen oblikovanja oslabitev v skladu z MSRP 9 razvrščene v skupino (stage) 3.

Opomba: V tej zvezi glejte tudi pojasnilu iz pisma št. 38.00-0462/17-HK z dne 5. 12. 2017 pod zap.

št. II. 2. in Poglavje III. D. Usmeritev zvezi z uporabo modela pričakovanih kreditnih izgub in pravil

vrednotenja določenih knjigovodskih postavk z dne 5. decembra 2017.

6.2. Vprašanje: Banka bo tudi ob prehodu na MSRP 9 izključevala obrestne prihodke za bilančne

izpostavljenosti za vse komitente z boniteto D in E, torej tudi za bilančne izpostavljenosti merjene po

pošteni vrednosti preko IPI. V Navodilu za izvajanje Sklepa o poročanju monetarnih institucij je za

vrednostni podatek »88 - Znesek izključenih prihodkov« navedeno, da se podatek poroča za kredite po

odplačni vrednosti in kredite po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa.

Ali lahko v poročilo BS1S v stolpec 88 poročamo tudi izključene prihodke za bilančne

izpostavljenosti, ki se merijo po pošteni vrednosti preko izkaza poslovnega izida?

Odgovor BS (22.11.2017): Pravilo glede poročanja izključenih prihodkov je tesno povezano z

uporabo metode efektivnih obresti in merjenjem odplačne vrednosti finančnih sredstev. Zato se

neposredno nanaša na dolžniške finančne instrumente, ki se merijo po odplačni vrednosti, in posredno

8

na dolžniške finančne instrumente, ki se merijo po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega

donosa, saj se v skladu s členom 5.7.10 MSRP 9 tudi obresti od teh instrumentov, izračunane po

metodi efektivnih obresti, pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

Še natančneje se to pravilo izključevanja nanaša zgolj na tisto podmnožico prej omenjenih dolžniških

finančnih instrumentov, ki zapadejo pod pravila glede oblikovanja oslabitev po MSRP 9 in so v skladu

s temi pravili opredeljena kot finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo (= finančna sredstva

v položaju neplačila po 178. členu CRR) in posledično za namen izračunavanja oslabitev razporejena

v skupino 3.

Glede na navedeno v Navodilu za izvajanje Sklepa o poročanju MFI izključevanja obrestnih

prihodkov na finančna sredstva, ki se merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, nismo

predvideli.

7. Poročanje obresti

Vprašanje: Po sedanji ureditvi, smo poročali obračunane obresti v neto znesku v VP82 Znesek

obračunanih obresti, popravek obračunanih obresti pa smo poročali tudi v VP 88 Znesek izključenih

prihodkov, saj je popravek obresti v izkazu poslovnega izida zniževal prihodke od obresti. Z MSRP9

bi se naj za pogodbe v stage 1 in 2 v izkaz PI vključili prihodki od obresti v višini pogodbenih

obračunanih obresti, medtem ko bi naj popravek vrednosti obračunanih obresti pomenil odhodek iz

oslabitev.

Zanima nas, ali se v BS1S za pogodbe, razvrščene v stage 1 in 2, popravek obračunanih obresti še

vedno poroča v VP82 Znesek obračunanih obresti (torej poročanje neto obresti), ali je predvideno, da

se popravki obresti poročajo v VP85 oziroma VP86 v znesku popravkov vrednosti.

V primeru, da ostaja poročanje obresti v VP82 v neto znesku predvidevamo, da je potrebno popravke

obresti vključiti tudi v VP 88 Znesek izključenih prihodkov (zaradi izračuna VP 132 Znesek

neodplačanega dolga).

Odgovor BS (24.10.2017): Sam koncept poročanja izključenih prihodkov iz obresti ostaja zaenkrat

nespremenjen, s tem da se le ta zaradi sprememb, ki jih prinaša MSRP 9 ohranja le za izpostavljenosti

skupine 3. To pomeni, da se za izpostavljenosti skupine 1 in 2 v VP 82 in VP 83 oz. VP 80 (če gre za

pripisane obresti) poroča celoten znesek (še neplačane) terjatve iz obresti, ki izhaja iz pogodbe, s

protipostavko v obrestnih prihodkih. Medtem ko se za izpostavljenosti skupine 3 v VP 82 in VP 83

vključijo samo (neplačane) obresti od neoslabljenega dela glavnice (oz. "unwinding" obresti), obresti

od oslabljenega dela glavnice pa v VP 88 (izključeni prihodki).

8. Knjigovodska vrednost kreditov (VP 80), ki ne prestanejo SPPI testa in se obvezno merijo

po pošteni vrednosti prek poslovnega izida

Vprašanje: Pri snovanju novega poročila BS1S (IFRS 9) se nam pri kreditih, ki ne bodo prestali SPPI

testa in jih moramo poročati po pošteni vrednosti (v portfelju FS obvezno merjena po pošteni

vrednosti skozi IPI, ki niso v posesti za trgovanje) postavlja vprašanje, kaj poročati v koloni 80.

Predpostavljamo, da fair value (ki je sestavljena iz njegove odplačne vrednost (i+ -) razlike do njegove

tržne vrednosti). Ali mora ta razlika do tržne vrednosti vsebovati tudi »Akumulirane spremembe

poštene vrednosti zaradi spremembe kreditnega tveganja«, ki jo poročamo v koloni 89 z predznakom

minus?

Odgovor BS (25.10.2017): Banka naj pri finančnih instrumentih, ki se merijo po pošteni vrednosti

prek IPI, v vrednostni podatek 80 poročila BS1S vključi celotno pošteno vrednost finančnega

instrumenta, ki že vključuje tudi spremembe zaradi kreditnega tveganja (rezen obresti, ki se

prikazujejo v vrednostnih podatkih 82 in 83).

9

9. Kriteriji za razvrščanje izpostavljenosti v bonitetne skupine od A do E

Vprašanje: S 01.01.2018 stopi v veljavo novo Navodilo za izvajanje Sklepa o poračanju monetarnih

finančnih institucij (MFI), ki v delu za izračun klasifikacij nadomešča Sklep o ocenjevanju izgub iz

kreditnega tveganja bank in hranilnic. In sicer 5. člen Sklepa o ocenjevanju izgub je enak 106. točki

(Oznaka bonitete komitenta) MFI.

Prejetih prvovrstnih zavarovanj se pri izračunu klasifikacije ne upošteva več. Razlika smo opazili v 7.

členu Sklepa o ocenjevanju izgub, ki navaja, da je potrebno upoštevati tudi boniteto dolžnika (interni

rating), za kar je banka do sedaj uporabljala prevajalni šifrant; v novem MFI pa člena z dodatnim

kriterijem ni.

Zanima me ali je za določitev klasifikacije na nivoju komitenta zadosti samo kriterij po dnevih

zamude (torej celotna točka 106 MFI)?

Odgovor BS: (22.11.2017): Pravilo glede razvrstitve izpostavljenosti po šifrantu 106 Navodila za

izvajanje Sklepa o poročanju MFI vsebinsko ustreza 7. členu še veljavnega Sklepa o ocenjevanju

izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic in se s prehodom na MSRP 9 ne spreminja.

Glejte naše pojasnilo iz e-maila z dne 11. 7. 2017, posredovano vsem bankam in hranilnicam, v

katerem smo zapisali:

"Črta se šifrant 18. Boniteta terjatve (označevanje razvrstitve na podlagi 5. člena Sklepa o

ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic), medtem ko se označevanje po

šifrantu 106. Oznaka bonitete komitenta (od A do E) za namen poročanja še ohrani, pri čemer se

v opis tega šifranta vstavijo določbe v zvezi z razvrstitvijo izpostavljenosti do komitentov v

skupine od A do E. To področje je bilo do sedaj urejeno v 7. členu Sklepa o ocenjevanju izgub iz

kreditnega tveganja bank in hranilnic, ki z uvedbo MSRP 9 preneha veljati;"

V opisu tega šifranta je zapisano tudi, da se lahko za majhne dolžnike in fizične osebe pri razvrščanju

v bonitetne skupine v večji meri uporabi merilo rednosti poravnavanja obveznosti do banke, kar pa ne

pomeni, da banka razvršča majhne dolžnike oz. fizične osebe izključno na podlagi zamude plačila, saj

je potrebno upoštevati najmanj še (osebni) stečaj dolžnika, ukrepe restrukturiranja (npr. odpust

pomembnega dela finančnih obveznosti dolžnika) ipd.

10. Obravnava zastavljenih finančnih instrumentov v skladu finančnega premoženja pri BS z

vidika razvrščanja v skladu z MSRP 9 (in označevanja po šifrantu 44)

Vprašanje: Iz vidika uvedbe IFRS9 računovodskih standardov imamo vprašanje glede določitve

računovodskega portfelja ob pripoznanju za obveznice, ki jih ima banka v lasti. V preteklosti obveznic

v računovodski kategoriji HTM – drži do zapadlosti, ni bilo mogoče zastaviti v POOL pri Banki

Slovenije.

Kako je po IFRS9 regulativi z zastavo obveznic v portfelju HTC – hold to collect, ali jih bo mogoče

zastaviti v POOL, ali obstajajo kakšni zadržki?

Odgovor BS (27.12.2017): Omejitev v MRS 39 je vezana na kategorijo finančnih sredstev v posesti

do zapadlosti (HTM). Sama zastava vrednostnega papirje iz skupine finančnih sredstev do zapadlosti v

repo poslih in drugih oblikah financiranja že po tem standardu nujno ne prepoveduje banki nadaljnje

razvrstitve v tej skupini. Takšna omejitev bi se lahko pojavila kljub namenu banke posedovanja teh

vrednostnih papirjev do zapadlosti, če banka v resnici ne bi bila zmožna več posedovati teh

vrednostnih papirjev do zapadlosti (likvidnostne težave). Zato mora banka na dan bilanciranja to

zmožnost vedno presojati in če ugotovi, ta tega ni več zmožna, takšen vrednosti papir in vse druge

vrednostne papirje HTM že v osnovi prerazporediti v skupino finančnih sredstev, razpoložljivih za

prodajo. Če torej banka ocenjuje, da bo lahko svoje obveznosti, za katere so ti vrednostni papirji

upniku dani v zastavo oz. so predmet repo poslov, poravnala, lahko za ta namen uporabi tudi

vrednostne papirje iz skupine finančnih sredstev do zapadlosti. Glejte pojasnilo IASB iz navodil za

implementacijo MRS 39.

10

Tudi v MSRP 9 neposredne omejitve pri razvrščanju finančnih sredstev zaradi njihove zastave v poslih

financiranja ni razbrati. V skladu z MSRP 9 se razvrstitev finančnih sredstev opravi glede na poslovni

model banke za upravljanje finančnih sredstev in značilnosti teh finančnih sredstev. Kasnejša

prerazporeditev finančnih sredstev se izvede zgolj ob spremembi poslovnega modela banke, pri čemer

se pričakuje, da bodo take spremembe redke (ob začetku ali prenehanju določene dejavnosti, ki je

pomembna za poslovanje). Sprememba namena v zvezi z določenimi finančnimi sredstvi (tudi v

primeru pomembnih sprememb tržnih pogojev) in začasno izginotje določenega trga za finančna

sredstva v skladu s členom B4.4.3 MSRP 9 ne sodijo v okvir sprememb poslovnega modela.

Zato je vaše vprašanje glede obravnave zastavljenih dolžniških finančnih instrumentov v POOL-u, v

povezavi z opredelitvijo poslovnega modela banke za upravljanje finančnih sredstev, relevantno

predvsem ob prvi razvrstitvi oz. ob samem prehodu na MSRP 9, tj. za dolžniška finančna sredstva, ki

uspešno prestanejo SPPI test, in sicer z vidika razmejitve med:

− poslovnim modelom, katerega cilj je posedovanje sredstev z namenom prejemanja pogodbenih

denarnih tokov, in posledične razvrstitve instrumentov POOL-a v skupino finančnih sredstev,

merjenih po odplačni vrednosti,

− in poslovnim modelom, katerega cilj je bodisi posedovanje finančnih sredstev z namenom

prejemanja pogodbenih denarnih tokov bodisi prodaja teh sredstev, in posledične razvrstitve

instrumentov POOL-a v skupino finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega

vseobsegajočega donosa.

V členu B4.1.3 je izrecno navedeno, da poslovni model podjetja zasleduje cilj "posedovanje finančnih

sredstev z namenom prejemanja pogodbenih denarnih tokov" tudi, ko pride do prodaj finančnih

sredstev (v primeru vašega vprašanja beri tudi: ko pride do zasega zastavljenega premoženja v POOL-

u) ali se pričakuje, a bo do njih prišlo v prihodnosti. Prav tako je v členu v B4.1.4. navedeno, da

finančna sredstva, ki jih ima banka z namenom kritja likvidnostih potreb v scenariju izjemnih situacij

(npr. množičnih dvigov vlog iz banke) in ne pričakuje, da bo prodalo ta sredstva, razen v takih

izjemnih scenarijih, ustrezajo cilju poslovnega modela " posedovanje sredstev z namenom prejemanja

pogodbenih denarnih tokov".

Na podlagi navedenega zaključujemo, da se odgovor na vprašanje skriva v poslovnem modelu

banke. Če ima banka v skladu s členom B4.1.4A ta finančna sredstva, ki so vključena v POOL oz.

skladu finančnega premoženja pri BS v posesti z namenom upravljanja vsakodnevnih likvidnostnih

potreb, da se ohranja določen profil donosa iz naslova obresti ali se trajanje finančnih sredstev uskladi

s trajanjem obveznosti, ki se financirajo s temi sredstvi, ta finančna sredstva v okviru poslovnega

modela zasledujejo cilj bodisi prejemanja pogodbenih denarnih tokov bodisi prodaje finančnih

sredstev, zato jih ob prehodu na MSRP 9 razporedi v skupino finančnih sredstev, merjenih po pošteni

vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa. Če pa je namen teh sredstev v kritju likvidnostih

potreb v scenariju izjemnih situacij, ta finančna sredstva zasledujejo cilj poslovnega modela

"posedovanje sredstev z namenom prejemanja pogodbenih denarnih tokov" in jih zato banka ob

prehodu na MSRP 9 razporedi v skupino finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti.

Izsek iz napotkov za implementacijo MRS 39:

"B.18 Definition of held-to-maturity financial assets: pledged collateral, repurchase agreements

(repos) and securities lending agreements

An entity cannot have a demonstrated ability to hold to maturity an investment if it is subject to

a constraint that could frustrate its intention to hold the financial asset to maturity. Does this

mean that a debt instrument that has been pledged as collateral or transferred to another party

under a repo or securities lending transaction, and continues to be recognised cannot be

classified as a held-to-maturity investment?

No. An entity’s intention and ability to hold debt instruments to maturity is not necessarily constrained

if those instruments have been pledged as collateral or are subject to a repurchase agreement or

securities lending agreement. However, an entity does not have the positive intention and ability to

11

hold the debt instruments until maturity if it does not expect to be able to maintain or recover access to

the instruments."

11. Poročanje negativnih učinkov iz merjenja nečrpanih kreditov po pošteni vrednosti

Pojasnilo BS iz pisma št. 38.00-0462/17-HK z dne 5. 12. 2017: V praksi se nekatere banke soočajo s

primeri revolving kreditov, ki niso uspešno prestali SPPI testa in posledično ne ustrezajo merilom za

merjenje po odplačni vrednosti. V tej zvezi se zastavlja vprašanje glede prikazovanja učinkov iz

merjenja teh kreditov, ki še niso v celoti črpani (iz zunajbilančne evidence). Po posvetu z revizijskimi

družbami, ki revidirajo banke, priporočamo, da banka učinek iz merjenja teh izpostavljenosti v izkazu

finančnega položaja pripozna med finančnimi obveznostmi, določenimi za merjenje po pošteni

vrednosti prek poslovnega izida (v postavki z zap. št. P.2. objavljene sheme), in posledično v izkazu

poslovnega izida med odhodki iz merjenja teh instrumentov (v postavki z zap. št. 11 objavljene

sheme).

Enako naj banka postopa tudi za namen poročanja v tabelah FINREP – F 1.2 in F 2. Obenem naj

banka tovrstne zunajbilančne izpostavljenosti in njihove učinke iz merjenja vključi tudi v tabelo F.18 z

informacijami o donosnih in nedonosnih izpostavljenostih ter učinke v tem oziru obravnava kot

akumulirane negativne prilagoditve vrednosti zaradi kreditnega tveganja.

V poročilu BS1S po Navodilu za izvajanje Sklepa o poročanju MFI z dne 5. decembra 2017 naj

banka akumulirane učinke iz merjenja teh nečrpanih kreditov vključi v postavko P0403 Druge

finančne obveznosti, označeno po šifrantu 44. Namen finančnih sredstev in drugih postavk s šifro 02 –

pripoznani (označeni) po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, učinke tekočega leta iz tega naslova

pa v postavko poročila UO134 (v vrednostni podatek 80 Znesek knjigovodske vrednosti postavke).

Hkrati naj banka akumulirane učinke iz merjenja teh nečrpanih kreditov vključi tudi v vrednostni

podatek 129. Znesek izkazanih rezervacij po MSRP relevantnih aktivnih bilančnih postavk poročila

kreditov (A0408, A0418, A0419), označenih po šifrantu 44 s šifro 17, v katere vključi tudi znesek

odobrenih nečrpanih kreditov (v vrednostni podatek 90 Znesek prevzetih in pogojnih zunajbilančnih

obveznosti).

Zaradi tovrstnih primerov je bilo treba v Prilogi 3 Navodila za izvajanje Sklepa o poročanju MFI

dopolniti metodologijo za izdelavo izkaza finančnega položaja v tč. P.II. s postavko 3. Druge finančne

obveznosti (RS128).

Vprašanje: V povezavi s prejetim dopisom št. 38.00-0462/17-HK z dne 5. 12. 2017 in dodatnim

pojasnilom z dne 15. 12. 2017 sporočamo, da se ne strinjamo s predlaganim izkazovanjem učinkov iz

naslova vrednotenja nečrpanih kreditov/limitov, ki se po črpanju obvezno merijo po pošteni vrednosti

prek poslovnega izida. Razumemo, da trenutna shema takšnih obveznosti ne predvideva in da ste jih

zato uvrstili v postavko Finančne obveznosti, določene za merjenje po pošteni vrednosti prek

poslovnega izida. Ob tem predlagamo, da se ta postavka preimenuje v Finančne obveznosti, merjene

po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, znotraj tega pa bi banke potem lahko v letnem poročilu

razkrile, koliko od teh je obveznosti, določenih za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida

(v nadaljevanju FVO), koliko pa se jih nanaša na negativne poštene vrednosti finančnih sredstev, ki so

obvezno merjenja po pošteni vrednosti.

Prikazovanje v izkazu finančnega položaja je torej kompromis, s katerim se lahko strinjamo (čeprav

sicer te obveznosti ne izpolnjujejo pogojev za FVO – ne znižuje se nedoslednost

merjenja/pripoznavanja, ne upravljajo se na podlagi poštene vrednosti, gostiteljski instrument (če gre

za vgrajen izveden finančni instrument) je sredstvo, ki spada v področje uporabe MSRP 9; poleg tega

bi bilo bolj primerno, da bi se tudi na pasivi poročal namen 17). Ne strinjamo pa se, da se zaradi tega

kompromisa »pokvarijo« tudi učinki, pripoznani v izkazu poslovnega izida. Menimo da ni pravilno, da

se računovodska razvrstitev (in posledično tudi namen v BS1S) spreminja v odvisnosti od tega, ali je

poštena vrednost instrumenta pozitivna ali negativna. Instrument je vedno isti in ne more biti v enem

12

mesecu razvrščen kot obvezno merjen po pošteni vrednosti preko izkaza poslovnega izida, v drugem

pa kot določen za merjenje po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Po našem mnenju bi morali

biti vsi učinki prikazani kot učinki iz vrednotenja finančnih sredstev, obvezno merjenih po pošteni

vrednosti prek poslovnega izida.

Prav tako ni logično, da se za isti instrument v istem mesecu zahteva poročanje po dveh namenih

(FVO na pasivi in obvezno merjeni po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega dela na aktivi).

Dodatno še sporočamo, da bi knjiženje in poročanje na zahtevan način lahko zagotovili le z ročnimi

knjižbami. Vendar pa to ni glavni razlog, zakaj se s predlaganim ne strinjamo. Glavni razlog je namreč

vsebina.

V tej zvezi prosimo za pojasnilo, na kakšen način bi po vašem mnenju morali evidentirati učinke v

naslednjem primeru:

imamo 100 d.e. črpanega kredita, poštena vrednost tega dela je 80 d.e. 900 d.e. je še nečrpanih,

poštena vrednost je -170. Skupaj je torej poštena vrednost tega kredita -90, kar se evidentira kot

obveznost v pasivi, celoten negative učinek v IPI pa je -190.

glede na zapisano, vidimo dve možnosti evidentiranja:

-100 d.e. negativno vrednotenje finančnih instrumentov, obvezno merjenih po pošteni

vrednosti prek IPI in -90 d.e. negativno vrednotenje FVO

-20 d.e. negativno vrednotenje finančnih instrumentov, obvezno merjenih po pošteni

vrednosti prek IPI in -170 d.e. negativno vrednotenje FVO

menimo, da bi celotnih -190 d.e. morali prikazati kot negativno vrednotenje finančnih

instrumentov, obvezno merjenih po pošteni vrednosti prek IPI.

Prosimo za ponoven razmislek in povratno informacijo.

Odgovor BS (4.1.2018): Naše pojasnilo z dne 7. in 15. decembra 2017 temelji na konceptu poročanja

v FINREP, kjer se prevzete zunajbilančne obveznosti poročajo v ločeni vrstici, kar pomeni, da je

potrebno za ta namen na primer v obrazcu F 18 ločevati med bilančno in zunajbilančno

izpostavljenostjo ter za vsako posebej prikazati prilagoditve poštene vrednosti, ki se nanašajo na

kreditno tveganje (v bilančnem delu je ta prikaz odvisen od statusa donosnosti; za donosne kar v

okviru knjigovodske vrednosti v stolpcih od 020 do 055, ki se za namen tega poročanja šteje kar kot

bruto knjigovodska vrednost; za nedonosne pa kot prilagoditev poštene vrednosti zaradi kreditnega

tveganja v stolpcih od 150 do 195. Z vidika vzporejanja postavk bilance stanja (tabele F 1) s

postavkami izkaza poslovnega izida je smiselno, da se ta učinek loči tudi v tabeli izkaza poslovnega

izida (tabela F 2). Po drugi strani gre za eno pogodbo (v črpanem in nečrpanem delu), zato ne

nasprotujemo vašemu predlogu, da se v izkazu poslovnega izida učinki iz merjenja črpanega dela

instrumenta prikazujejo skupaj z učinki iz merjenja nečrpanega dela instrumenta, v kolikor se s

takšnim prikazom strinja tudi revizor, ki potrjuje računovodske izkaze banke.

Menimo, da nekonsistentnost, ki jo opisujete, izvira tudi iz samega MSRP 9, ki za finančne obveznosti

ohranja koncept razvrščanja iz trenutno še veljavnega MRS 39.

Predlagamo, da zaradi zapletenosti tega primera vprašanje z vidika poročanja v tabelah FINREP (F

1.1., F1.2. in F.2) oz. pobudo za spremembo obrazca F.2 naslovite tudi na Ebo prek Q&A mehanizma,

ki je pristojni organ za tolmačenje tehničnega standarda za nadzorniško poročanje, in da predlog

vašega odgovora podkrepite tudi z mnenjem vašega revizorja.

12. Testno okolje - MSRP9 in nov atribut 'Oznaka partije_nova'

12.1. Vprašanje: Vezano na novo polje oznaka partije nas zanima, kako poročati v naslednjih

situacijah:

a) Pogodbo ob sklenitvi aneksa zaradi informacijske omejitve prenesemo na novo evidenčno

številko (pogoji na pogodbi so se na primer tolikokrat spremenili). Programsko se obe pogodbi

povežeta na način, da se lahko poroča npr. datum prvega restrukturiranja in skupna zapadlost

posla, je pa banka do sedaj v polje 108 polnila novo pogodbo s katero pa komitent ni

seznanjen. V kolikor banka v tem primeru poroča samo prvotno pogodbo iz poročila izgubimo

analitično številko pogodbe za interno spremljavo.

13

b) Z novo reprogramirano pogodbo (komitent seznanjen) se regulira 3 stare pogodbe. Katera

pogodba se navede v atributu Oznaka partije (ključ)?

c) Nova reprogramirana pogodba razdeli obstoječi kredit na tri različne dele, kjer za vsakega od

njih veljajo svoji pogoji in jih moramo evidenčno voditi na treh partijah; načeloma se v

pogodbo navede pod katerimi številkami se bodo pogodbe vodile, če gre za sindicirano

posojilo pa ne. V tem primeru se bo številka v polju Oznaka partije (ključ) pojavila večkrat

V kolikor bomo spreminjali poročano številko pogodbe v atributu Oznaka partije (ključ) s prvotnimi

prvič za poročanje 01.01.2017 je bo v poročilu pojavilo veliko »novih« partij in veliko kontrol bo

padlo. Nekatere pogodbe imajo lahko že dolgo zgodovino.

Odgovor BS (9.11.2017): Primeri, ki jih navajate, ne zapadejo pod novo označevanje zaradi

preštevilčenja pogodb. Komentarji k posameznim primerom:

a) Banka mora v oznako partije (108) poročati osnovno pogodbo. Če komitent z novo evidenčno

številko ni bil seznanjen, morate za svojo evidenco vzpostaviti sistem, ki bo povezoval pogodbo

in aneks med seboj (novi stolpec za št. partije v tem primeru ni relevanten). V skladu z veljavnim

Navodilom MFI je določeno, da se oznaka partije zaradi sklepanja aneksov k osnovni pogodbi

NE SPREMENI.

b) Ali ostanejo stare tri pogodbe odprte – žive? Če se pogodbe zaprejo, potem poročate številko

nove pogodbe v oznaki partije (novi stolpec za št. partije v tem primeru ni relevanten).

c) Če prav razumemo, se ena pogodba razdeli na tri pogodbe, ki imajo drugačne pogoje

odplačevanja. Če je temu tako, se stara pogodba zapre in se odprejo 3 nove pogodbe (novi stolpec

za št. partije v tem primeru ni relevanten).

12.2. Vprašanje: Komitent ima pri nas odprti transakcijski račun (oznaka partije = 12345), ki ima

nedovoljeno negativno stanje. Banka za potrebe izterjave interno prenese nedovoljeno negativno stanje

v drugo aplikacijo, na novo partijo(številka partije 56789), na kateri vrši trdo izterjavo. O osnovni

aplikaciji je transakcijski račun še vedno odprt, saj komitent na ta račun še vedno prejema prilive

(plačo,socialna pomoč,..). V BS1S poročamo ta transakcijski račun še vedno kot originalna oznaka

partije = 12345 (števila partije 56789 se nikjer ne vidi in poroča).

Problem imamo, ker se ta oznaka partije = 12345 poroča tako na:

- Postavki A0408 – kar je bilo interno preneseno v novo aplikacijo

- Postavki P0321 – ker komitent lahko še vedno prejema socialno pomoč itd.

Tak način poročanja nam javlja napako v poročilu BS1S. Menimo, da uvedba novega polja ne bo

pripomogla k odpravi zgornjega problema.

Odgovor BS (9.11.2017): Oznaka partije_nova ne reši vašega problema. Glede na to, da komitent ni

bil obveščen o spremembi, se v poročilu BS1S poroča prvotna oznaka partije.

13. Vsebina nove postavke UO201 Stroški v zvezi s pokojninami in podobnimi stroški

13.1. Vprašanje: S spremembo matričnega poročanja kot posledica prehoda na MSRP 9, se pri

stroških dela na novo predvideva bolj podrobna delitev, tako se namesto postavke UO200 Stroški dela,

uvedejo tri nove kategorije, med njimi tudi UO201 Stroški v zvezi s pokojninami in podobni stroški.

Vljudno vas prosimo, če nam lahko pojasnite katera vsebina bi spadala v to kategorijo odhodkov in ali

vplačila delodajalca v Sava pokojninsko družbo sodijo v to postavko ?

Odgovor BS (20.11.2017): s podrobnejšo delitvijo stroškov dela ne želimo posegati v vsebino postavk

stroškov dela, katerih seštevek je še vedno enak kot pred spremembo. Skladno s to spremembo banka

v postavko UO201 vključi dajatve v zvezi s pokojninami in za socialno varnost, tj. dajatve za

pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Banka v to postavko ne vključi rezervacij za ugodnosti

zaposlencev po MRS 19 (obveznosti za odpravnine ob upokojitvi, jubilejne nagrade in neizkoriščen

dopust), ki se v skladu z navodili za izpolnjevanje obrazcev FINREP prikazujejo kot rezervacije, tj. v

postavki UO401.

14

13.2. Vprašanje: V Navodilu za izvajanje Sklepa o poročanju MFI je pri opisu postavke UO201

napisano, da se v UO201 upoštevajo le prispevki za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Menimo,

da v to postavko sodijo vsi prispevki delodajalca za socialno varstvo, tj. tudi naslednji prispevki

delodajalca:

prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

prispevek za zdravstveno zavarovanje - prispevek za zaposlovanje

prispevek za poškodbe pri delu

prispevek za starševsko varstvo.

Poleg teh prispevkov v to postavko sodijo tudi plačila iz naslova dodatnega pokojninskega

zavarovanja (vplačila v tako imenovani drugi pokojninski steber). Glede na navedeno in glede na

določbo iz 311. odstavka Dela 2 Priloge V spremenjene Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 680/2014

menimo, da bi bilo smiselno v opis postavke UO201 zapisati, da se v to postavko uvrščajo prispevki

od plač za socialno varstvo, ki bremenijo delodajalca in vplačila v drugi pokojninski steber.

Odgovor BS (3.1.2018): Z vašim predlogom glede poročanja razdelitve stroškov dela se strinjamo.

Navodilo za izvajanje Sklepa o poročanju MFI bo ob prvi spremembi v opisu postavke UO201

ustrezno dopolnjeno.

14. Poročanje posameznega posla v enem zapisu/vrstici poročila BS1S

Vprašanje: V poročilu BS1S za kredite po odplačni vrednosti poročamo glavnico, obresti in vse

ostale pripadke po kreditu (vse provizije, stroške, itd.) na eni postavki, npr. 0408.

Zanima nas, ali bo z uvedbo spremenjenega navodila v skladu z MSRP 9 potrebno poročati tudi za

kredite, obvezno merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida glavnico in vse pripadke kredita

znotraj ene postavke (npr. 0408), ali pa se lahko poročajo v več postavkah, npr. določene provizije ali

stroški tudi znotraj postavke A0417 (predvsem transakcijski stroški v skladu z členom 5.1.1 MSRP 9,

ki neposredno izhajajo iz izdaje finančnega sredstva).

Odgovor BS (6.9.2017): Vsi podatki v zvezi s posamezno kreditno pogodbo, ne glede na metodo

merjenja, vključno s posameznimi sestavinami, ki v skupnem znesku v skladu z MRS 39 (od 1. 1.

2018 dalje v skladu MSRP 9) tvorijo knjigovodsko vrednost, se praviloma v poročilo BS1S vključijo v

en zapis.

15. Označevanje pogodb s spremenjenimi pogoji odplačevanja

Vprašanje: Pri snovanju poročila BS1S po IFRS 9 sem opazila, da se navodila za atribute:

14 - originalna zapadlost,

98 - originalna zapadlost glede na spremenjeno obdobje odplačevanja,

19 - obstoječi/novi posli,

112- datum sklenitve pogodbe,

niso nič spremenila.

Glede na zahteve IFRS 9, ki z računovodskega (vsebinskega) vidika ločuje kdaj gre spremembo

pogodbenih določil razumeti samo kot spremembo pogojev poslovanja (modification) oz, kdaj je

sprememba šteta kot odprava pripoznanja (derecognition) pogodbe, sem v tej smeri pričakovala tudi

ustrezno spremembo poročanja teh atributov.

Je bilo to spregledano, oz. je namen poročanja ter atributov bolj »statistične« narave?

Odgovor BS (31.01.2017): Vsebina teh atributov izvira iz pogodbenih določil in ni neposredno

povezana s pravili MSRP 9 glede spremembe pogojev odplačevanja, po katerih je potrebno finančno

sredstvo obravnavati v odvisnosti od pomembnosti spremembe na denarne tokove (bodisi po pravilih

odprave pripoznanja bodisi po pravilih prilagoditve finančnega sredstva na novo bruto knjigovodsko

15

vrednost. Glede na to se ti atributi v poročilu BS1S vezani izključno na pogodbena določila. Če na

primer banka sklene aneks, s katerim pride do takšnih sprememb denarnih tokov po spremenjeni

pogodbi, da bi bilo potrebno finančno sredstvo iz izkaza finančnega položaja odpraviti in pripoznati

novo finančno sredstvo, ima to novo finančno sredstvo še vedno številko in datum sklenitve prvotne

pogodbe (sklenitev aneksa namreč na ta datum ne vpliva).

Takšnemu konceptu poročanja sledi tudi Anacredit.

16. Priprava podatkov za izredno poročilo BS1S, z začetnimi stanji na 1.1.2018

16.1. Vprašanje: Zaradi priprave internih kontrol in usklajevanj s podpornimi službami za pripravo

podatkov za izredno poročilo BS1S, nas zanima ali so predvidene kakšne logične kontrole med

končnim poročilom BS1S 31.12.2017 in izrednim poročilom po stanju 1.1.2018 - bolj v smislu, kje se

pričakuje, da bodo poročani podatki enaki in kje spremenjeni (tudi na primer ali se število dni zamude

na pogodbi poveča za 1 dan itd.)

Poleg tega nas zanima ali je pravilno, da se v izrednem poročilu BS1S pošljejo samo otvoritvena

stanja iz izkaza finančnega položaja po MSRP9 na 1.1.2018 (učinki prehoda v zadržanem dobičku),

medtem ko bodo prometi v IVD enaki 0 in ne bodo predmet pošiljanja.

Odgovor BS (24.10.2017): Banka naj v poročilu z otvoritvenimi stanji, ki ga označi s tipom poročila

5, postavke izkaza poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa poroča z vrednostmi 0.

Kontrole na vhodu bodo praviloma delovale enako kot delujejo za poročila po stanju konec meseca.

Če bo potrebno, bo Banka Slovenije kontrole, ki za prevzem otvoritvenih stanj niso bistvene,

umaknila. Banka Slovenije bo na podlagi poročila z otvoritvenimi stanji in zaključnega poročila za

leto 2017 identificirala razlike oz. vpliv na računovodske izkaze bank zaradi prehoda na MSRP 9.

16.2. Dodatno vprašanje: Glede na to, da v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega

donosa ne bomo imeli zapisov (pogodb s prometi) menimo, da tehnično ni izvedljivo poročanje

postavk z vrednostmi = 0. Po našem mnenju je možno poslati izredno poročilo BS1S le s postavkami

izkaza finančnega položaja.

Odgovor BS (24.10.2017): Poročilo BS1S z otvoritvenimi stanji in oznako tipa poročila 5 lahko

pošljete tudi brez postavk izkaza poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa.

Kontrolo K11_006_01, ki je v redni produkciji tipa N, bomo spremenili v P. Kontrole žal ne moremo

ukiniti za tip poročila 5, ker se ta tip poročila uporablja tudi pri statusnih spremembah in takrat morajo

biti vključene postavke Izkaza poslovnega izida.

C. Pojasnila, ki se nanašajo na pripravo poročila BS1V

17. Poročanje odpisov v BS1V (MSRP9)

Vprašanje: Z uvedbo MSRP9 banka v BS1S poročilu v vrednostni podatek (80) Knjigovodska

vrednost poleg glavnice vključi tudi odmike - prilagoditve na pošteno vrednost. Zanima nas, kako

banka v tem primeru poroča odpise v poročilu BS1V.

Kako torej poročamo odpis v primeru posla, ki mu je v mesecu pred izvedbo odpisa zaradi

prilagoditve na PV v polju (80) vrednost glavnice zmanjševal odmik na pošteno vrednost? Ali mora

banka v BS1V kot odpis poročati celo odpisano glavnico ali poleg te upošteva tudi odmik -

prilagoditev na pošteno vrednost? S poročanjem prilagojene vrednosti namreč lahko zagotovi, da za

posamezno pogodbo ne bo poročala odpisa, ki bi presegal višino razlike med začetnim in končnim

stanjem pri isti pogodbi ter tako zagotovi skladnost med spremembo stanj polja (80) med obema BS1S

poročiloma.

16

Odgovor BS (18.12.2017): Odgovor na vaše vprašanje lahko najdete v 6. poglavju Navodila za

izvajanje Sklepa o poročanju MFI z dne 5. decembra 2017, kjer je zapisano:

"Banka pri kreditih, merjenih po pošteni vrednosti, učinkov iz spremembe poštene vrednosti ne

upošteva med prevrednotenji obdobja, v katerem pride do spremembe poštene vrednosti, temveč jih v

celoti upošteva med prevrednotenji obdobja, v katerem je izvršen morebiten odpis kredita."

18. Poročanje prevrednotenja za finančna sredstva, ki se merijo po pošteni vrednosti prek

drugega vseobsegajočega donosa, v poročilu BS1V

Vprašanje: Iz navodil za poročilo BS1S razumemo, da pri kreditih, merjenih po pošteni vrednosti,

učinkov iz spremembe poštene vrednosti ne upoštevamo med prevrednotenji obdobja, v katerem pride

do spremembe poštene vrednosti. Zanima nas, kako naj poročamo vrednotenje pri dolžniških

vrednostnih papirjih, ki se merijo po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa: ali

vrednotenje poročamo v celoti kot prevrednotenje ali ga moramo za ta namen zmanjšati/očistiti za t.i.

»oslabitve«, ki jih moramo v bruto knjigovodski vrednosti prišteti nazaj h knjigovodski vrednosti?

Odgovor BS (29.8.2017): Dolžniški vrednostni papirji, ki so po šifrantu 17 označeni kot neiztržjivi

(šifra 2), se pri poročanju prevrednotenj obravnavajo enako kot krediti (glejte pojasnilo iz Navodila o

izvajanju Sklepa o poročanju MFI v okviru opisa šifranta 17), pri katerih se kot prevrednotenje

upoštevajo le odpisi. Pri ostalih dolžniških vrednostnih papirjih v okviru skupine finančnih sredstev,

merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, znesek prevrednotenja vključuje

spremembo poštene vrednosti instrumenta v obdobju, za katerega banka poroča. Izjema so obresti, pri

katerih se med vrednostno spremembo vključijo le odpisi obresti (z negativnim predznakom).

19. Upoštevanje učinkov zaradi prehoda na MSRP 9 v poročilu BS1V

Vprašanje: Zanima nas, kateri podatki naj bodo osnova za izdelavo poročila BS1V za 31.1.2018:

a) otvoritvena bilanca po MSRP9 na dan 1.1.2018 in poročilo BS1S na dan 31.1.2018 ali

b) zaključna bilanca na dan 31.12.2017 in BS1S poročilo na dan 31.01.2018.

Z uvedbo MSRP9 se pojavijo določeni učinki prehoda, zato nas v tem primeru zanima kako naj banka

te učinke prehoda prikaže v BS1V poročilu (npr: določena FS, ki so se vrednotila po RZP, se bodo

sedaj vrednotila po pošteni ali odplačni vrednosti itd…). Ali banka v poročilu učinke prehoda umesti

med neto transakcije, vrednotenja ali jih prikaže kako drugače?

Odgovor BS (25.10.2017 in 02.02.2018): V poročilo BS1V je potrebno učinke iz prerazporeditve in

prevrednotenja finančnih instrumentov ob prehodu na MSRP 9 obravnavati kot učinke prevrednotenja.

Ta učinek iz prevrednotenja se ne sme odraziti v transakcijah.

D. Pojasnila, ki se nanašajo na pripravo poročila BDOG

20. Poročilo BDOG

Vprašanje: Ali se ob dokončni ukinitvi zunajbilančne evidence iz stolpca 130 (BS1S prejšnji mesec)

tudi poroča dokončni odpis v BDOG (tekoči mesec) ali ne?

Primer: stranka v stečaju - skladno z 20. členom se poroča zunajbilančna evidenca (stolpec 130) - ko je

stečajni postopek zaključen, se zunajbilančna evidenca ukine. Ali se tako ukinjena zunajbilanca poroča

kot dokončni odpis v BDOG?

Odgovor BS (24.10.2017): Da, poročate v poročilu BDOG za tekoči mesec.

17

E. Pojasnila v zvezi z izvajanjem kontrol pri sprejemu poročila BS1S

21. Kontrola K31_133_00S

Vprašanje: Prosimo za pojasnilo kontrole K31_133_00S -Oznaka skupine za namen izračuna

kreditnih izgub (133) in POCI (134) morata biti izpolnjena. Iz testnega poročila smo dobili vrnjeno

napako TIP-N za postavko A2942.

Podatek za (133) in (134) računamo samo za finančna sredstva . Na postavki A2942 pa poročamo

druga sredstva.

Odgovor BS (5.1.2018): Za vse terjatve (vključno terjatve za predujme) se že po obstoječem navodilu

zahteva označevanje parametrov, ki se nanašajo na kreditno tveganje in razvrščanje (npr. Š. 106 in

119), in posledično znesek oblikovanih popravkov vrednosti. Posledično se za te terjatve zahteva tudi

označevanje po Š. 133 in 134.

22. Kontrola K31_044_16S

Vprašanje: Pri kontroli K31_044_16S nas zanima poročanje R133 in R134 v primeru sklenitve in

zapadlosti posla v istem mesecu (primer v prilogi za postavko A0411). Pri poslu poročamo samo

pogodben znesek v stolpcu 29, vsi ostali zneski so prazni. Glede na to, da poročamo samo

»transakcijo«, rezervacij in posledično podatka za R. 133 in R. 134 ne izračunavamo.

Odgovor BS (20.12.2017): Kontrolo smo ustrezno dopolnili in se po novem glasi ''Če je tip posla

različen od 2 in če je namen 09 ali 18, potem mora biti izpolnjena šifranta Oznaka skupine za namen

izrač. kredit.izgub (133) in POCI (134). ''

23. Kontrola K35_129_00S

Z novimi standardi MSRP9 se oblikujejo rezervacije tudi na zunajbilančne izpostavljenosti pri bankah.

V našem primeru gre za posle na postavki A0411(odobrene vloge). V matriki poročila BS1S za

postavko A0411 nimamo kljukice na stolpcu R-129 znesek izkazanih rezervacij po MSRP in ga ne

poročamo. V postavko P1001 se rezervacije poročajo zato imamo seštevek na R129 in postavki P1001

različen.

Napaka je TIP-N , zato vas prosimo za dodatna pojasnila.

K35_129_00S Primerjava seštevka zneskov izkazanih rezervacij po MSRP (129) iz

postavk A0408,A0410,A0416,A0417,A0418,A0419 pomnoženo z (-1) s

seštevkom zneska knjigovodske vrednosti (80) iz postavke P1001 - razlika

večja od dovoljene tolerance

Odgovor BS (4.1.2018 in 5.1.2018): Na postavki A0411 lahko poročate VP129. Ustrezno bomo

popravili matriko BS1S.

Kontrolo bomo dopolnili in sicer tako, da se v delu aktive iz kontrole izključijo postavke, ki se merijo

po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, tj. upoštevajo se le rezervacije na postavkah, ki se merijo

po odplačni vrednosti, ali po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa.

Kontrola po novem glasi:

Pri kontroli K35_129_00S Primerjava seštevka zneskov izkazanih rezervacij po MSRP (129) iz

postavk A0408,A0410,A0411,A0416,A0417,A0418,A0419 če je Š.44=09, 18, ter iz postavk

18

A0408,A0410,A0411,A0416,A0417,A0418,A0419 če je Š44=07,08 in hkrati š.49 = 4,5, pomnoženo z

(-1) s seštevkom zneska knjigovodske vrednosti (80) iz postavke P1001 - razlika večja od dovoljene

tolerance. (toleranca 2)

24. Logične kontrole test MSRP9 - napake iz testnih podatkov za 31.1.2018

K21_006_01 Napačno izpolnjena rubrika. 49

Vprašanje: Poslali smo zapise postavke A0408, po Š.44 = 17 in 09. Pri tem nismo izpolnili Š.49

model vrednotenja, kljub kljukici v matriki, saj navodilo za Š.49 pravi, da se po tem šifrantu označijo

aktivne bilančne postavke, pri katerih je Š.44 = 07 in 08.

Iz navodila razumemo, da se Š.49 v postavkah A04% in A06% ter postavkah A2601 in A2901

(finančna sredstva) izpolni samo kadar je Š.44 = 07 ali 08, v ostalih postavkah iz matrike pa ne glede

na namen (Š.44).

Odgovor BS (27.12.2017): Kontrolo smo že popravili in smo jo prilagodili tako kot ste zapisali.

25. Logične kontrole test MSRP9 - napake iz testnih podatkov za 31.1.2018

K32_132_01S Primerjava zneska neodplačanega dolga (132) in seštevka 80 + 82 + 83 - 88.

Vprašanje: Gre za kredit (A0408) po Š.44 = 17 PV IPI.

Menimo, da kontrola ni več ustrezna, saj v VP 80 poročamo pošteno vrednost kredita (brez obresti),

pomeni terjatev do komitenta ter akumulirane kreditne izgube, ki jih poročamo tudi v VP 89.

V VP 132 pa se po navodilu vključi samo del VP 80, in sicer VP 80 brez eventualne prilagoditve

vrednosti na pošteno vrednost.

Enako bi bilo tudi pri poročanju kreditov po Š.44 = 18 PV DVD, kjer se v VP 80 sicer poroča poštena

vrednost kredita (brez obresti), povečana za akumulirane kreditne izgube, medtem ko se lahko v VP 80

v obeh primerih vključijo tudi prilagoditve na pošteno vrednost iz ostalih tveganj.

VP80+VP82+VP83-VP88 4.627.459,00

VP132 5.067.494,00

VP89 -440.035,00

Prosimo za povratno informacijo z dodatnimi pojasnili.

Odgovor BS (27.12.2017): Kontrolo bomo dopolnili (rdeče označeno): "Če je oznaka komitenta

različna od 5980003,5000009,6000053, in če je oznaka po Š.44 enaka 09 in po Š. 134 enaka 2, je

znesek neodplačanega dolga (132) enak seštevku 80+82+83-88 TOLERANCA 3".

26. PORFI - testno poročilo

26.1. Vprašanje: V okviru testiranja ugotavljamo:

- spodnji kontroli se izključujeta, saj kontrola K32_119_00S zahteva poročanje polja 133

(oznaka skupine) za terjatve označene po šifrantu S044= 01,02,17,10,11,13,14,15, medtem ko

kontrola K31_044_17S določa, da mora biti oznaka skupine S133 za te terjatve prazna.

- v XML shemi je polje S86 poimenovano še s starim nazivom

ZnPopVredSkupinOslabFinSrDokaz.

19

Odgovor BS (8.12.2017): Kontrolo K32_119_00S bomo dopolnili z namenom (Š44). XML sheme ne

bomo spreminjali.

26.2. Vprašanje: Ali to pomeni, da boste popravili oz. ukinili kontrolo K31_009_03S, ki za banke ne

dovoljuje poročanje skupinskih slabitev v stolpcu S86 v BS1S?

Odgovor BS (3.1.2018): Kontrolo bomo ukinili.

27. Logične kontrole test MSRP 9 – kontrola K22_049_02S

Vprašanje: Pri testno poslanih podatkih (dne 27.12.2017) smo dobili določene zapise postavke A1103

delnice neodvisnih družb, ki smo jih po Š.44 označili s šifro 17 obvezno po PV prek IPI, zavrnjene s

kontrolo K22_049_02S (Napačna šifra modela vrednotenja).

Šifra kontrole Rubrike Opis kontrole Tip napake Postavke

K22_049_02S 049

Model vrednotenja

ne more biti 1 ali 5. N

A1103,A1104,A1105,A1106,

A1202,A1203,A1204,A1205

Gre za vrednotenje po pošteni vrednosti – poročana je bila oznaka po Š.49 model vrednotenja = 1

(po 1.1. se ta oznaka uporablja samo za nefinančna sredstva po PV).

Kontrola K22_049_02S za postavko A1103 (in druge postavke A11% in A12%) po Š.49 ne dovoljuje

šifer 1 in 5, torej so »predvidene« šifre 2 (nabavna vrednost), 3 (fin.sr. po PV prek IPI) ali 4 (fin.sr. po

PV prek DVD), pri čemer iz navodila razumemo, da se šifri 3 in 4 uporabita samo kadar je finančni

instrument po Š.44 označen z 07 ali 08.

Prosim za pojasnilo, kako po šifrantu 49 model vrednotenja ustrezno poročati naložbe v lastniške

finančne instrumente (delnice in deleži), ki se vrednotijo po pošteni vrednosti in po Š.44 niso označeni

z 07 ali 08. Ali morda napačno interpretiramo, da bi se naj šifre Š.49 = 3,4,5 uporabile samo kadar je

Š.44 = 07 ali 08?

Odgovor BS (3.1.2018): Banka po šifrantu 49 označi samo tiste lastniške finančne instrumente, ki so

po namenu označene s šifro 07 ali 08. Neodvisno od oznake namena po šifrantu 44 pa se v vsakem

primeru po šifrantu 49 označijo naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb

(tj. postavke A1104, A1105, A1106, A1203, A1204 in A1205). Temu ustrezno je pripravljen predlog

popravka kontrole. Za tiste po namenu z 07 in 08 pa je treba vzpostaviti podobno kontrolo

Šifra kontrole Rubrike Opis kontrole

Tip

napake Postavke

K22_049_03S 049

Če je namen po Š.

44 označen z 07

ali 08, potem mora

biti model vrednot.

2,3 ali 4. N

A0801,A0901,A1103, A1202

K22_049_02S 049

Model vrednotenja

mora biti 2,3 ali 4. N A1104,A1105,A1106,A1203,A1204,A1205

28. Logične kontrole test MSRP9 – kontrola K31_019_58

Vprašanje: Pri poslanih primerih iz postavke A0408, kjer je Š.44 = 17, nam določene zapise zavrača

kontrola K31_019_58.

Podobno kot se pojavi razlika med zneskom neodplačanega dolga (VP132) in izkazano bruto

izpostavljenostjo do komitenta (80 + 82 + 83 – 88), nastane tudi razlika med poročanim nominalnim

zneskom (VP41) in zneskom knjigovodske vrednosti (VP80) zaradi odmikov na pošteno vrednost, ki

20

jih poročamo v VP80, v VP41 pa ne (navodilo BS1S: upošteva se znesek glavnice, ki jo dolžnik po

pogodbi dolguje upniku).

Šifra

kontrole Opis kontrole Opis napake Tip napake Postavke

K31_019_58

Če je tip posla 1 ali 3 in sta knjigovodski

znesek in nominalna vrednost različna od

0, potem je med njima dovoljeno

odstopanje +, - knjigovodski znesek(abs) *

1,08.

Napačno izpolnjena

nominalna vrednost /

knjigovodska

vrednost. P

A0408,A0410,A0411,A0416,A0418,A0

419,A0603,P0316,P0320,P0321,

P0401,P0512,P0601,P0602,P0802,P080

3,P0804,P0901,P3701,P3702

Odgovor BS (3.1.2018): Kontrolo bomo ločili na aktivne in pasivne postavke poročila ter kontrolo za

aktivne postavke poročila vzpostaviti/omejiti po enaki logiki kot kontrolo K32_132_01S

Šifra

kontrole Opis kontrole Opis napake Tip napake Postavke

K31_019_58

Če je tip posla 1 ali 3, in sta knjigovodski

znesek in nominalna vrednost različna od

0, potem je med njima dovoljeno

odstopanje +, - knjigovodski znesek(abs) *

1,08.

Napačno izpolnjena

nominalna vrednost /

knjigovodska

vrednost. P

P0316,P0320,P0321,

P0401,P0512,P0601,P0602,P0802,P080

3,P0804,P0901,P3701,P3702

K31_019_59

Če je tip posla 1 ali 3 in je hkrati namen po

Š. 44 označen z 09 in Š. 134 z 2,

knjigovodski znesek in nominalna

vrednost pa sta različna od 0, potem je

med njima dovoljeno odstopanje +, -

knjigovodski znesek(abs) * 1,08.

Napačno izpolnjena

nominalna vrednost /

knjigovodska

vrednost. P

A0408,A0410,A0411,A0416,A0418,A0

419,A0603