View
1
Download
0
Category
Preview:
Citation preview
UNIVERZA V MARIBORU
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Oddelek za razredni pouk
DIPLOMSKO DELO
Vida Rogač
Maribor, 2015
UNIVERZA V MARIBORU
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Oddelek za razredni pouk
Diplomsko delo
UPORABA RAČUNALNIŠKIH PROGRAMOV IN MOBILNIH
APLIKACIJ PRI OPAZOVANJU NEBA
Mentor: Kandidatka:
Prof. dr. Marko Marhl Vida Rogač
Maribor, 2015
ZAHVALA
Zahvaljujem se mami in sestrama, ki so me spodbujale pri pisanju
diplomske naloge in me bodrile, ko je šlo kaj narobe, ter za varstvo hčerke,
ko je bilo potrebno.
Posebej se zahvaljujem svojemu partnerju za razumevanje in spodbujanje
pri nastajanju diplomske naloge.
Prof. dr. Marku Marhlu se zahvaljujem za strokovne nasvete in napotke, s
pomočjo katerih mi je uspelo zaključiti diplomsko delo.
Zahvala gre tudi prekmurskim osnovnim šolam, ki so mi omogočile, da
sem lahko izvedla praktični del diplomske naloge. Hvala tudi lektorici univ.
dipl. slov. Luciji Škrinjar in prevajalki, prof. Moniki Paluc Zamuda.
Na koncu se zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli pomagali pri nastajanju
diplomske naloge.
Hvala vsem!
UNIVERZA V MARIBORU
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Podpisana Vida Rogač, roj. 12. 12. 1988, študentka Pedagoške fakultete
Univerze v Mariboru, smer razredni pouk, izjavljam, da je diplomsko delo z
naslovom Uporaba računalniških programov in mobilnih aplikacij pri
opazovanju neba pri mentorju prof. dr. Marku Marhlu avtorsko delo. V
diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti
niso prepisani brez navedbe avtorjev.
_______________________
(podpis študentke)
Maribor, _______________
POVZETEK
Astronomija je veda, ki je spremljala že pračloveka. Ljudje so se že od
nekdaj orientirali po zvezdah. Dandanes astronomije, razen znanstvenih
raziskovanj, ne uporabljamo več v tovrstne namene, ampak je ta za večino
le hobi. Ljudje se ozirajo v nebo in poskušajo prepoznati objekte, ki jih
lahko opazijo na nebu. Pri tem si lahko s pomočjo novih tehnologij
pomagamo kar sami. Poiščemo ustrezen računalniški program ali mobilno
aplikacijo, ki nam točno poimenuje svetlo piko na nočnem nebu, ki jo
opazujemo. Dostikrat v nebo pogledajo tudi otroci, ki so še bolj radovedni
kot odrasli. Zanima jih, zakaj se nekatere zvezde premikajo, druge pa ne,
zakaj luna spreminja obliko ipd. Zanimalo nas je, ali otroci kdaj opazujejo
nočno nebo in kako ga opazujejo, ali pri tem uporabljajo kakšne
pripomočke, ali jim kdo pri tem pomaga ter ali poznajo računalniške
programe in mobilne aplikacije za opazovanje neba. To tematiko smo z
anketnim vprašalnikom raziskali med učenci petih in devetih razredov ter
ugotovili, da učenci dobro poznajo računalniške programe – tako smo tudi
predvidevali – manj pa poznajo mobilne aplikacije. Raziskavo smo opravili
tudi med učitelji razrednega pouka. Raziskali smo, ali se ti pri obravnavi
učnih snovi poslužujejo sodobnejših tehnologij, ali jih poznajo in kako
medtem šola spodbuja razvoj na področju astronomije. Ugotovili smo, da
je malo učiteljev, ki pri učnem procesu uporabljajo sodobno tehnologijo,
vendar pa je večina učiteljev pokazala interes za obisk seminarjev, ki bi jim
lahko pomagali pri uporabi tovrstnih programov in aplikacij. Zato smo
izdelali nekaj praktičnih napotkov za uporabo računalniških programov in
mobilnih aplikacij pri pouku. Praktični napotki se nanašajo na vsebine iz
astronomije in so usklajeni z učnimi načrti.
Ključne besede: astronomija, opazovanje neba, računalniški programi,
mobilne aplikacije, aplikacije v šolski praksi, osnovna šola
ABSTRACT
Astronomy is the science, which already accompanied the prehistoric man.
People have always orientated themselves after the stars. Nowadays
astronomy is no longer used for such purposes, except for the scientific
research, so it is just a hobby for the most. People may look at the sky and
try to identify objects that can be observed in the sky. For this we can use
the new technologies to help ourselves. We search for a suitable computer
program or a mobile application that gives us the exact names of the bright
spot in the night sky, which we observe. Often even children, who are
more curious than adults, look into the sky. They want to know why some
stars are moving but others do not, why the moon changes its shape and
so on. We were interested in whether children ever observe the night sky
and how they do it, if this involves the use of any tools and if anyone uses
the knowledge of computer programs and mobile apps to observe the sky.
This issue was investigated by a questionnaire among students of the fifth
and ninthclasses and we established, that students are familiar with
computer programs - as we also assumed - and less familiar with mobile
applications. The research was also conducted among teachers. We
investigated, whether they, when dealing with learning materials, make
use of modern technologies, if they know them and how school
encourages the development of the field of astronomy. We found out, that
a few teachers use modern technology in the learning process, but most
teachers showed interest in visiting seminars to assist them in the use of
such programs and applications. Therefore, we have developed some
practical tips on using computer programs and mobile applications in the
classroom. Practical information relates to the content of astronomy and is
consistent with the curriculum.
Keywords: astronomy, observing the sky, software, mobile applications,
applications in schools, primary school
Kazalo vsebine
1 UVOD ................................................................................................ 1
2 TEORETIČNI DEL ............................................................................. 4
2.1 ZGODOVINA RAZISKOVANJA NEBA .......................................... 4
2.1.1 Egipčani ................................................................................... 4
2.1.2 Babilonci .................................................................................. 5
2.1.3 Grki .......................................................................................... 6
2.1.4 Sodobni astronomi ................................................................... 7
2.2 ASTRONOMSKE VSEBINE PRI POUKU V OSNOVNI ŠOLI ....... 9
2.2.1 Astronomske vsebine v učnem načrtu ..................................... 9
2.2.1.1 Spoznavanje okolja ........................................................... 9
2.2.1.2 Naravoslovje in tehnika ................................................... 10
2.2.1.3 Geografija ....................................................................... 12
2.3 OPAZOVANJE NEBA ................................................................. 14
2.3.1 Vrtljiva zvezdna karta............................................................. 14
2.3.2 Zvezdne karte ........................................................................ 15
2.3.3 Teleskop ................................................................................ 16
2.3.3.1 Teleskop refraktor ........................................................... 17
2.3.3.2 Teleskop reflektor ........................................................... 18
2.3.3.3 Newtonov teleskop .......................................................... 18
2.3.3.4 Cassegrainov teleskop .................................................... 19
2.3.3.5 Uporaba teleskopa .......................................................... 19
2.3.4 Veliki sodobni teleskopi ......................................................... 20
2.3.4.1 Observatorij Palomar, Kalifornija..................................... 21
2.3.4.2 Observatorij Keck, Havaji ................................................ 22
2.3.4.3 Observatorij Gemini ........................................................ 23
2.3.4.4 Observatorij Subaru ........................................................ 25
2.3.4.5 Observatorij La Palma – največji v Evropi ....................... 25
2.3.4.6 Nov projekt največjega evropskega teleskopa (E-ELT) .. 27
2.3.5 Vesoljski teleskopi ................................................................. 28
2.3.5.1 Vesoljski teleskop Hubble ............................................... 28
2.3.6 Računalniški programi ........................................................... 29
2.3.6.1 Starry Night ..................................................................... 29
2.3.6.2 Stellarium ........................................................................ 30
2.3.6.3 Skyglobe ......................................................................... 31
2.3.6.4 Worldwide Telescope ...................................................... 32
2.3.7 Mobilne aplikacije .................................................................. 33
2.3.7.1 Google Sky Map ............................................................. 33
2.3.7.2 Sky Map Free.................................................................. 34
2.3.7.3 Mobilni observatorij ......................................................... 34
2.3.7.4 Stellarium Mobile Sky Map ............................................. 35
2.3.7.5 Droid Sky View................................................................ 36
2.3.8 Astronomske spletne strani ................................................... 36
2.3.8.1 Spletni planetarij ............................................................. 37
2.3.8.2 Simulator Luninih faz ...................................................... 37
3 MOŽNOSTI UPORABE RAČUNALNIŠKIH PROGRAMOV IN
MOBILNIH APLIKACIJ V ŠOLI ........................................................ 38
3.1 Namen ......................................................................................... 38
3.2 Raziskovalna vprašanja in hipoteze ............................................ 39
3.3 Rezultati in interpretacija ankete pri učencih ............................... 43
3.3.1 Opazovanje neba .................................................................. 43
3.3.2 Opazovanje neba s pomočjo računalniških programov in
aplikacij na telefonih ........................................................................ 48
3.4 Rezultati in interpretacija ankete pri učiteljih razredne stopnje .... 56
3.4.1 Uporaba pripomočkov pri obravnavi vsebin ........................... 56
3.4.2 Poznavanje računalniških programov in mobilnih aplikacij .... 61
3.4.3 Oprema na šolah, spodbujanje razvoja astronomije .............. 63
4 PRAKTIČNI VIDIKI ZA UPORABO PROGRAMOV ......................... 66
4.1 Uporaba programa Stellarium ..................................................... 66
4.1.1 Splošne karakteristike programa Stellarium .......................... 67
4.1.2 Namestitev programa Stellarium ........................................... 70
4.1.2.1 Kje ga najdemo? ............................................................. 70
4.1.2.2 Začetne namestitve programa ........................................ 71
4.1.2.3 Namestitev programa na računalniku ............................. 72
4.1.2.4 Končna namestitev in zaključek namestitve programa ... 74
4.1.3 Primer uporabe programa Stellarium v 2. razredu ................. 75
4.2 Namestitev aplikacije Sky Map Free ........................................... 78
4.2.1 Primer uporabe mobilne aplikacije Sky Map Free v 4. razredu ..
.............................................................................................. 79
4.3 Simulator Luninih faz ................................................................... 82
4.3.1 Primer uporabe simulatorja luninih faz v 3. razredu ............... 84
5 SKLEP ............................................................................................. 87
LITERATURA ........................................................................................... 89
PRILOGE ................................................................................................. 93
Priloga A: Anketni vprašalnik za učence .............................................. 94
Priloga B: Anketni vprašalnik za učitelje .............................................. 97
Kazalo slik
Slika 1: Yerksov teleskop ......................................................................... 17
Slika 2: Prikaz potovanja svetlobe ........................................................... 18
Slika 3: Cassegrainov teleskop ................................................................ 19
Slika 4: Haleov teleskop ........................................................................... 21
Slika 5: Observatorija Keck I in Keck II. ................................................... 22
Slika 6: Severni Gemini ............................................................................ 24
Slika 7: Južni Gemini ............................................................................... 24
Slika 8: Observatorij Subaru .................................................................... 25
Slika 9: Model teleskopa .......................................................................... 28
Slika 10: Pogled na Sonce s programom Stellarium ................................ 31
Slika 11: Program Worldwide Telescope ................................................. 33
Slika 12: Opazovanje nočnega neba ....................................................... 43
Slika 13: Pripomočki, ki jih učenci uporabljajo pri opazovanju neba ........ 44
Slika 14: Opazovani objekti ...................................................................... 45
Slika 15: Pomoč pri opazovanju neba ...................................................... 47
Slika 16: Poznavanje in uporaba računalniških programov za opazovanje
neba ......................................................................................................... 48
Slika 17: Uporaba računalniških programov. ........................................... 49
Slika 18: Poznavanje mobilnih aplikacij ................................................... 50
Slika 19: Kje so učenci izvedeli za tovrstne programe in aplikacije .......... 51
Slika 20: Mnenje učencev o tem, ali bi nam aplikacija pokazala objekte, če
bi telefon usmerili v nebo podnevi ............................................................ 53
Slika 21: Mnenje učencev o tem, ali bi nam aplikacija pokazala objekte,
čeprav je oblačno ..................................................................................... 54
Slika 22: Uporaba pripomočkov pri obravnavi učnih vsebin ..................... 57
Slika 23: Možnost uporabe računalniške učilnice na osnovnih šolah ....... 58
Slika 24: Poznavanje računalniških programov........................................ 59
Slika 25: Uporaba mobilnih aplikacij pri pouku ......................................... 60
Slika 26: Pripravljenost na obisk seminarjev s strani učiteljev ................. 62
Slika 27: Interesna dejavnost na šolah .................................................... 64
Slika 28: Osnovno okno programa ........................................................... 67
Slika 29: Okno za namestitev kraja opazovanja....................................... 68
Slika 30: Prikaz orodnih vrstic .................................................................. 69
Slika 31: Povečana Luna s pomočjo funkcije približevanja ...................... 69
Slika 32: Spletno okno programa ............................................................. 70
Slika 33: Položaj sonca 17. novembra ob 13.25 ...................................... 76
Slika 34: Položaj sonca 17. novembra ob 16.30 ...................................... 76
Slika 35: Položaj sonca 17. novembra ob 19.00 ...................................... 76
Slika 36: Položaj sonca 18. novembra ob 8.00 ........................................ 77
Slika 37: Prikaz Velikega in Malega voza ................................................ 80
Slika 38: Prikaz ozvezdij Velikega in Malega medveda ........................... 81
Slika 39: Simulator Luninih faz ................................................................. 82
Slika 40: Osrednji del zaslona, ki nam prikazuje lunine mene ................. 83
Slika 41: Nastavitve za animacijo luninih men ......................................... 84
Slika 42: Primer delovnega lista ............................................................... 86
Kazalo tabel
Tabela 1: Pregled nekaterih ključnih vsebin iz astronomije, spoznavanje
okolja ....................................................................................................... 10
Tabela 2: Pregled astronomskih vsebin, naravoslovje in tehnika, 4. r. ..... 11
Tabela 3: Pregled astronomskih vsebin, naravoslovje in tehnika 5. r.. ..... 12
Tabela 4: Pregled astronomskih vsebin iz učnega načrta, geografija ...... 13
Tabela 5: Veliki sodobni teleskopi ............................................................ 20
1
1 UVOD
Naravoslovne vsebine nas spremljajo vsak dan. Vsak dan se z njimi
soočamo pri kemiji, fiziki, biologiji, ekologiji pa tudi astronomiji. Astronomija
je spremljala že pračloveka in vse do danes tudi nas.
Največ zanimanja za astronomijo pokažejo otroci. Ti so že od nekdaj
najbolj radovedni in vedno nekaj sprašujejo. Mame, očete, babice, dedke,
strice, tete … Lahko pa marsikaj izvedo tudi v šoli. Navsezadnje je šola
tista, ki poleg staršev nudi glavno izobraževanje. V šoli otroci pridobijo
osnovno znanje, ki jim služi vse življenje, lahko pa izvedo marsikaj
drugega. Ker otroci radi raziskujejo in eksperimentirajo, lahko učitelji s
pomočjo poskusov in eksperimentov naredimo učni proces še zanimivejši.
In ker nam astronomija omogoča različne eksperimente, se otroci še raje
ukvarjajo z vsebinami, ki nam jih nudi. Otroci dokaj hitro ugotovijo, da je
astronomija zanimiva. Pokaže nam stvari, ki jih mogoče sami ne bi videli.
Vsak večer lahko vidimo zvezde na nebu, ampak to je nekaj vsakdanjega.
Astronomija nam »pokaže« Sonce, Luno, njene mene, planete, Saturnove
obroče, komete, satelite in še kaj.
Astronomija sega daleč v preteklost. Z njo so se ukvarjali že Egipčani,
Babilonci, Kitajci in stari Grki. Egipčani, ki so začeli sestavljati koledar, so
ugotovili, da koledar vsako četrto leto zaostaja en dan. Babilonci so se
prepričali, da se zvezde ne premikajo; razporedili so jih v ozvezdja in jih
poimenovali. Kitajci so zabeležili sončni mrk, Grki pa so natančno razmejili
zvezde. Za to je zaslužen Tales, ki je astronomijo prenesel v Grčijo. Grki
so različne zvezde povezali v celote in si ustvarili podobe. Iz tega izhaja
grška mitologija. Skozi stoletja se pojavi veliko imen, ki so zaslužna za
astronomijo takšno, kot jo poznamo danes. Galileo Galilei je prvi, ki je
opazoval vesolje skozi daljnogled, Kepler je napisal svoje tri zakone,
Aristotel je trdil, da je Zemlja okrogla na podlagi Lunine sence, Eratosten
se je ukvarjal z natančnim določanjem datumov itn.
2
Astronomija je stvar, ki zadeva vsakega od nas, čeprav se tega ne
zavedamo. Vsak dan lahko vidimo sonce in luno, razen ko je mlaj. Vsak
dan, če nam vreme to omogoča, lahko vidimo zvezde, komete, tudi planet
Mars lahko prepoznamo s prostim očesom, in sicer kot rahlo rdeče
obarvano piko na nebu.
Šola ima jasno zastavljene cilje in si prizadeva, da bi te astronomske
vsebine predstavila otrokom, seveda stopnji primerno, saj so v šoli vsebine
iz astronomije zajete že od prvega razreda. Živimo v času z izrazitim
razvojem tehnologije; v primerjavi s časom, ko so v šolo hodili naši starši
ali mi. Sedaj lahko ogromno vsebin, ki nas zanimajo, najdemo na spletu.
Zato je pomembno, da šola stopi v korak s časom in v sklopu učnega
procesa uporablja tudi te novosti. Na tržišču najdemo veliko programov in
aplikacij, ki bi jih učitelj lahko uporabil med poukom. Naš cilj je, da bi te
programe in aplikacije, s katerimi si lahko pomagamo pri opazovanju neba,
vključili v šole in bi jih tudi učitelji lahko uporabili med poukom.
Predvidevamo, da učitelji teh novosti na področju astronomije ne poznajo,
zato jim bomo te računalniške programe in mobilne aplikacije predstavili
ter jih poučili o njihovi uporabi in možnosti uporabe pri pouku.
Predvidevamo, da bi bili učitelji pripravljeni obiskati seminarje in
predavanja na to temo ter bi s pomočjo teh dobili potrebne informacije o
programih in aplikacijah.
V teoretičnem delu diplomskega dela bomo najprej predstavili kratek
pregled zgodovine astronomije in splošen pregled astronomije. Posvetili se
bomo učnim vsebinam, ki jih najdemo v vseh treh triadah osnovne šole, jih
opredelili in poiskali v učnem načrtu. Nato bomo opisali nekaj
pripomočkov, s pomočjo katerih lahko opazujemo nebo. Sledi nekaj
sodobnejših pripomočkov, s katerimi si lahko olajšamo opazovanje neba,
in sicer računalniški programi in mobilne aplikacije. Vsakega od njih bomo
na kratko predstavili ter navedli nekaj prednosti in slabosti uporabe. Temu
bo sledil praktični del diplomskega dela, v katerem bomo s pomočjo
ankete poskušali ugotoviti in preveriti, kako so učenci in učitelji seznanjeni
z uporabo računalniških programov in mobilnih aplikacij za opazovanje
3
neba ter ali jih učitelji uporabljajo v šoli in učenci v prostem času. Zanima
nas, ali bi bili učitelji pripravljeni obiskati seminarje, na katerih bi jim
predstavili podrobnejše informacije o računalniških programih in mobilnih
aplikacijah in bi jih poučili o uporabi le-teh. To bomo podrobneje analizirali
s pomočjo grafov. Po raziskovalnem delu sledi nekaj predlogov za
uporabo računalniških programov in mobilnih aplikacij pri pouku ter sklep.
4
2 TEORETIČNI DEL
2.1 ZGODOVINA RAZISKOVANJA NEBA
Astronomija je veda o nebesih pojavih. Nekatere od teh pojavov človek
opazi vsak dan, npr. navidezno gibanje Sonca čez dan, čemur sledi
menjavanje dneva in noči. Zemlja se giblje okoli Sonca, zaradi njenega
nagiba glede na ravnino, v kateri kroži, pa se pojavljajo letni časi.
Astronomska znanost se je začela razvijati, ko je človek pridobil prva
znanja o pisavi, številu in geometrijskih oblikah. Tako je lahko štel dneve,
tedne in leta, lahko je opazoval nebo in zapisoval svoje ugotovitve. Čeprav
je nekdaj človek štel s primitivnimi sredstvi, kot so prsti na rokah, je lahko
štel in zapisoval dogodke, ki so si sledili na nebu, ter postavil temelje za
astronomijo (Milanković, 1984).
Leta 2697 pred našim štetjem so Kitajci zabeležili prvi sončni mrk. Tako
lahko z gotovostjo trdimo, da začetki astronomije segajo 3000 let pred
našim štetjem. Opazovali so zvezde repatice in zabeležili vse pojave, s
čimer so dobili obsežen seznam z okoli 400 podatki. Kitajci so na področju
astronomije naredili in ugotovili veliko, vendar so bili preveč oddaljeni od
zahodnega dela sveta. Zato je dolgo trajalo, preden so njihove ugotovitve
in znanja prišli v Zahodno Evropo. Naj omenimo, da so uporabljali
kompas. Ta njihova iznajdba je prišla do Indije in Vzhodne Afrike ter
Arabije (prav tam).
2.1.1 Egipčani
Korenine današnje astronomije segajo v Egipt in Mezopotamijo. V času
četrte egipčanske dinastije so bile zgrajene piramide, ki poročajo o njihovih
geometričnih znanjih in spretnostih. To geometrično znanje jim je prišlo
zelo prav, ko so morali razmejiti posestva okoli reke Nil. Znanje geometrije
5
je za astronomijo zelo pomembno, zato se lahko za astronomijo, kot jo
poznamo danes, zahvalimo tudi Egipčanom. V Ahmesovem spisu je
napisano, da so Egipčani znali računati z ulomki, poznali so aritmetična in
geometrijska zaporedja, znali so računati prostornine in površine. S
pomočjo tega znanja so postavljali piramide. Te so postavljali glede na
nebesne smeri, glede na določen objekt na nebu ali glede na sonce. Po
navadi so jih obračali tja, kjer vzhaja sonce ali zvezda Sirij. To dokazuje,
da so se ukvarjali z opazovanjem neba (prav tam). Z opazovanjem zvezde
Sirij so Egipčani znali napovedati, kdaj bo začel Nil poplavljati, to pa je
pomenilo rodovitno deželo. Reka Nil je poplavila območje, kjer so imeli
posejan letni pridelek (Emmerich, 2006).
Egipčani so si zamislili svoj koledar, ki se je od starejših razlikoval po tem,
da je obsegal eno leto ali 365 dni. Tak koledar imamo še danes. Po
opazovanju zvezde Sirij so ugotovili, da se je vzhod Sirija vsako četrto leto
premaknil za en dan naprej. Mislili bi, da so dodaten dan k svojem
koledarju dodali Egipčani, vendar so to raje prepustili Aleksandrijcem
(Milanković, 1984).
2.1.2 Babilonci
Za razvoj astronomije je bila pomembna tudi babilonska kultura, ki se je
razvila med rekama Evfrat in Tigris v Mezopotamiji. V mezopotamskih
mestih so bili zgrajeni visoki stolpi, s katerih so opazovali nebo. Astrologi
so opazovali nebesne pojave, jih zabeležili in zbrali veliko podatkov, s
pomočjo katerih se je astronomija še bolj razvila. Ugotovili so, da zvezde,
ki jih vidimo na nebu, ne spreminjajo svoje lege, razen nekaj objektov, ki
jih zdaj poznamo kot planete. Zvezde se vrtijo okoli ene točke, ki je vedno
na istem mestu; danes jo poznamo kot zvezdo Severnico. Zvezde, ki se
ne premikajo, so dobile ime stalnice, te pa so Babilonci razporedili v
posamezne skupine (ozvezdja) in jih poimenovali. Tako so prvi v zgodovini
astronomije razdelili nebo na skupine zvezd, imenovane ozvezdja. Njihov
6
koledar je bil drugačen kot koledar Egipčanov. Strokovnjaki menijo, da je
imel dvanajst mesecev. Dali so jim imena, ki jih uporabljamo še danes.
Zaslužni so tudi za nepretrgano ponavljanje tednov. Premičnim zvezdam,
poznanim kot planeti, so posvetili en dan, in to so brez konca ponavljali.
Planeti so jim predstavljali božanstva, saj so se poleg zvezd stalnic
premikali po nebu. Poznali so 5 planetov, Sonce in Luno. Te objekte so
častili 7 dni zapored in nato ponovili cikel (prav tam).
2.1.3 Grki
Astronomska opazovanja in ugotovitve so dosegli tudi Grke. Prvi, ki jih je
prenesel v svoj kraj, je bil Tales. Že v šestem stoletju pred našim štetjem
je napovedal sončni mrk. Ta napoved je Talesa iz Mileta ponesla v vrh
grškega naroda, uvrstili pa so ga tudi med dvanajst modrijanov Grčije.
Dokazal je, da se spozna na astronomijo in geometrijo, saj je znal na
podlagi sence izračunati višino piramide. Poleg Talesa skozi zgodovino
Grčije srečamo še nekaj velikih imen astronomije. Platon se je ukvarjal z
vprašanjem, ali se Zemlja giblje ali miruje. Tudi njegovi učenci so se
ukvarjali z gibanjem teles, ki jih lahko opazimo na nebu. Tako je Evdoksos
spoznal, da moramo gibanje teles na nebu spremljati zelo pazljivo in
previdno. V Egiptu je zbral podatke o gibanju planetov in dognal, da se
njihovega gibanja ne da razložiti. Planeti se gibljejo nepravilno in
spreminjajo smer. Herakleides je dejal, da se Zemlja vrti okoli svoje osi ter
tako povzroči menjavanje dneva in noči. Učil je, da Luna kroži okoli
Zemlje, vendar pa je zmotno mislil, da Sonce kroži okoli Zemlje
(Milanković, 1984).
Najpomembnejši in tudi eden od najbolj znanih Platonovih učencev je bil
Aristotel. Njegovo mnenje o astronomiji je dolgo imelo veljavo skoraj 2000
let (prav tam). Sicer je zmotno menil, da je Zemlja središče vesolja in da
se vse giblje okoli nje. Ker je krožno gibanje najbolj pravilno, je trdil, da
Sonce, Luna in zvezde krožijo okoli Zemlje v obliki krožnice. Je pa
7
dokazal, da je Zemlja okrogla, in sicer s pomočjo Zemljine sence, ki pada
na Luno v obliki krožnice pri astronomskem pojavu, luninem mrku
(Hawking, 2003).
2.1.4 Sodobni astronomi
Po koncu grške dobe so prišli na vrsto bolj »sodobni« astronomi. Nikolaj
Kopernik je zavrgel Aristotelovo teorijo o nepremikajoči se Zemlji in
razglasil, da je Sonce tisto, ki se ne premika, in vse drugo kroži okoli
njega. Preden so ga začeli jemati resno, je minilo skoraj stoletje. Njegovo
teorijo sta začela zagovarjati tudi Johannes Kepler in Galileo Galilei
(Hawking, 2003).
Johannes Kepler je postavil tri zakone, ki veljajo še danes. Trdil je, da se
planeti gibljejo po elipsah, ne po krožnicah, da se planeti, ki so blizu
Sonca, gibljejo hitreje kot tisti, ki so od njega oddaljeni, in da planeti
potrebujejo več časa za obhod okoli Sonca, če so bolj oddaljeni. Njegova
teorija je uspela, fizikalno pa jo je utemeljil Isaac Newton leta 1687. V
tistem času so začeli nebo opazovati s teleskopi (Emmerich, 2006).
Prvi, ki je opazoval nebo skozi teleskop, je bil Galileo Galilei. Od nebesnih
objektov ga je najbolj zanimala Luna, zato jo je poleg drugih objektov
najbolj opazoval. Opazil je podoben relief, kot ga imamo na Zemlji. Med
opazovanjem Gostosevcev je ugotovil, da je 36 zvezd namesto 7, v
ozvezdju Orion je opazil več sto zvezd in potrdil Demokritovo ugotovitev,
da je Rimska cesta skupina zvezd stalnic. Njegova naslednja ugotovitev
so bile Jupitrove lune. Ko je opazoval Jupiter, je ugotovil, da se štiri
zvezde gibljejo okoli njega in za nekaj časa spremenijo položaj. Menil je,
da so te zvezde Jupitrove lune, in jih tudi poimenoval. Naštejmo še nekaj
njegovih ugotovitev. Pri opazovanju Saturna je videl dve zvezdi, ki se
držita planeta kot ročaja. S svojim daljnogledom pa ni mogel videli, da je to
Saturnov obroč. To je prvi videl Huygens. Naslednje Galilejevo odkritje so
8
bile pege na Soncu. Med njegova večja odkritja štejemo tudi mene planeta
Venere (Milanković, 1984).
Po Galilejevem prvem opazovanju skozi teleskop je astronomija doživela
razcvet. Spoznali smo, da lahko s pomočjo teleskopa opazujemo veliko
več, kot lahko vidimo s prostim očesom. S teleskopi lahko vidimo
oddaljene galaksije, planete, kopice zvezd ipd. (Aguilar, 2008). Tako je
Friedrich Wilhelm Herscher odkril Uran, Johann Gottfried Galle pa Neptun.
Leta 1930 so odkrili zadnji planet Pluton (Emmerich, 2006). Po sklepu
Mednarodne astronomske unije je od leta 2006 Pluton pritlikavi planet in
so ga črtali s seznama planetov (International Astronomical Union, 2006).
Področje astronomije je še bolj napredovalo, ko so po Newtonovi zamisli,
da bi lahko v vesolje izstrelili predmet in se ne bi nikoli vrnil, izstrelili prvi
umetni satelit. Imenoval se je Sputnik 1. Izstreljen je bil 4. oktobra 1957 v
Sovjetski zvezi. Raziskovanje vesolja je doseglo še višjo stopnjo s
pomočjo raket, vesoljskih plovil in satelitov. Te odprave v vesolje so
postavile kar nekaj mejnikov v raziskovanju vesolja. Naštejmo jih nekaj.
Sputnik 2 je v vesolje ponesel prvo žival, psičko Lajko, Vostok 1 je v
vesolje ponesel prvega človeka, Ranger 7 je poslal prve posnetke Lune,
Venera 3 je pristala na površju Venere, Apollo 11 je prvič ponesel človeka
na Luno idr. Po izumu teleskopa so sledile gradnje observatorijev, ki jih
najdemo po vsem svetu. Najpomembnejši so Keck 1 in Keck 2 na Havajih,
Haleov teleskop v Kaliforniji, Yerkesov teleskop v Wisconsinu, The Very
Large Telescope v Čilu, sicer sklop štirih teleskopov, ki tvorijo enotnega,
teleskop Green Bank v Zahodni Virginiji, teleskop Aceribo, ki ga najdemo v
Portoriku, ter Very Large Array blizu Socorra v Novi Mehiki. To je veriga
sedemindvajsetih radijskih teleskopov na enem mestu (Mitton in Mitton,
2005).
Videli smo, da se je skozi stoletja na področju astronomije razvilo veliko
novosti. Od prvega teleskopa, ki ga je sestavil Galileo Galilei in z njim
opazoval vesolje, je tehnika napredovala do gradnje gromozanskih
observatorijev. Ker pa opazovanje vesolja ni samo za izumitelje in
znanstvenike, ampak tudi za amaterje, lahko opazujemo nebo kar doma,
9
in sicer s prostim očesom in daljnogledi, lahko si pomagamo celo z
računalniškimi programi in aplikacijami na telefonih.
2.2 ASTRONOMSKE VSEBINE PRI POUKU V OSNOVNI
ŠOLI
Na trgu je vse več novosti na področju astronomije. Obstajajo računalniški
programi in aplikacije na telefonih, s pomočjo katerih lahko opazujemo
vesolje. Te novosti se uvajajo v študijski proces, tako da jih bodoči učitelji
predstavijo učencem med poukom. Bodoči učitelji bi lahko o uporabi
novejše tehnologije poučili tudi starejše generacije učiteljev. Tako bi lahko
tudi oni pri pouku uporabljali sodobnejšo tehnologijo. Učenci se med
procesom izobraževanja spoznajo z astronomskimi vsebinami pri več
predmetih. V prvi triadi pri predmetu spoznavanje okolja, v drugi triadi pri
naravoslovju in tehniki ter v tretji triadi pri geografiji. Pri vseh teh predmetih
lahko uporabimo računalniške programe in aplikacije na telefonih ter
učencem bolj praktično predstavimo določene vsebine, ki se vežejo na
astronomijo. Učenci tako lahko praktično pogledajo v nebo in uporabijo
nova znanja tudi doma.
2.2.1 Astronomske vsebine v učnem načrtu
2.2.1.1 Spoznavanje okolja
Učenci se že v prvi triadi seznanijo z vsebinami, ki so posredno povezane
z astronomijo. Že v prvem razredu se soočijo z vsebinami, kot so dan,
mesec, letni časi, leto. Spoznajo, da sta Zemlja in Sonce tista, ki
omogočita, da se dan prevesi v noč, saj se Zemlja vrti okoli svoje osi in
kroži okoli Sonca. Tako se menjavajo dnevi, tedni, meseci in na koncu
leto. Čez celo leto se glede na položaj Zemlje menjajo tudi letni časi. V
10
drugem razredu spoznajo koledar ter znajo povezati navidezno gibanje
Sonca in dnevni čas. Vedo, kdaj sonce vidimo na nebu najnižje in najvišje.
V tretjem razredu še vedno utrjujejo znanje o izrazih za potek dogodkov,
kot so prej, potem, včeraj, danes, jutri, dan, teden, mesec, leto. Poleg tega
nadgradijo znanje o Soncu in na podlagi tega določijo smeri neba ter
spoznajo Luno in njene mene (Učni načrt, Spoznavanje okolja, 2011).
V spodnji tabeli (Tabela 1) je prikazanih nekaj ključnih vsebin, ki se
nanašajo na astronomske vsebine in se pojavljajo pri predmetu
spoznavanje okolja v prvi triadi.
Tabela 1: Pregled nekaterih ključnih vsebin iz astronomije, ki so v učnem načrtu
predmeta spoznavanje okolja (vir: Učni načrt, Spoznavanje okolja, 2011, str. 7).
Tematski sklop: ČAS
1. razred
Učenci:
• znajo opisati razliko med dnevom in nočjo.
2. razred
Učenci:
• spoznajo koledar,
• znajo povezati navidezno gibanje Sonca in dnevni čas.
3. razred
Učenci:
• poznajo gibanje Lune in lunine mene.
2.2.1.2 Naravoslovje in tehnika
S predmetom naravoslovje in tehnika se učenci spoznajo v četrtem in
petem razredu. Poleg tega, da nadgradijo znanje, ki so ga pridobili v prvi
triadi, spoznajo nekaj novih snovi, ki so povezane z astronomijo. V učnem
načrtu (Tabela 2) lahko najdemo področje sil in gibanja. Med operativnimi
11
cilji, ki se nanašajo na gibanje Zemlje, najdemo obvezne in izbirne cilje. Pri
obravnavi snovi v četrtem razredu o gibanju Zemlje učenci spoznajo
povezanost nastanka dneva in noči z vrtenjem Zemlje okoli svoje osi,
znajo povedati, zakaj se dan prevesi v noč in da je vmes mrak. Posledično
znajo tudi razložiti, zakaj se dan in noč razlikujeta po svetlosti. Poleg
naštetih ciljev, ki jih učenci usvojijo med šolskim letom in so obvezni, sta v
učnem načrtu navedena dva cilja, ki sta izbirna. Eden je ta, da učenci na
modelu pokažejo sončni in lunin mrk, drugi pa, da razložijo, zakaj
nastanejo lunine mene. V petem razredu (Tabela 3) spoznajo, kako Sonce
vpliva na vreme in letne čase (Učni načrt, Naravoslovje in tehnika, 2011).
Tabela 2: Pregled astronomskih vsebin iz učnega načrta, četrti razred, pri predmetu
naravoslovje in tehnika (vir: Učni načrt, Naravoslovje in tehnika, 2011, str. 11).
Področje/ tema: SILE IN GIBANJA
Operativni cilji: GIBANJE ZEMLJE
Učenci znajo:
• »odkriti povezanost nastanka dneva in noči z vrtenjem
Zemlje okoli svoje osi,
• dokazati, da se dan zvezno prevesi v noč in da je vmes
mrak,
• razložiti, zakaj se dan in noč razlikujeta po osvetljenosti,
• dokazati, da telesa vidimo, če svetloba prihaja od njih v
naše oči,
• razložiti soodvisnost lege svetila in osvetljenega
predmeta glede na velikost in lego sence,
• prikazati, da se svetlobni žarki iz svetila širijo naravnost
in na vse strani,
• ugotoviti in razložiti razlike med prisojno in osojno lego,
• razložiti, zakaj nastanejo lunine mene,
• na modelu pokazati Lunin in Sončev mrk« (Učni načrt,
Naravoslovje in tehnika, 2011, str. 11).
12
Tabela 3: Pregled astronomskih vsebin iz učnega načrta, peti razred, pri predmetu
Naravoslovje in tehnika (vir: Učni načrt, Naravoslovje in tehnika, 2011, str. 13, 14).
Področje/ tema: POJAVI
Operativni cilji: VPLIVI SONCA NA VREME
Učenci znajo:
• »povezati letne čase s kroženjem Zemlje okrog Sonca,
• razložiti, da so letni časi povezani s tem, kako visoko je
sonce opoldne, in z dolžino svetlega dne« (Učni načrt,
Naravoslovje in tehnika, 2011, str. 13, 14).
2.2.1.3 Geografija
V šestem razredu učenci najprej spoznajo, kaj sploh je geografija in
kakšen pomen ima geografsko znanje za življenje. Po uvodnem delu
geografije se usmerijo na spoznavanje našega planeta Zemlje (Tabela 4).
Poučeni so o osnovnih zakonitostih položaja in gibanja Zemlje ter o njeni
obliki in notranjosti. Glede na to, da so že v prvih razredih spoznali termine
dan, teden, mesec, leto, koledar ipd., to znanje nagradijo v šestem
razredu. Znajo ponazoriti in razložiti vrtenje Zemlje okoli svoje osi, opišejo
tudi posledice vrtenja in gibanje Zemlje okoli Sonca. Spoznajo tudi, kakšne
so posledice kroženja Zemlje in nagnjenosti njene osi, vzroke za
spreminjanje dolžine dneva in noči v letu ter vzroke za spreminjanje letnih
časov. V šestem razredu se prepletanje vsebin iz učnega načrta z
astronomskimi vsebinami konča. V zadnji triadi učenci spoznavajo
naravnogeografske značilnosti Slovenije, Evrope in drugih celin (Učni
načrt, Geografija, 2011).
13
Tabela 4: Pregled astronomskih vsebin iz učnega načrta, šesti razred, pri predmetu
geografija (vir: Učni načrt, Geografija, 2011, str: 8, 9)
Vsebina: Moj domači planet Zemlja
Operativni cilji
Učenec:
• »spozna najosnovnejše zakonitosti položaja in gibanja
Zemlje v vesolju,
• opiše obliko in notranjost Zemlje« (Učni načrt, Geografija,
2011, str. 8).
Vsebina: gibanje Zemlje; kroženje in vrtenje; koledar: leto, mesec,
teden; časovni pas in datumska meja
Operativni cilji:
Učenec:
• »opiše, ponazori in razloži vrtenje Zemlje okoli osi,
• našteje in opiše posledice vrtenja,
• opiše gibanje Zemlje okoli Sonca (kroženje),
• opiše posledice kroženja Zemlje in nagnjenosti zemeljske
osi,
• razume vzroke za spreminjanje dolžine dneva in noči v
letu,
• razloži povezanost med letnimi časi ter dolžino dneva in
noči v Sloveniji« (Učni načrt, Geografija, 2011, str. 9).
Vsebina: Podnebne značilnosti Zemlje
Operativni cilji
Učenec:
• »našteje letne čase in razloži vzroke za spreminjanje«
(Učni načrt, Geografija, 2011, str. 9).
14
2.3 OPAZOVANJE NEBA
Nebo, posuto z zvezdami, so opazovali že pred več sto leti. S pomočjo
zvezd so se orientirali, določali koledar, napovedali poplave ipd. Vse to so
do izuma teleskopa opazovali s prostim očesom.
Tudi doma lahko opazujemo nebo, vendar ga marsikdo med nami lahko
opazuje le s prostim očesom. Vidimo zvezde, luno, planete, sonce,
komete, tudi satelite … Včasih vidimo nebo, polno zvezd, a ne vemo, kaj
gledamo, prav tako ne vemo, kako se določen objekt imenuje. Pri tem si
lahko pomagamo z raznimi pripomočki. Nekaj jih bomo opisali v
nadaljevanju.
2.3.1 Vrtljiva zvezdna karta
Začetnikom se najbolj priporoča vrtljiva zvezdna karta, saj nam takoj
pokaže, kateri objekti so trenutno vidni na nebu. Narejena je tako, da nam
pokaže le tiste objekte, ki jih na nebu vidimo ob določeni uri in dnevu.
Vendar pa zaradi svoje majhnosti nima veliko informacij; te lahko najdemo
v dodatni literaturi, kot je zvezdni atlas (Kunaver, 1980).
Vrtljiva zvezdna karta je sestavljena iz dveh delov:
1. Zvezde oziroma ozvezdja so narisana na belem vrtljivem kartonu s
črnimi pikami. Zaradi boljše preglednosti so zvezde posameznih
ozvezdij povezane s črtami, da dobimo občutek za obliko ozvezdja.
2. Nepremakljivi del ima izrezan vsakokratni vidni horizont in obroč z
datumi. Označene so tudi stopinje in znamenja horoskopa. Na tem
delu so označene tudi ure (Kunaver, 1980).
15
Veliko si lahko pomagamo z vrtljivo zvezdno karto, vendar pa moramo za
opazovanje z njeno pomočjo sami najti sever, pri čemer moramo poznati
ozvezdji Velikega in Malega voza. Lahko pa uporabimo tudi kompas.
Poleg zvezdne karte si lahko pomagamo s priročnikom Navodilo za
uporabo vrtljive zvezdne karte z opisom zvezd avtorja Pavla Kunaverja. V
priročniku najdemo najpomembnejše pojme za orientacijo na nebu,
primere za uporabo vrtljive zvezdne karte, opis in slike posameznih
ozvezdij, imena kraterjev na Luni, nekaj o Osončju, seznam glavnih
ozvezdij in čas njihove najboljše vidljivosti ter preglednici ozvezdij po
slovenskih in latinskih imenih (prav tam).
2.3.2 Zvezdne karte
Z pomočjo zvezdnih kart lahko opazujemo svetlejše zveze in znana
ozvezdja. Ker so te karte enostavne, so priročne za tiste, ki nebo
opazujejo prvič. Vključujejo le ozvezdja, ki jih najenostavneje najdemo. V
literaturi, ki zajema astronomske vsebine, so karte, s katerimi lahko
najdemo zvezde na različnih koncih sveta in v različnih obdobjih letnih
časov. Ena izmed knjig, ki vsebuje nekaj zvezdnih kart, je Astronomija
avtorjev Jacqueline Mitton in Simona Mittona (Mitton in Mitton, 2005).
Kako jih uporabljamo?
Ker so v že omenjeni knjigi predstavljene karte za tri različne pasove
zemljepisnih širin, je treba najprej ugotoviti, iz katerega pasu opazujemo
zvezde. V knjigi je predstavljen tudi zemljevid, s katerim si lahko
pomagamo pri določitvi zemljepisne širine. Zvezdne karte so po navadi
predstavljene v štirih parih. Vsak par je predstavljen za en letni čas. Ena
polovica prikazuje severni del neba, druga pa južnega. Na zvezdnih kartah
lahko opazimo, da so pike, ki označujejo zvezde, različnih velikosti. Večja
16
pika pomeni svetlejšo zvezdo. Ker se Luna in planeti premikajo in je njihov
položaj skozi letne čase različen, niso predstavljeni na zvezdnih kartah
(prav tam).
2.3.3 Teleskop
Brez teleskopa lahko vidimo samo določeno število zvezd. Zvezde, ki so
nam bliže, lahko vidimo s prostim očesom, tiste, ki se skrivajo za njimi, pa
nam jih lahko pokažejo le teleskopi. Delujejo namreč tako, da zbirajo
svetlobo, ki jo oddajajo zvezde, in tako lahko vidimo zvezde, ki so precej
bolj oddaljene od nas, kot tiste, ki jih vidimo s prostim očesom. Svetloba se
zbira v leči ali zrcalu teleskopa. Teleskop, ki zbira svetlobo s pomočjo leče,
imenujemo refraktor, tistega, ki zbira svetlobo z zrcalom, pa reflektor
(Mitton in Mitton, 1999). Ljubiteljski astronomi uporabljajo obe vrsti
teleskopov, za znanstvene namene pa dandanes uporabljajo le zrcalne,
torej reflektorske teleskope (Köthe, 2010). Oba bomo predstavili v
nadaljevanju.
Mislili bi, da če je teleskop večji, z njim vidimo več, ampak to ne velja
vedno. Najpomembnejša je ostrina slike, ki nam jo teleskop lahko ponudi.
Teoretično se s povečevanjem objektiva povečuje tudi ločljivost teleskopa,
praktično pa je malo drugače. Pokazalo se je, da nam teleskop, ki ga
uporabljajo amaterski opazovalci, pokaže enako ostre slike kot tisti, ki ga
uporabljajo profesionalni opazovalci. Za to je kriva Zemljina atmosfera. Ko
svetloba potuje od določenega objekta k nam, se pred zadnjimi kilometri
pred Zemljino atmosfero strese. Tako lahko vidimo migetajočo in nejasno
sliko, tako z amaterskim kot profesionalnim teleskopom. Observatorije
postavljajo na čim višje gore, da se izognejo tem motnjam v zračnih
plasteh. Najbolj nemoteno opazovanje pa nam omogočajo teleskopi, ki
krožijo okoli Zemlje v vesolju. Sami z njimi ne moremo opazovati, lahko pa
opazujemo posredno preko njih (Emmerich, 2006).
17
2.3.3.1 Teleskop refraktor
»Galilei je za lovljenje svetlobe in usmerjanje svetlobe v sliko, ki si jo je
lahko ogledal z golim očesom, v svojih teleskopih uporabljal leče. V takem
teleskopu, ki mu pravimo refraktor(ski), leča na vrhu (objektiv) deluje tako,
da meče sliko v spodnji konec teleskopske cevi. Navadni dvocevni
daljnogled je sestavljen iz dveh vzporednih refraktorjev. Največji refraktor
na svetu, ki je postavljen v observatoriju Yerkes v ameriški zvezdni državi
Wisconsin, se ponaša z metrsko lečo« (Mitton in Mitton, 1999, str. 14).
Prvi načrti za observatorij so se začeli razvijati že leta 1892, prva
opazovanja s teleskopom so izvedli leta 1897 (Slika 1) (Yerkes
Observatory, 2014).
Slika 1: Yerksov teleskop iz leta 1897 v Wisconsinu. Pridobljeno s Creative Commons; v
okviru pravil Creative Commons je gradivo prosto dostopno. Vir:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Observatorij_Yerkes.
»V profesionalni astronomiji refraktorji niso več toliko v rabi. Astronomi si
želijo zbrati čim več svetlobe, zares velike teleskope pa je laže sestavili iz
zrcal. Leča s premerom, večjim od enega metra, bi bila predebela in
pretežka za uporabo. Amaterji pa radi uporabljajo manjše refraktorje, zlasti
za opazovanje« (Mitton in Mitton, 1999, str. 14).
2.3.3.2 Teleskop reflektor
»Reflektor ali zrcalni daljnogled (teleskop) ima za objektiv vboklo
(konkavno) zrcalo. O izgradnji reflektorja so razmišljali že v
živel Galileo Galilei (1564
Anglež Robert Hook sicer izdelal nekakšen reflektor, ki pa je bil tako slab,
da sploh ni bil uporaben za astronomska opazovanja
40).
2.3.3.3 Newtonov teleskop
Isaac Newton je prvi
1668. Leta 1671 je izdal že drugi reflektor,
zrcala 3,5 cm in goriš
objektiv v glavno zrcalo
odbilo svetlobo skozi okular na boku teleskopa. Imenujemo ga Newtonov
teleskop (Slika 2) oz. Ne
Slika 2: Prikaz potovanja svetlobe skozi objektiv v primarno zrcalo,
zrcalo in nazadnje v okular
http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Newton
Teleskop reflektor
Reflektor ali zrcalni daljnogled (teleskop) ima za objektiv vboklo
(konkavno) zrcalo. O izgradnji reflektorja so razmišljali že v
živel Galileo Galilei (1564–1642), a do izdelave ni prišlo. Leta 1664 je
Anglež Robert Hook sicer izdelal nekakšen reflektor, ki pa je bil tako slab,
da sploh ni bil uporaben za astronomska opazovanja« (Prosen, 2003
Newtonov teleskop
Isaac Newton je prvi sestavil reflektor, ki je deloval. Sestavil ga je leta
1668. Leta 1671 je izdal že drugi reflektor, ki je imel premer glavnega
zrcala 3,5 cm in goriščno razdaljo 16 cm. Svetloba se je odbijala skozi
objektiv v glavno zrcalo, potem v majhno zrcalo znotraj teleskopa,
svetlobo skozi okular na boku teleskopa. Imenujemo ga Newtonov
oz. Newtonov sistem (Prosen, 2003).
Prikaz potovanja svetlobe skozi objektiv v primarno zrcalo, potem v sekundarno
zrcalo in nazadnje v okular. Pridobljeno s Creative Commons; v okviru pravil Creative
Commons je gradivo prosto dostopno. Vir:
http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Newton-Teleskop.svg
18
Reflektor ali zrcalni daljnogled (teleskop) ima za objektiv vboklo
(konkavno) zrcalo. O izgradnji reflektorja so razmišljali že v času, ko je
išlo. Leta 1664 je
Anglež Robert Hook sicer izdelal nekakšen reflektor, ki pa je bil tako slab,
Prosen, 2003, str.
sestavil reflektor, ki je deloval. Sestavil ga je leta
je imel premer glavnega
no razdaljo 16 cm. Svetloba se je odbijala skozi
eleskopa, ki je
svetlobo skozi okular na boku teleskopa. Imenujemo ga Newtonov
potem v sekundarno
v okviru pravil Creative
Teleskop.svg.
2.3.3.4 Cassegrainov teleskop
Cassegrainov teleskop je nekoliko druga
pa se po sestavi teleskopa ne razlikujeta. Oba imata dve zrcali.
primarnega se svetloba odbija v manjše, sekundarno zrcalo in potem
potuje do okularja. Vendar pri tem teleskopu okular ni na boku teleskopa.
Cassegrainov teleskop
do primarnega, konkavnega zrcala,
prav tako ukrivljenega (izbo
primarnega zrcala v okular (Emmerich, 2006).
Slika 3: Cassegrainov teleskop.
nato do sekundarnega zrcala skozi okular
pravil Creative Commons je gradivo prosto dostopno. Vir:
http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Cassegrain
2.3.3.5 Uporaba teleskopa
Da lahko teleskop uporabimo
Pred opazovanjem se moramo
opazovanju ne motijo morebitne ovire. Ko teleskop namestimo
obrnemo proti objektu, ki ga želimo opazovati.
prikaže teleskop, zamegljena
vrtimo toliko časa, da dobimo ostro sliko. Teleskop nam pokaže
prezrcaljeno sliko (Bricelj
Cassegrainov teleskop
Cassegrainov teleskop je nekoliko drugače zasnovan kot Newtonov
po sestavi teleskopa ne razlikujeta. Oba imata dve zrcali.
se svetloba odbija v manjše, sekundarno zrcalo in potem
potuje do okularja. Vendar pri tem teleskopu okular ni na boku teleskopa.
Cassegrainov teleskop (Slika 3) deluje tako, da skozi objektiv pošlje sliko
do primarnega, konkavnega zrcala, jo odbije do sekundarnega zrcala,
prav tako ukrivljenega (izbočenega), in potem nazaj skozi luknjo
primarnega zrcala v okular (Emmerich, 2006).
Cassegrainov teleskop. Prikaz potovanja slike od objektiva do primarnega zrcala,
ekundarnega zrcala skozi okular. Pridobljeno s Creative Commons
pravil Creative Commons je gradivo prosto dostopno. Vir:
http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Cassegrain-Teleskop.svg
Uporaba teleskopa
Da lahko teleskop uporabimo, potrebujemo ravno podlago
Pred opazovanjem se moramo prepričati, da je nebo jasno in da nas pri
opazovanju ne motijo morebitne ovire. Ko teleskop namestimo
obrnemo proti objektu, ki ga želimo opazovati. Če je slika, ki nam jo
zamegljena, jo lahko izostrimo s pomočjo vijaka,
časa, da dobimo ostro sliko. Teleskop nam pokaže
eno sliko (Bricelj, 2007).
19
zasnovan kot Newtonov, sicer
po sestavi teleskopa ne razlikujeta. Oba imata dve zrcali. Iz
se svetloba odbija v manjše, sekundarno zrcalo in potem
potuje do okularja. Vendar pri tem teleskopu okular ni na boku teleskopa.
deluje tako, da skozi objektiv pošlje sliko
odbije do sekundarnega zrcala,
in potem nazaj skozi luknjo
Prikaz potovanja slike od objektiva do primarnega zrcala,
Creative Commons; v okviru
pravil Creative Commons je gradivo prosto dostopno. Vir:
Teleskop.svg.
, potrebujemo ravno podlago za stabilnost.
ati, da je nebo jasno in da nas pri
opazovanju ne motijo morebitne ovire. Ko teleskop namestimo, ga
e je slika, ki nam jo
čjo vijaka, ki ga
asa, da dobimo ostro sliko. Teleskop nam pokaže
20
Na teleskopu najdemo naslednje elemente:
»iskalo, deklinacijsko kolo, dec. setting circle, deklinacijski gumb za fini
premik, R. A. zaklopka, R. A. za fini premik, adapter za okular, zrcalna
prizma (diagonalna), okular, gumb za fokusiranje, drive Base, R. A. setting
circle« (prav tam, str. 32).
2.3.4 Veliki sodobni teleskopi
Poleg ljubiteljskih refraktorjev in znanstvenih reflektorjev po vsem svetu
najdemo tudi večje sodobnejše teleskope (Tabela 5), ki jih uporabljajo v
znanstvene namene. Ti teleskopi so večji, imajo večji premer zrcala in se
nahajajo v observatorijih.
Tabela 5: Veliki sodobni teleskopi s podatki o kraju, kjer so postavljeni, in podatki o
premeru zrcala (Emmerich, 2006, str. 11).
Observatorij Kraj Premer
zrcala
Keck I in Keck II Mauna Kea, Havaji 2 x 10 m
Hobby-Eberly Telescope Teksas/ZDA 9,9 m
Large Binocluar
Telescope
Mt. Graham/ZDA 2 x 8,4 m
Subaru Telescope Mauna Kea, Havaji 8,3 m
ESO/Very Large
Telescope
Parana/Čile 4 x 8,2 m
Gemini sever in jug Havaji in Čile Po 8 m
Nekaj večjih observatorijev bomo opisali v nadaljevanju.
21
2.3.4.1 Observatorij Palomar, Kalifornija
Observatorij Palomar se nahaja v severnem San Diegu v Kaliforniji na
1712 m nadmorske višine ter je v lasti in upravljanju Kalifornijskega
inštituta za tehnologijo. Observatorij premore več teleskopov, ki se
uporabljajo za najrazličnejše astronomske raziskovalne programe. Pri
raziskavah sodeluje tudi fakulteta Caltech. Najbolj znan teleskop, ki ga
najdemo v observatoriju Palomar, je Haleov teleskop. Ogledamo si ga
lahko na Sliki 4. 200-palčni teleskop je zgradila fakulteta Caltech s
pomočjo fundacije Rockefeller. V začetku štiridesetih let prejšnjega stoletja
je bil naziv vodje projekta dodeljen dr. J. A. Andersonu. Teleskop, ki je bil
največji tistega časa, je prvič »pogledal« v vesolje 26. januarja 1949.
Edwinu Hubblu je bila dodeljena čast, da prvi uporabi ta teleskop (Palomar
Observatory, 2014).
Slika 4: Haleov teleskop v observatoriju Palomar. Pridobljeno s Creative Commons; v
okviru pravil Creative Commons je gradivo prosto dostopno. Vir:
http://commons.wikimedia.org/wiki/File:HaleTelescope-MountPalomar.jpg.
22
2.3.4.2 Observatorij Keck, Havaji
Z vrha mirujočega vulkana Mauna Kea na Havajih se »šopirita«
observatorija Keck I in Keck II (Slika 5). Instrumenti v observatoriju so
največji svetovni optični in infrardeči teleskopi. Vsak od njih tehta okoli 300
kg in deluje z natančnostjo nanometra. Teleskopa sta sestavljena iz
primarnih ogledal s premerom 10 metrov in iz 36 šesterokotnih
segmentov, ki delujejo usklajeno kot en kos stekla (Keck Observatory,
2014).
Slika 5: Observatorija Keck I in Keck II na Havajih. Pridobljeno s Creative Commons; v
okviru pravil Crative Commons je gradivo prosto dostopno. Vir:
http://commons.wikimedia.org/wiki/File:KeckObservatory.jpg.
Na sredi Tihega oceana stojita observatorija na 4205 m nadmorske višine.
Mestne luči sicer malo »onesnažujejo« nočno nebo, vendar pa je večino
leta ozračje nad Mauno Keo jasno, mirno in suho. Zaradi svojih 10-
metrskih zrcal teleskopa Keck ponujata največjo občutljivost in jasnost, ki
je na voljo v astronomiji. Uspešnost obeh teleskopov in tudi drugih je
omejena s pretresi Zemljine atmosfere, ki pokvarijo sliko. Astronomi so
pred kratkim premagali učinek ozračja s temeljno in uveljavljeno tehniko,
23
imenovano prilagodljiva optika. Fundacija W. M. Keck je financirala izviren
observatorij Keck I, za njim pa še njegovega dvojčka Keck II. Prvi je začel
delovati leta 1993, drugi pa leta 1996 (Keck Observatory, 2014).
2.3.4.3 Observatorij Gemini
Observatorij Gemini je sestavljen iz dveh 8,1-metrskih teleskopov. Zrcali
sta iz enega kosa in sta debeli samo 20 cm. Nahajata se na dveh
najboljših opazovalnih mestih na svetu. Južni teleskop, ki je postavljen v
čilskih Andih, in severni, ki je na Havajih, omogočata opazovanje
celotnega neba. Teleskopa trenutno sodita med največje in
najnaprednejše optične in infrardeče teleskope. Dvojček teleskopov je bil
zgrajen in deluje v partnerstvu šestih držav: ZDA, Kanade, Čila, Avstralije,
Brazilije in Argentine. Gradnja je stala 184 milijonov USD, delovati je začel
leta 1998 (Kajdič, 2005; Gemini Observatoy, b. d.).
Severni Gemini (Slika 6), ki se uradno imenuje Frederick C. Gillett Gemini,
je teleskop, ki se nahaja na Havajski Mauni Kei na nadmorski višini 4213
metrov. Prvič so skozenj pogledali leta 1999, v znanstvene namene pa so
ga začeli uporabljati leta 2000 (Gemini Observatory, 2014).
Južni Gemini (Slika 7) stoji v čilskih Andih, na gori Cerro Pachon, na
nadmorski višini 2722 m. Zaradi zelo suhega zraka in zanemarljive
oblačnosti je druga dobra lokacija za postavitev observatorija. Delovati je
začel leta 2000 (Gemini Observatory, 2014).
24
Slika 6: Severni Gemini na Havajih. Pridobljeno s Creative Commons; v okviru pravil
Creative Commons je gradivo prosto dostopno. Vir:
http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Gemini_Observatory_at_sunset.jpg.
Slika 7: Južni Gemini v Čilskih Andih. Pridobljeno s Creative Commons; v okviru pravil
Creative Commons je gradivo prosto dostopno. Vir:
http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Gemini_South_01.jpg.
25
2.3.4.4 Observatorij Subaru
Primarno zrcalo teleskopa Subaru (Slika 8) ima premer 8,2 metra. Zrcalo
je monolitsko in teleskop se ponaša z največjim tovrstnim zrcalom na
svetu. Observatorij je začel delovati leta 1998. Ker je observatorij japonski,
je dobil tudi japonsko ime Subaru po kopici Plejade. Observatorij, ki se
nahaja na Mauni Kei, zraven observatorija Keck, ima edini tovrsten
teleskop z okularjem, ki so ga dodali zaradi japonske princese, da bi si
lahko neposredno ogledala nebo. Observatorij ima instrumente za
opazovanje v optičnem in infrardečem delu spektra (Kajdič, 2005).
Slika 8: Observatorij Subaru (levo), desno od njega observatorija Keck I in Keck II.
Pridobljeno s Creative Commons; v okviru pravil Creative Commons je gradivo prosto
dostopno. Vir: http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Subaru,_Keck_and_IRTF.jpg.
2.3.4.5 Observatorij La Palma – največji v Evropi
Kot del Kanarskega otočja leži v Atlantskem oceanu otok La Palma (Isla
de San Miguel de la Palma). Vrhovi otokov so primerni za astronomska
opazovanja, zato lahko tudi tam najdemo observatorija. Na 2400 metrih
ležita Observatorij Teide na Tenerifih in Observatorij Roque de los
Muchachos na La Palmi.
26
Observatorij Roque de los Muchachos zavzema velik del površine. Na teh
dveh kvadratnih kilometrih najdemo več teleskopov. Ker je Španija
podarila zemljišče, na katerem najdemo teleskope, je 20 % opazovalnega
časa namenjenega njim. Med vsemi teleskopi, ki jih najdemo na La Palmi,
sta dva, ki sta namenjena opazovanju Sonca (švedski teleskop s
premerom enega metra in nizozemski s premerom 45 cm), preostali so
»nočni« (Gomboc, 2005).
• Teleskop Carlsberg Meridian je refraktorski teleskop s 17,8 cm
premera zrcala in je bil eden izmed prvih avtomatskih teleskopov na
svetu. Postavili so ga leta 1984.
• Teleskop Jacobus Kapteyn ima parabolično zrcalo premera 1 m. Na
La Palmo je prispel z ladjo. Zaradi pomanjkanja denarja je od leta
2003 zaprt.
• Teleskop Isaac Newton ima 2,54-metrsko parabolično zrcalo. Z njim
so leta 1998 odkrili kvazar 08279+5255, ki je od nas oddaljen okoli 11
milijard svetlobnih let. Objekt je okoli 100-krat svetlejši od do tedaj
najsvetlejšega opaženega objekta.
• Teleskop William Herschel ima eno izmed največjih paraboličinih zrcal.
Enozrcalni teleskop meri 4,2 m. Do odprtja observatorija Keck je veljal
za najmočnejši teleskop na svetu.
• Nordijski optični teleskop ima 2,56-metrsko zrcalo. Postavljen je bil
konec osemdesetih let.
• Nacionalni teleskop Galileo ima premer 3,58 m. z njim je bila opažena
detekcija planeta v drugem osončju.
• Teleskop Mercator je najnovejši. Ker ima premer 1,2 m, ga uporabljajo
za opazovanja, ki so primerna glede na njegovo velikost. Z njim
opazujejo astroseizmologijo, gravitacijsko lečenje in aktivna galaktična
jedra.
• Teleskop Liverpool je s svojim 2-metrskim zrcalom eden izmed
največjih robotskih teleskopov na svetu. Deluje od leta 2003.
27
• SuperWASP je sistem petih 20-centimetrskih leč, ki imajo zorno polje
18 stopinj. Z letom 2004 je začel opazovanje, cilj pa je avtomatsko
opazovanje velikega števila svetlečih zvezd.
• MAGIC je začel delovati leta 2004. Zrcalo je sestavljeno iz skoraj tisoč
segmentov v velikosti 50 krat 50 cm. Namenjen je detekciji gama
žarkov. Takšna opazovanja bodo prinesla mnogo novega na
področjih, ki zajemajo galaktična jedra, ostanke supernov in izbruhe
gama sevanja (prav tam).
2.3.4.6 Nov projekt največjega evropskega teleskopa (E-ELT)
T. i. Evropski ekstremno veliki teleskop (E-ELT) je trenutno v fazi gradnje.
11. junija 2012 je ESO (European Southern Observatory) odobril gradnjo
observatorija. Gradbena dela so se začela leta 2014. Observatorij gradijo
v severnem Čilu, v puščavi Atakama na nadmorski višini 3060 m. Leča
teleskopa bo imela premer 39 metrov in bo zbrala 15-krat več svetlobe od
drugih optičnih teleskopov. Teleskop ima zasnovo petih ogledal, ki bodo
kljubovala turbulentnemu ozračju in bodo poskrbela za večjo kakovost
slike. 39-metrska leča bo sestavljena iz 798 šesterokotnih segmentov.
Vsak od njih bo meril 1,45 metra in bo debel le 50 mm. Struktura teleskopa
bo tehtala slabe 3 tone. Pričakujejo, da bo »največje svetovno oko«
zgrajeno do leta 2024 (The European Extremely Large Telescope, b. d.;
European Extremely Large Telescope, 2015). Slika 9 prikazuje model
observatorija, ki ga še gradijo.
28
Slika 9: Model teleskopa. Pridobljeno s Creative Commons; v okviru pravil Creative
Commons je gradivo prosto dostopno. Vir:
http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Model_of_the_European_Extremely_Large_Teles
cope_1.jpg.
2.3.5 Vesoljski teleskopi
Vesoljske teleskope najdemo v Zemljini atmosferi. Preko njih posredno
opazujemo dele neba, ki nam s prostim očesom in s pomočjo teleskopov
niso vidni. Najbolj znan je teleskop Hubble (Mitton in Mitton, 1999).
2.3.5.1 Vesoljski teleskop Hubble
Izstreljen je bil leta 1990. Od izstrelitve kroži okoli Zemlje in je še vedno v
uporabi. Imenovan je bil po astronomu Edwinu Hubblu. Kot smo že
omenili, skozi »oči« vesoljskih teleskopov dobimo veliko jasnejšo sliko kot
skozi navadne teleskope. Tako je tudi v tem primeru. S pomočjo teleskopa
so naredili slike različnih objektov iz najbolj oddaljenih galaksij. Ker se na
teleskopu lahko pojavijo okvare, so potrebni tudi popravila in morebitne
zamenjave starih delov. Astronomi so že petkrat poleteli v nebo, da so te
težave odpravili. Zadnjič so bili na misiji leta 2009. Teleskop Hubble ni
29
največji tovrstni teleskop, vendar je vseeno veliko doprinesel k razvoju
astronomije. Zgrajen je bil v vesoljski agenciji NASA s pomočjo Evropske
vesoljske agencije (Hubble Space Telescope, 2015; Mitton in Mitton,
2005).
2.3.6 Računalniški programi
Astronomija je več stoletij, celo tisočletij stara veda. Tehnologija nas je
privedla daleč, do spleta, kjer lahko najdemo vsebine, ki nas zanimajo. Na
spletnih straneh lahko najdemo veliko vsebin, ki se vežejo na astronomijo
in tudi na računalniške programe; nekaj jih je brezplačnih. S pomočjo teh
si olajšamo opazovanje neba. Pokažejo nam, kje določen objekt, ki ga
želimo opazovati, leži, ter njegove značilnosti in lastnosti, če nam to
program omogoča. Nekateri nam pokažejo tudi pot satelitov, kje se
nahajajo in kako se sateliti, ki jih lahko v danem trenutku vidimo,
imenujejo, ter nas popeljejo do Lune in sosednjih planetov. Nekaj teh
računalniških programov, njihovih značilnosti in funkcij bomo predstavili v
nadaljevanju.
2.3.6.1 Starry Night
Starry Night je program, ki nam omogoča natančno opazovanje neba.
Vsebuje obsežno bazo podatkov o nebesnih objektih. Najdemo lahko
podatke o zvezdah, satelitih in planetih. S programom lahko dostopamo
do računalniško vodenega teleskopa, ki ga lahko krmilimo s pomočjo
računalnika. Če se povežemo z internetom, lahko dobimo tudi podatke, ki
se vedno znova nalagajo in obnavljajo. Program nam pokaže tudi
navidezno gibanje Sonca, torej je namenjen tudi za opazovanje neba
podnevi. Poleg pogleda na zvezde in Luno nam program pokaže objekte,
ki so si jih predstavljali že stari Grki. Posamezne zvezde poveže v
30
ozvezdja in preslika podobe, kot so si jih predstavljali Grki. Tako lahko
vidimo Veliki in Mali medved, Orion, Labod, znamenja horoskopa idr.
Program ima naložene podatke o zvezdah, planetih, kometih, satelitih …
Če kliknemo na izbrani objekt, se prikažejo podatki o njem. S programom
se lahko oddaljimo od Zemlje in si jo ogledamo z Lune. Lahko se
približamo drugim planetom in oddaljenim zvezdam. Če bi želeli pogledati
določen objekt, a ne vemo, kje se nahaja, ga lahko poiščemo tudi s
pomočjo iskalnika, ki ga najdemo v programu. Če objekt takrat na nebu ni
viden, nam program pokaže, kdaj bo viden. Vsekakor je program eden
izmed vodilnih na tem področju, vendar ima nekaj slabosti – je plačljiv,
novejše verzije pa zahtevajo boljše računalnike. Program ima veliko bazo
podatkov, vendar je vse napisano v angleškem jeziku, zato bi se pri
uporabi programa lahko zataknilo amaterjem, ki jezika ne poznajo
(Grubelnik in Repnik, 2003).
2.3.6.2 Stellarium
Stellarium je eden izmed brezplačnih programov, ki nam pokažejo nebo,
kot ga vidimo s prostim očesom, teleskopom ali daljnogledom. Slika 10
nam prikazuje zelo realističen pogled na Sonce, ki ga lahko vidimo skozi
program Stellarium. Program ima kar nekaj funkcij. Z njegovo pomočjo
lahko vidimo več kot 600.000 zvezd in ilustracije ozvezdij, podobe meglic.
Prikaže nam realistično atmosfero, sončni vzhod in zahod, planete in
njihove naravne satelite. Program ima zmogljiv zoom, s pomočjo katerega
si lahko pobliže ogledamo opazovane objekte, in večjezični vmesnik, kar
pomeni, da si lahko ogledamo in preberemo podatke o opazovanem
objektu tudi v slovenskem jeziku. S pomočjo programa lahko pogledamo
tudi v prihodnost in vidimo, kaj bo na nebu zvečer ali naslednji dan
(Stellarium, b. d.).
Slika 10: Pogled na Sonce s programom Stellarium
okviru pravil Creative Commons je gradivo prosto dostopno. Vir:
http://en.wikipedia.org/wiki/Stellarium_(computer_program)
2.3.6.3 Skyglobe
Skyglobe se je razvil v poznih osemdesetih in zgodnjih devetdesetih
za Microsoft Windows in DOS. Prikaže nam položaje zvezd, Messierjeve
predmete, planete, Sonce in Luno. Program
A. Haney in njegova družba KlassM Software Inc. Ko je
iz računalništva, je izdal program in ga predlagal za uporabo študentom na
Univerzi Villanova.
Windows, program
Skyglobe nam lahko
pred nekaj leti in kje
opozarja na določene nepravilnosti, kar se ti
Ukazi, ki jih lahko uporabimo v razli
tipke. Tipke so sprogramirane po klju
dejavnost, ki jo želimo s programom izvesti. Klju
spremeni in si jih prilagodi. Nastavi lahko lokacijo, ogled smeri,
Program ima tudi funkcijo zoom in iskalnik za objekte.
iščemo, trenutno ni viden na nebu
Pogled na Sonce s programom Stellarium. Pridobljeno s Creative Commons
okviru pravil Creative Commons je gradivo prosto dostopno. Vir:
http://en.wikipedia.org/wiki/Stellarium_(computer_program)
Skyglobe se je razvil v poznih osemdesetih in zgodnjih devetdesetih
za Microsoft Windows in DOS. Prikaže nam položaje zvezd, Messierjeve
predmete, planete, Sonce in Luno. Program sta razvila in zasnoval
A. Haney in njegova družba KlassM Software Inc. Ko je Haney
je izdal program in ga predlagal za uporabo študentom na
Univerzi Villanova. Vsaj dve različici programa so izdelali za Microsoft
, program pa je brezplačen (Skyglobe, 2014).
nam lahko točno predstavi, kje so se nahajali dolo
in kje bodo čez nekaj let. Vendar pa program vseeno
čene nepravilnosti, kar se tiče pogleda v prihodnost.
Ukazi, ki jih lahko uporabimo v različici DOS Skyglobe, so več
tipke. Tipke so sprogramirane po ključih, ki jih pritisnemo za dolo
avnost, ki jo želimo s programom izvesti. Ključe lahko uporabnik
prilagodi. Nastavi lahko lokacijo, ogled smeri,
Program ima tudi funkcijo zoom in iskalnik za objekte. Če objekt, ki ga
trenutno ni viden na nebu, bo program sam izdal čas, ko bo objekt
31
Creative Commons; v
okviru pravil Creative Commons je gradivo prosto dostopno. Vir:
http://en.wikipedia.org/wiki/Stellarium_(computer_program).
Skyglobe se je razvil v poznih osemdesetih in zgodnjih devetdesetih letih
za Microsoft Windows in DOS. Prikaže nam položaje zvezd, Messierjeve
in zasnovala Mark
Haney diplomiral
je izdal program in ga predlagal za uporabo študentom na
ici programa so izdelali za Microsoft
kje so se nahajali določeni objekti
ez nekaj let. Vendar pa program vseeno
e pogleda v prihodnost.
so večinoma pritisk
pritisnemo za določeno
e lahko uporabnik
prilagodi. Nastavi lahko lokacijo, ogled smeri, čas ipd.
Če objekt, ki ga
čas, ko bo objekt
32
viden. Poleg tipk lahko uporabimo miško, ki nam pomaga pri tem, da
spremenimo smer gledanja, ali pa z enim klikom dobimo podatke o
opazovanem objektu. Program ima tudi »turbo« funkcijo premika časa, ki
nam animira vesolje do sto let naprej (Skyglobe, 2014).
2.3.6.4 Worldwide Telescope
Na spletni strani Worldwide Telescope dobimo potrebne informacije za
prenos programa s spleta. Ko program naložimo in zaženemo, se odpre
zaslon programa. Ta nas potem usmerja, kako program uporabljati.
Program ima nastavljene vodene oglede, ki jih lahko izberemo med
funkcijskimi tipkami. Vodene oglede so naložili astronomi, ki so jih ustvarili
v že znanih opazovalnicah in planetarijih. Tako se lahko podamo na pot z
Alysso Goodman, kjer opazujemo, kako se prah iz Rimske ceste zgosti v
planete in zvezde, ali pa se s kozmologom Mikom Gladdersom odpravimo
dve milijardi let v preteklost. Vodene oglede lahko kadarkoli prekinemo in
raziščemo vesolje sami, potem pa se vrnemo tja, kjer smo ostali.
Najnovejša različica programa je že v uporabi tudi v svetovnih planetarijih.
Podrobno nam pokaže vse planete, vključno z Zemljo, ki si jo lahko
ogledamo iz vesolja (Worldwide Telescope, b. d.).
Poleg drugih funkcij si lahko s pomočjo programa ogledamo celoten
solarni sistem, vključno z Jupitrovimi lunami. Lahko si ogledamo tudi orbite
vseh lun in več kot 550.000 manjših planetov, ki so razporejeni po obsegu
in položaju. Poljubno se lahko premikamo po prostoru, določimo datum in
čas ogleda ali lokacijo posameznega planeta. Z uporabo nekaterih funkcij
si lahko celo ogledamo mrk in s pomočjo programa ugotovimo, s katere
lokacije bi lahko prihajajoči dogodek videli brezhibno. Program lahko
nastavimo na način, ki nas popelje mimo sončnega sistema, skozi Rimsko
cesto do vesolja, kjer dobimo pogled na celotno do sedaj raziskano
vesolje. Slika 11 nam prikazuje pogled na Plejade s pomočjo programa.
33
Poleg tega lahko nastavimo način pogleda tako, da nam program pokaže
tudi umetne vesoljske objekte, kot so sateliti (Worldwide Telescope, 2014).
Slika 11: Program Worldwide Telescope, pogled na Plejade. Pridobljeno s Creative
Commons; v okviru pravil Creative Commons je gradivo prosto dostopno. Vir:
http://commons.wikimedia.org/wiki/File:WorldWide_Telescope.jpg.
2.3.7 Mobilne aplikacije
2.3.7.1 Google Sky Map
Aplikacija Google Sky Map nam pomaga raziskati vesolje s pomočjo
mobilnega telefona. Aplikacija nam omogoča, da poiščemo zvezde,
planete in druge objekte, ki jih lahko vidimo na nočnem nebu. Preprosto le
usmerimo telefon proti nebu, in že lahko vidimo predstavljene svetle pike.
Če telefon premaknemo, se premakne tudi karta in nam pokaže drugi del
vesolja, proti kateremu smo usmerili mobilni telefon. To je možno s
pomočjo GPS, notranjega kompasa ter trenutnega časa in datuma. Poleg
tega ima aplikacija možnost ročne nastavitve, da lahko sami raziščemo
vesolje in se karta ne obnavlja glede na to, kam usmerimo mobilni telefon.
Aplikacija je preprosta za uporabo in je namenjena amaterjem na tem
področju. Lahko izberemo različne nastavitve, kot so prikaz več zvezd,
34
planetov, ozvezdij ipd. Ima tudi orodje za povečavo posameznih objektov.
Pomaga nam najti objekte v trenutku, vendar pa ima pomanjkljivost, da
nam jih ne predstavi podrobneje. Aplikacija je brezplačna (Google Sky
Map, b. d.).
2.3.7.2 Sky Map Free
Ta aplikacija je mali planetarij za mobilne naprave. Podobno kot vse druge
aplikacije nam omogoča, da ob usmeritvi naprave v nebo predstavi točko
na nebu, ki jo opazujemo. Pokaže nam zvezde, planete, ozvezdja in
objekte globokega vesolja v trenutnem času. Aplikacija prikazuje vesolje v
3D-načinu in nam ponuja ogled več kot 110.000 zvezd. Je zelo preprosta
za uporabo in nam pokaže objekte v katerem koli času in položaju. Za
podrobnejše informacije lahko uporabimo orodje za povečavo. Sky Map
Free ima veliko funkcij, ki nam olajšajo iskanje in raziskovanje vesolja.
Aplikacija premore interaktivni zoom, preklop na nočni način, prikaže nam
realistično Rimsko cesto, horizont in utripanje zvezd. Pogledamo lahko
tudi ozvezdja s podobami, planete, objekte globokega vesolja, Sonce in
Luno. Poleg tega dobimo nekaj informacij o njih (Sky Map Free, 2015).
2.3.7.3 Mobilni observatorij
Mobilni observatorij je najvišje ocenjena aplikacija za telefone. Odličen je
za vse, ki se zanimajo za čudeže na nebu, od amaterjev do strastnih
astronomov. Aplikacija nas obvesti o novostih, ki se pojavljajo na nebu.
Pošlje nam podatke o tem, kdaj bo naslednjič viden lunin mrk, obvesti nas,
kdaj bodo na nebu vidni določeni planeti, in nam pove, kaj je svetla točka
na nebu, ki jo gledamo. Skratka, aplikacija nas obvešča o vsem, kar lahko
vidimo z naše lokacije. Aplikacija nima samo zvezdne karte in nam ne
pove samo, kaj gledamo, ampak ima tudi veliko podrobnih podatkov o
35
zvezdah, planetih, meteornih rojih, kometih, Sončevem sistemu idr.
Aplikacijo lahko uporabljamo »v živo«, kar pomeni, da telefon usmerimo v
nebo in nam točno pokaže, kaj vidimo, in če enkrat pritisnemo na sliko
opazovanega objekta, lahko dobimo potrebne informacije o njem.
Nastavimo si lahko opomnik, ki nas opozori, kdaj bo kateri objekt viden na
nebu in kako dolgo ga bomo lahko videli. Informacije lahko dobimo tudi o
luninem in sončnem mrku, luninih menah, trenutni podobi Sonca in številu
sončnih peg. Če želimo najti določen predmet, ga poiščemo s pomočjo
orodne vrstice, v katero vtipkamo ime objekta, ki bi ga radi opazovali. Nudi
nam tudi 3D-pogled na Luno in planete. Najnovejša izdaja aplikacije nam
pokaže realistično sliko Rimske ceste ter pot planetov, asteroidov in
kometov v naslednjih mesecih. Aplikacija je plačljiva (Mobile Observatory,
b. d.).
2.3.7.4 Stellarium Mobile Sky Map
Program Stellarium, ki ga poznamo za računalnike, lahko najdemo tudi kot
različico za telefone. Mobilni Stellarium je mobilni planetarij. Pokaže nam
realno sliko nočnega neba, takšnega, kot ga vidimo s prostim očesom.
Senzor za nadzor nam omogoča, da nam aplikacija prikaže, kaj smo videli
na nebu, že če telefon usmerimo v določeno piko oz. objekt, ki ga želimo
prepoznati. Aplikacija vsebuje več kot 600.000 zvezd, prikazanih v
realnem času, ter katalog meglic in galaksij, ki so podkrepljene s slikami.
Omogoča nam tudi pogled v različna ozvezdja in ilustracije ozvezdij, kot so
si jih predstavljali stari Grki. S pomočjo aplikacije lahko vidimo realistično
podobo Rimske ceste, realistične krajine ter vzhod in zahod Sonca.
Funkcija 3D nam upodobi planete solarnega sistema in njihove satelite.
Mobilni Stellarium sta razvila prvotna ustvarjalca Stellariuma za
računalnike. Program je plačljiv (Stellarium Mobile Sky Map, 2014).
36
2.3.7.5 Droid Sky View
Ko si namestimo aplikacijo Droid Sky View in jo zaženemo, samo
usmerimo telefon proti objektu, ki bi ga radi opazovali, in že se nam
prikažeta objekt in njegovo ime. Ni pomembno, kako držimo napravo, saj
nam pokaže zvezde severne in južne poloble, skupaj več kot 5000 zvezd.
Aplikacija nam prikaže tudi planete v našem sončnem sistemu, Sonce in
Luno. Poleg tega nam prikaže 88 ozvezdij, obsega celoten Messierjev
katalog in objekte globokega vesolja. Aplikacija ima zmogljiv zoom, ki nam
pokaže vesolje z dodatnimi podrobnostmi. Med funkcijami aplikacije lahko
najdemo nastavitev, da nam aplikacija prikaže le predmete, ki nas
zanimajo, in te lahko še hitreje najdemo na nočnem nebu. Kot smo že
omenili, nam aplikacija omogoča tudi pogled pod obzorjem; tako lahko
vidimo, kje se nahaja Sonce tudi ponoči. Droid Sky View je torej virtualni
zemljevid neba, ki nam izračuna trenutno lokacijo vsake zvezde in planeta,
ki je viden z Zemlje, in pokaže, kje so, tudi podnevi. Aplikacijo si lahko
namestimo brezplačno (Droid Sky View (Star Map), b. d.).
2.3.8 Astronomske spletne strani
Poleg računalniških programov in mobilnih aplikacij lahko na spletu
najdemo spletne strani, ki nam ponujajo podobno uporabnost za pomoč
pri opazovanju neba. Najdemo lahko strani, ki nam pomagajo pri
opazovanju zvezd in Lune. Prednost teh je, da si programa ni treba
naložiti na računalnik.
37
2.3.8.1 Spletni planetarij
Spletni planetarij najdemo na spletu (http://vesolje.net/planetarij/) in ga ni
treba naložiti na računalnik. Program je namenjen opazovalcem
začetnikom, ni pa primeren za študijske namene in znanstvene raziskave.
Program je v slovenskem jeziku, zato je še prav posebej priročen za
opazovalce začetnike, saj lahko hitro in brez dodatnega raziskovanja po
spletu dobijo podatke, ki jih zanimajo in jih iščejo. S pomočjo programa
lahko pridemo do podatkov o nebesnih telesih, ki so ali bodo vidna na
nebu. Vidimo lahko Sonce, Luno, planete, zvezde in objekte globokega
vesolja. Program vsebuje tudi osnovne podatke o planetih v našem
Osončju. Na spletni strani lahko izbiramo možnosti prikaza objektov.
Izberemo lahko možnost prikaza teles iz Messierjevega ali Caldwellovega
kataloga, lahko označimo, da nam pokaže sliko brez ozvezdij, brez zvezd
in tudi brez orisa Rimske ceste. Poleg prikaza slike, na kateri so objekti, ki
so trenutno vidni, nam program pokaže legendo, da lahko bolje
razberemo, kaj gledamo, pod sliko pa je opis. Najdemo lahko tudi podatke
o sončnem vzhodu in zahodu, o trajanju dneva in astronomskega mraka
ter vzhod in zahod lune. Podatki so navedeni za dva dni (Portal o
astronavtiki in astronomiji, b. d.).
2.3.8.2 Simulator Luninih faz
Podobno kot Spletni planetarij uporabljamo Simulator Luninih faz, vendar
je namenjen le opazovanju Lune in njenih men. Najdemo ga na spletni
strani http://astro.unl.edu/naap/lps/animations/lps.swf. Na spletni strani so
sicer navodila v angleškem jeziku, vendar si lahko nastavimo slovenski
jezik. S pomočjo simulatorja lahko preverimo, kdaj bo katera faza Lune
vidna na nebu, in osvetljenost Lune v danem trenutku v odstotkih.
38
3 MOŽNOSTI UPORABE RAČUNALNIŠKIH PROGRAMOV IN MOBILNIH APLIKACIJ V ŠOLI
3.1 Namen
V diplomskem delu bomo proučili, kako učitelji v povezavi z učnim načrtom
učencem predstavijo vsebine, ki se vežejo na astronomijo. Učenci se v
vseh treh triadah spoznajo z vsebinami, ki se vežejo na vsebine iz
astronomije. Mi smo v učnih načrtih za predmete spoznavanje okolja,
naravoslovje in tehnika ter geografija poiskali nekaj tematskih sklopov, ki
se posredno vežejo na področje astronomije. Spoznajo pot in navidezno
gibanje Sonca, Lune, lunine mene, glavne smeri neba, gibanje Zemlje,
Zemljo kot planet in orientacijo. Zanima nas, ali učitelji pri podajanju snovi
uporabljajo kakšne pripomočke. Na tržišču je vsako leto več novosti, ki
nam ponujajo opazovanje neba za ljudi, ki bi radi opazovali nebo, ampak
včasih ne vedo, katere nebesne objekte opazujejo. Med novostmi lahko
najdemo različne računalniške programe, ki so dostopni vsem, veliko je
tudi brezplačnih. Poleg računalniških programov lahko uporabljamo
aplikacije na telefonih, ki jih danes najdemo že na skoraj vsakem
mobilnem telefonu. Zanima nas, ali učitelji uporabljajo računalniške
programe in aplikacije pri spoznavanju novih vsebin. Šole so namreč sedaj
že opremljene z računalniškimi učilnicami in interaktivni tablami, torej
učitelju omogočajo uporabo računalniških programov za opazovanje neba.
Novosti hitro prihajajo na trg, zato učitelji ne morejo slediti vsemu, kar nam
ponuja splet. Tako so učenci velikokrat prikrajšani za zanimivejšo
predstavitev novih učnih vsebin. Ker učenci rastejo s tehnologijo,
velikokrat bolj poznajo razne programe in aplikacije. Zanima nas, ali
učenci in z njimi tudi učitelji poznajo katere od računalniških programov in
aplikacij, ki nam jih ponuja trg. Ljudje ne vidijo možnosti uporabe teh
računalniških programov, zato jih opazovanje neba morda niti ne pritegne.
Računalniški programi in aplikacije nam omogočajo veliko funkcij, s
katerimi lahko opazujemo nebo. Pokažejo nam planete, ozvezdja, Sonce,
39
Luno, pot Sonca, satelite, ki krožijo okoli Zemlje, ipd. Z diplomskim delom
želimo odkriti, ali učenci in učitelji vedo, kaj nam lahko ponudijo različni
računalniški programi in aplikacije. Vprašanja bodo razdeljena v sklope ter
bodo za učitelje in učence različna. Pri učencih nas predvsem zanima, ali
opazujejo nebo in kako, kdo jim pri tem pomaga, ali poznajo kakšne
pripomočke za opazovanje neba, ali morda poznajo in uporabljajo tovrstne
računalniške programe in mobilne aplikacije ter kje so izvedeli zanje.
Raziskali bomo tudi, ali poznajo nekaj osnovnih značilnosti, ki nam jih
ponujajo omenjeni programi in aplikacije. Pri učiteljih razrednega pouka
nas zanima, ali pri učnem procesu uporabljajo računalniške programe in
aplikacije in ali jih znajo povezati z učnimi vsebinami, ki se vežejo na
astronomijo. Zanima nas tudi, ali učitelji pri obravnavanju snovi, ki se veže
na astronomijo, uporabijo različne programe ali mobilne aplikacije.
Raziskali bomo, ali imajo na šoli interesno dejavnost, ki vključuje vsebine
iz astronomije, in kako šola spodbuja razvoj astronomije na osnovnih
šolah. Anketne vprašalnike smo razdelili med učence petih in devetih
razredov ter učitelje razrednega pouka. Raziskovalni vzorec obsega 127
učencev petih razredov, 126 učencev devetih razredov in 40 učiteljev.
3.2 Raziskovalna vprašanja in hipoteze
1. Opazovanje neba
Nebo lahko opazujemo vsi, ne samo znanstveniki, ki se s tem ukvarjajo.
Zato nas je najprej zanimalo, ali učenci opazujejo nebo in s kom ga
opazujejo ter s kakšnimi pripomočki si pomagajo.
H1: Učenci opazujejo nebo ponoči. Predvidevamo, da ga opazujejo s
starši. Z njihovo pomočjo opazujejo in prepoznajo nekaj objektov na nebu.
H2: Učenci pri opazovanju uporabljajo klasične pripomočke za opazovanje
(daljnogled, teleskop, zvezdno karto).
40
V sklopu prvih dveh hipotez smo zastavili naslednja vprašanja:
• Ali opazuješ nočno nebo?
• Katere objekte najraje opazuješ in prepoznaš na nebu?
• Kdo ti pomaga pri opazovanju neba? (Ali ga opazuješ sam?)
• Ali nočno nebo opazuješ s prostim očesom ali s pripomočki?
2. Opazovanje neba s pomočjo računalniških programov in aplikacij
na telefonih
Ker učenci verjetno bolj poznajo različne programe in aplikacije, ki jih
lahko najdemo na spletu in telefonih, menimo, da vedo, da obstajajo tudi
programi, s katerimi lahko opazujemo nebo. Ker otroci rastejo s
tehnologijo, verjetno tudi bolj poznajo njeno učinkovitost in vedo, za kaj in
kako jo uporabljamo.
H3: Predvidevamo, da učenci poznajo nekaj računalniških programov in
aplikacij na telefonih, s katerimi lahko opazujemo nebo.
Raziskovalna vprašanja:
• Si si kdaj pri opazovanju pomagal z računalniškimi programi, ki nam
pomagajo pri opazovanju objektov?
• Če poznaš katere od računalniških programov, jih navedi.
• Si že slišal za aplikacijo na telefonu, ki nam točno predstavi piko na
nebu, ki jo opazujemo?
• Če poznaš katere od aplikacij na telefonu, jih naštej.
• Kje si izvedel, da obstajajo tovrstni računalniški programi in mobilne
aplikacije? Kdo ti je povedal zanje?
41
H4: Menimo, da učenci znajo uporabljati računalniške programe in
aplikacije na telefonih ter vedo, kaj nam lahko ti programi in aplikacije
ponudijo, da lažje opazujemo nebo.
• Če čez dan usmerimo aplikacije na nebo, meniš, da nam pokažejo
objekte, ki bi jih takrat lahko videli, ali ne?
• Ali nam program pokaže, kje se nahajajo Sonce, Luna in zvezde,
čeprav jih mi v danem trenutku ne vidimo (oblačno vreme)?
3. Uporaba pripomočkov pri obravnavi vsebin
Ker so učitelji velikokrat bolj osredotočeni na klasično obliko dela v
razredu, so učenci prikrajšani za zanimivejše predstavitve novih učnih
vsebin. Učitelji se ne poslužujejo različnih oblik tehnologij, ki jih nudi splet.
H5: Učitelji pri obravnavi vsebin, ki se vežejo na astronomijo, ne
uporabljajo pripomočkov, programov in aplikacij za opazovanje neba.
Za učitelje smo pripravili naslednja vprašanja:
• Ali pri obravnavi snovi, ki se veže na vsebine iz astronomije,
uporabljate različne pripomočke?
• Ali kdaj uporabite računalniško učilnico za demonstracijo in boljšo
razlago astronomskih vsebin?
• Naštejte nekaj računalniških programov, s katerimi lahko
opazujemo nebo.
• Ali pri pouku uporabljate aplikacije, ki jih najdemo na telefonih?
• Naštejte nekaj aplikacij, ki jih najdemo na telefonih, s katerimi lahko
opazujemo nebo.
42
4. Poznavanje računalniških programov in mobilnih aplikacij
Predvidevamo, da učitelji računalniških programov in aplikacij ne
uporabljajo, zato jim primanjkuje znanja o njih. Zanima nas, ali bi se bili
učitelji pripravljeni udeležiti seminarjev, ki bi vključevali vsebino o
računalniških programih in aplikacijah, ki nam nudijo boljše opazovanje
neba.
H6: Učitelji razrednega pouka so pripravljeni obiskati seminarje, ki bi
nadgradili njihovo znanje o računalniških programih in aplikacijah.
• Ali bi bili pripravljeni obiskati seminarje, ki bi vam omogočali boljše
razumevanje uporabe računalniških programov in aplikacij na
telefonih, s pomočjo katerih lahko opazujemo nebo?
5. Oprema na šolah, spodbujanje razvoja astronomije
Večina šol ima veliko sodobne tehnologije in so dobro opremljene. Vseeno
pa bomo raziskali, kaj bi učitelji želeli, da od sodobne tehnologije
kupi/priskrbi šola. Poleg tega nas zanima, kako šola spodbuja razvoj
dejavnosti na področju astronomije in ali v te namene ponuja interesno
dejavnost, ki vključuje vsebine iz astronomije.
H7: Šole ponujajo interesno dejavnost, ki vključuje vsebine iz astronomije.
S tem in tudi z drugimi dejavnostmi spodbujajo razvoj na področju
astronomije.
• Ali imate na šoli interesno dejavnost, ki vključuje vsebine iz
astronomije?
• Kaj bi si želeli, da od sodobnejše tehnologije priskrbi šola?
• Ali šola spodbuja razvoj dejavnosti na področju astronomije?
43
3.3 Rezultati in interpretacija ankete pri učencih
3.3.1 Opazovanje neba
Analizirali smo, ali učenci opazujejo nočno nebo, kdo jim pri tem pomaga
in s katerimi pripomočki si pomagajo pri opazovanju.
Vprašanje 1: Ali kdaj opazuješ nočno nebo?
Slika 12: Opazovanje nočnega neba; odgovor na vprašanje Ali kdaj opazuješ nočno
nebo?
Iz Slike 12 je razvidno, da večina anketiranih učencev opazuje nočno
nebo. V petem razredu je 99,2 % učencev odgovorilo, da opazujejo nočno
nebo, v devetem pa nekaj manj, in sicer 90,5 % anketiranih učencev. V
obeh razredih je skupno 10,3 % učencev odgovorilo, da ne opazujejo
nočnega neba, od tega je v devetem razredu več takšnih, ki v nočno nebo
ne pogledajo pogosto. Rezultat ni presenetljiv, saj smo predvidevali, da
0,00%
20,00%
40,00%
60,00%
80,00%
100,00%
120,00%
da ne
5. razred
9. razred
44
učenci po večini opazujejo nočno nebo, torej se naša predvidevanja
skladajo s prvo hipotezo, ki smo jo zastavili.
Vprašanje 2: Ali nočno nebo opazuješ s prostim očesom ali s
pripomočki? Obkroži, katere od naštetih pripomočkov uporabljaš.
Pri drugem vprašanju smo učence povpraševali o tem, kako opazujejo
nočno nebo, s katerimi pripomočki si pri opazovanju pomagajo oziroma ali
jih sploh uporabljajo. Odgovori, med katerimi so lahko izbrali, so bili prosto
oko, daljnogled, zvezdna karta, računalniški programi, aplikacije na
telefonih in drugi pripomočki, ki so jih lahko dopisali sami. Učenci so lahko
izbrali več pripomočkov.
Slika 13: Pripomočki, ki jih učenci uporabljajo pri opazovanju neba; odgovor na vprašanje
Ali nočno nebo opazuješ s prostim očesom ali s pripomočki? Obkroži, katere od naštetih
pripomočkov uporabljaš.
0,00%
20,00%
40,00%
60,00%
80,00%
100,00%
120,00%
5. razred
9. razred
45
Slika 13 nam prikazuje uporabo pripomočkov pri opazovanju neba.
Razvidno je, da večina učencev za opazovanje ne uporablja pripomočkov
in v nočno nebo gledajo le s prostim očesom. Nekateri si pri opazovanju
pomagajo z raznimi pripomočki, in sicer največ z daljnogledom in
računalniškimi programi. 42,9 % petošolcev in 28,1 % devetošolcev pri
opazovanju uporablja daljnogled. Zvezdna karta in aplikacije na telefonih
ter teleskop, ki so ga učenci napisali pod druge pripomočke, se uporabljajo
manj. Petošolci največ uporabljajo daljnogled, medtem ko devetošolci bolj
posegajo po novejših metodah opazovanja, torej s pomočjo računalniških
programov in mobilnih aplikacij. Glede na zastavljeno drugo hipotezo
lahko potrdimo, da učenci pri opazovanju neba uporabljajo klasične
pripomočke. Ugotovili pa smo, da uporabljajo tudi računalniške programe
in mobilne aplikacije, ki nam pri tem pomagajo. Nekako logično je, da
računalniške programe in aplikacije uporabljajo starejši učenci, ki so bolj
informirani glede teh.
Vprašanje 3: Katere objekte najraje opazuješ in prepoznaš na nebu?
Pri tretjem vprašanju smo raziskovali, katere objekte učenci najraje
opazujejo in ali opazovane objekte tudi prepoznajo.
Slika 14: Opazovani objekti; odgovor na vprašanje Katere objekte najraje opazuješ in
prepoznaš na nebu?
0,00%10,00%20,00%30,00%40,00%50,00%60,00%70,00%80,00%90,00%
5. razred
9. razred
46
Iz Slike 14 lahko razberemo, da učenci obeh razredov najpogosteje
opazujejo zvezde (petošolci v 80,2 %, devetošolci v 79,8 %) in Luno
(petošolci v 77,8 %, devetošolci v 64,9 %). Med zvezde, ki jih petošolci in
devetošolci prepoznajo, sodita zvezda Severnica (15,6 %) in zvezda Sirij
(0,9 %), ki je najsvetlejša zvezda na našem nebu. Poleg zvezde Severnice
opazujejo Mali in Veliki medved ter znajo poiskati Veliki in Mali voz (32,9
%). Učenci radi poiščejo tudi planete, ki jih lahko vidimo v različnih
obdobjih. Znajo poiskati Mars, Jupiter in Venero. Med ozvezdja, ki jih
učenci znajo poiskati in prepoznati, spada Orion. Poleg naštetih objektov
radi gledajo in iščejo satelite, Rimsko cesto in mrk (sončni in lunin). Med
odgovori se je znašlo tudi Sonce (petošolci v 6,3 %, devetošolci v 23,7 %),
ki ne spada med opazovanje nočnega neba, ampak učenci vseeno
spremljajo njegovo potovanje oz. premikanje čez dan. Tudi tukaj se naša
predvidevanja glede na hipotezo skladajo. Predvidevali smo, da učenci
prepoznajo nekaj objektov na nebu, kar se je potrdilo. Oboji po večini
prepoznajo zvezde na splošno in Luno. Devetošolci so bolj vešči v
prepoznavanju planetov, medtem ko petošolci raje opazujejo zvezdo
Severnico ter ozvezdji Malega in Velikega medveda ter s tem tudi Veliki in
Mali voz.
Vprašanje 4: Ti kdo pomaga pri prepoznavanju objektov?
Učence smo povprašali, ali njim kdo pomaga pri opazovanju objektov.
Dobili smo naslednje rezultate. V Sliki 15 je predstavljen njihov odgovor.
47
Slika 15: Pomoč pri opazovanju neba; odgovor na vprašanje Ali ti kdo pomaga pri
prepoznavanju objektov?
Iz Slike 15 lahko razberemo, da učenci pri opazovanju večinoma nimajo
pomoči. 50 % anketiranih petošolcev in 69,3 % devetošolcev je na to
vprašanje odgovorilo, da jim pri opazovanju ne pomaga nihče. Če pa je
potrebno, jim največ pomagajo starši (petošolcem v 28,3 %, devetošolcem
v 19,3 %). Med sorodniki (11,5 % vseh anketiranih učencev), ki učencem
pomagajo, so najpogosteje bratje in sestre, pomagajo pa jim tudi dedki,
babice, strici, tete … Devetošolcem je v pomoč tudi učitelj (15,8 %), ki na
šoli poučuje matematiko. Učenci so kot pomoč (23,7 %) navedli tudi
računalnik, mobilni telefon ter zvezdno karto in splet. Pomoči pri
opazovanju med prijatelji in vrstniki ne dobijo; predvidevamo, da zato, ker
se po končanem pouku učenci večinoma med seboj ne družijo, zato na
tem področju poiščejo morebitno pomoč drugje.
0,00%10,00%20,00%30,00%40,00%50,00%60,00%70,00%80,00%
5. razred
9. razred
48
3.3.2 Opazovanje neba s pomočjo računalniških programov in aplikacij na telefonih
Vprašanje 5: Si si kdaj pri opazovanju pomagal z računalniškimi
programi, ki nam pomagajo pri prepoznavanju objektov?
Ker je vse več nove tehnologije in s tem tudi računalniških programov, ki
jih lahko najdemo na spletu, nas je zanimalo, ali učenci pri opazovanju
neba uporabljajo računalniške programe, ki nam olajšajo opazovanje.
Slika 16: Poznavanje in uporaba računalniških programov za opazovanje neba; odgovor
na vprašanje Si si kdaj pri opazovanju pomagal z računalniškimi programi, ki nam
pomagajo pri prepoznavanju objektov?
Iz Slike 16 je razvidno, da učenci petih razredov po večini ne uporabljajo
računalniških programov, medtem ko učenci devetih razredov bolj
uporabljajo računalniške programe za opazovanje neba. Še vedno pa je
veliko takih, ki za tovrstne računalniške programe niso slišali. 13,5 %
petošolcev in 39,5 % devetošolcev si pri opazovanju pomaga z
0,00%
10,00%
20,00%
30,00%
40,00%
50,00%
60,00%
70,00%
80,00%
90,00%
100,00%
5. razred 9. razred
da
ne
49
računalniškimi programi oziroma 86,5 % petošolcev in 60,5 %
devetošolcev tovrstnih programov pri opazovanju ne uporablja.
Vprašanje 6: Če poznaš katere od računalniških programov, ki nam
pomagajo pri prepoznavanju objektov, jih navedi.
Glede na to, da učenci rastejo s tehnologijo, smo predvidevali, da poznajo
nekaj računalniških programov, s katerimi si lahko pomagamo pri
opazovanju neba. V Sliki 17 so predstavljeni njihovi odgovori.
Slika 17: Uporaba računalniških programov; odgovor na vprašanje Če poznaš katere od
računalniških programov, ki nam pomagajo pri prepoznavanju objektov, jih navedi.
Iz slike lahko razberemo, da učenci pri opazovanju največ uporabljajo
virtualno zvezdno karto (petošolci v 2,4 %, devetošolci v 19,3 %). Poznajo
tudi računalniške programe Google Sky (16,4 %), Google Earth (15,5 %),
0,00%
5,00%
10,00%
15,00%
20,00%
25,00%
5. razred
9. razred
50
Stellarium (14 %) in SkyView (2,6 %). Med odgovori, ki se nanašajo na
splet, pa so različne spletne strani (3,4 %). Učenci so našteli naslednje:
Sea and Sky, NASA, Star Chart. Razvidno je, da učenci devetih razredov
bolj posegajo po različnih računalniških programih in si z njimi pomagajo.
Ker imajo učenci na predmetni stopnji že izbirne predmete, med njimi tudi
astronomijo, so tudi bolj poučeni o različnih novostih na tem področju.
Vprašanje 7: Si že slišal, da obstaja aplikacija, ki nam točno predstavi
piko, ki jo najdemo na nebu?
Podobno kot poznamo računalniške programe, obstajajo različne
aplikacije, ki jih lahko najdemo na sodobnejših mobilnih telefonih. Ker
večina že ima »pametne« telefone, smo predvidevali, da so učenci že
slišali za aplikacije, ki nam lahko pomagajo pri opazovanju neba. Njihove
odgovore smo podali v Sliki 18.
Slika 18: Poznavanje mobilnih aplikacij; odgovor na vprašanje Si že slišal, da obstaja
aplikacija, ki nam točno predstavi piko, ki jo najdemo na nebu?
Iz slike lahko razberemo, da večina učencev (81 % petošolcev in 61,4 %
devetošolcev) še ni slišala za tovrstne mobilne aplikacije. Nekaj več je
učencev v devetem razredu (38,6 %), ki so že slišali za mobilne aplikacije
0,00%
10,00%
20,00%
30,00%
40,00%
50,00%
60,00%
70,00%
80,00%
90,00%
5. razred 9. razred
da
ne
51
za pomoč pri opazovanju neba in jih tudi uporabili. Učenci po večini ne
poznajo mobilnih aplikacij za opazovanje neba, je pa več devetošolcev, ki
jih poznajo in tudi uporabljajo.
Vprašanje 8: Če poznaš katere od aplikacij na telefonih, ki nam
pomagajo pri opazovanju neba, jih naštej.
Učenci so potrdili, da so že slišali za mobilne aplikacije, ki nam olajšajo
opazovanje neba, vendar jih je le nekaj napisalo konkretne naslove le-teh.
Med njimi so se znašle aplikacije Google Sky Map, Night Sky Lite in Star
Chart.
Vprašanje 9: Kdo ti je povedal za računalniške programe in aplikacije
na telefonih? Kje si izvedel, da obstajajo?
Slika 19: Kje so učenci izvedeli za tovrstne programe in aplikacije; odgovor na vprašanje
Kdo ti je povedal za računalniške programe in aplikacije na telefonih? Kje si izvedel, da
obstajajo?
0,00%
5,00%
10,00%
15,00%
20,00%
25,00%
30,00%
35,00%
5. razred
9. razred
52
Slika 19 nam prikazuje, da učencem po večini (petošolcem v 31,7 %,
devetošolcem v 28,1 %) nihče ni povedal za računalniške programe in
mobilne aplikacije. Našli so jih na spletu ali ob nakupu novega telefona ali
teleskopa, nekateri so zanje izvedeli na predavanju o astronomiji. Nekaj
učencev je odgovorilo, da prej niso vedeli za tovrstne programe in
aplikacije in so to izvedeli s pomočjo ankete, ki so jo reševali (petošolci v
5,6 %, devetošolci v 5,3 %). Poleg učencev, ki za programe in aplikacije
niso izvedeli od nikogar, je največ tistih, ki so jim zanje povedali starši
(skupno 26,4 %) in sorodniki (skupno 25,1 %). Med sorodniki sta
najpogostejša brat in sestra. Učenci o novostih na tem področju veliko
izvedo tudi od učiteljev in učiteljic (skupno 37,3 %); učenci devetih
razredov največkrat od učitelja matematike (33,3 %). Učenci petih
razredov so o programih izvedeli največ doma in pri sorodnikih (19 %),
medtem ko so devetošolci največ informacij o tem pridobili v šoli in med
vrstniki (11,4 %). Razvidno je, da devetošolci o tem raje razglabljajo s
svojimi vrstniki kot doma, medtem ko petošolci tovrstne informacije dobijo
pri starših in sorodnikih. Ker imajo devetošolci že izbirne predmete,
predvidevamo, da so vanje vključeni ter tam dobijo informacije o tovrstnih
računalniških programih in mobilnih aplikacijah. Veliko učiteljev pa tudi
kombinira svoje učne ure in za pomoč prosijo sodelavce, ki se s tem
ukvarjajo.
Na tej stopnji ovržemo hipotezo, ki smo jo zastavili za ta sklop.
Predvidevali smo, da učenci poznajo nekaj računalniških programov. S
pomočjo ankete smo dognali, da učenci sicer poznajo nekaj računalniških
programov, vendar je teh še vedno majhen odstotek. Za mobilne aplikacije
za opazovanje neba po večini še niso slišali in jih tudi ne uporabljajo.
V tretjem sklopu vprašanj nas je zanimalo, kaj učenci menijo o delovanju
mobilnih aplikacij.
53
Vprašanje 10: Ali meniš, da če bi čez dan usmeril telefon v nebo, bi
nam aplikacija pokazala objekte, ki bi jih lahko takrat videli?
Slika 20: Mnenje učencev o tem, ali bi nam aplikacija pokazala objekte, če bi telefon
usmerili v nebo podnevi; odgovor na vprašanje Ali meniš, da če bi čez dan usmeril telefon
v nebo, bi nam aplikacija pokazala objekte, ki bi jih lahko takrat videli?
Iz Slike 20 je razvidno, da učenci petih (37,6 %) in devetih (47,4 %)
razredov menijo, da bi nam aplikacija pokazala objekte, če bi telefon
usmerili v nebo podnevi. Večina učencev (petošolci v 46,4 %, devetošolci
v 32,4 %) je bila neopredeljena, kar pomeni, da učenci ne poznajo
tovrstnih aplikacij in ne vedo zagotovo, ali bi nam aplikacija res pokazala
objekte tudi podnevi. Manjši odstotek (petošolci v 16 %, devetošolci v 20,2
%) pa meni, da to ni mogoče. En učenec na to vprašanje ni odgovoril.
Veliko učencev je pri tem vprašanju neopredeljenih, le malo jih misli, da to
ni mogoče. Skoraj polovica učencev devetih in tretjina učencev petih
razredov meni, da bi nam aplikacija pokazala objekte, če bi usmerili
telefon v nebo podnevi. Čeprav učenci, ki so odgovorili pritrdilno, po večini
še niso uporabljali tovrstnih mobilnih aplikacij, so verjetno logično sklepali,
da nam aplikacija vseeno pokaže objekte, ki bi jih lahko videli, če bi bila
tema.
0,00%
20,00%
40,00%
60,00%
80,00%
100,00%
120,00%
5. razred 9. razred
ne vem
ne
da
54
Vprašanje 11: Ali meniš, da nam računalniški program ali aplikacija
na telefonu pokaže lego Sonca, Lune, zvezd, čeprav je oblačno?
Pri zadnjem anketnem vprašanju smo učence povprašali o tem, ali menijo,
da bi aplikacija na telefonu pokazala lego objektov, čeprav je oblačno.
Rezultate smo prikazali v Sliki 21.
Slika 21: Mnenje učencev o tem, ali bi nam aplikacija pokazala objekte, čeprav je
oblačno; odgovor na vprašanje Ali meniš, da nam računalniški program ali aplikacija na
telefonu pokaže lego Sonca, Lune, zvezd, čeprav je oblačno?
Iz Slike 21 je razvidno, da polovica (52 %) učencev petih razredov meni,
da bi nam aplikacija pokazala objekte na nebu, čeprav je oblačno, prav
tako meni večina devetošolcev (64 %). Veliko manj jih meni, da nam
aplikacija ne bi pokazala objektov (skupno 25,4 %), kar nekaj učencev pa
je pri tem vprašanju ostalo neopredeljenih (petošolci v 35,8 %, devetošolci
v 22,8 %). Pri tem vprašanju so učenci že bolj prepričani o svojem mnenju,
saj se jim zdi logično, da nam aplikacija pokaže objekte, čeprav je
oblačno.
0,00%
20,00%
40,00%
60,00%
80,00%
100,00%
120,00%
5. razred 9. razred
ne vem
ne
da
55
V sklopu četrte hipoteze lahko povemo, da učenci po večini vedo, kaj nam
mobilne aplikacije ponujajo. Menijo, da nam pokažejo objekte tudi
podnevi, čeprav je oblačno. Veliko pa je tudi učencev, ki za tovrstne
aplikacije še niso slišali in ne vedo, kaj nam te lahko ponudijo.
56
3.4 Rezultati in interpretacija ankete pri učiteljih razredne stopnje
Raziskavo smo opravili tudi pri učiteljih razredne stopnje z namenom, da
ugotovimo, ali pri obravnavi učnih vsebin uporabljajo sodobno tehnologijo
in ali poznajo kaj od sodobne tehnologije. Dandanes je pomembno, da
učencem ne le razložimo snov, ki jo obravnavamo, ampak jim jo
poskušamo približati in s pomočjo demonstracij olajšati razumevanje novih
vsebin. Učitelji bi lahko pri pouku uporabljali računalniške programe in
mobilne aplikacije za tovrstne demonstracije, da bi učencem s praktičnega
vidika pokazali obravnavano snov. Kot smo že prej ponazorili s pomočjo
tabel z izvlečki iz učnega načrta, imajo učenci veliko snovi, ki se veže na
astronomske vsebine. Pri teh vsebinah bi učitelji lahko uporabili
računalniške programe in mobilne aplikacije.
3.4.1 Uporaba pripomočkov pri obravnavi vsebin
Predvidevali smo, da učitelji pri obravnavi astronomskih vsebin pri pouku ne
uporabljajo raznovrstnih pripomočkov, da bi učencem olajšali razumevanje
vsebin, ki se posredno nanašajo na astronomijo. Zato smo v prvem sklopu
vprašanj spraševali o uporabi pripomočkov med poukom.
57
Vprašanje 1: Ali pri obravnavi snovi, ki se veže na vsebine iz
astronomije, uporabljate kakšne pripomočke?
Slika 22: Uporaba pripomočkov pri obravnavi učnih vsebin; odgovor na vprašanje Ali pri
obravnavi snovi, ki se veže na vsebine iz astronomije, uporabljate kakšne pripomočke?
Iz Slike 22 je razvidno, da največ učiteljev (62,5 %) uporablja računalniške
programe pri obravnavi učnih vsebin, ki se vežejo na vsebine iz
astronomije. Nekoliko manj sta v uporabi interaktivna tabla (52,5 %) in
diaprojektor (37,5 %). Manj ali pa skoraj nič se uporabljajo starejše
tehnologije, kot sta grafoskop (27,5 %) in daljnogled (5 %). Razvidno je, da
učitelji počasi ukinjajo starejše tehnologije in se pri obravnavi vsebin
poslužujejo sodobnejše tehnologije. Niso pa še seznanjeni s tovrstnimi
mobilnimi aplikacijami, saj jih uporablja le peščica učiteljev (2,5 %). Pri
obravnavi učnih vsebin med drugim (12,5 %) uporabljajo različne
fotografije, projektor, svetilko ter sodelujejo z drugimi učitelji. Presenetljivo
je, da učitelji uporabljajo računalniške programe in interaktivno tablo, saj je
veliko učiteljev takih, ki se poslužujejo še stare tehnologije. Glede na izide
ankete lahko povemo, da se učitelji starejši tehnologiji odpovedujejo in
dajejo prednost novejši. Še vedno pa je veliko v uporabi grafoskop, ki se
skoraj nikoli ne pokvari, medtem ko računalnik ob zagonu pogosteje zataji.
Iz rezultatov ankete je razvidno tudi, da učitelji ne uporabljajo mobilnih
aplikacij, saj zanje še niso slišali. Lahko potrdimo polovico hipoteze, ki
0,00%
10,00%
20,00%
30,00%
40,00%
50,00%
60,00%
70,00%
uporaba pripomočkov
grafoskop
diaprojektor
interaktivna tabla
računalniški programi
aplikacije na telefonih
daljnogled
58
smo jo zastavili. Predvidevali smo, da učitelji ne uporabljajo računalniških
programov, kar se je pokazalo za neresnično, in da ne uporabljajo
mobilnih aplikacij, kar se je pokazalo za resnično.
Vprašanje 2: Ali imate v šoli na razpolago računalniško učilnico?
Učitelje smo povprašali, ali imajo na šoli na razpolago računalniško
učilnico, z namenom, da vidimo, ali imajo možnost njene uporabe.
Astronomske računalniške programe lahko naložijo na računalnike in s
tem pritegnejo učence, da jih raziščejo tudi sami. Učitelji lahko učencem s
pomočjo računalniških programov predstavijo marsikatere vsebine iz
astronomije. Njihovi odgovori so predstavljeni v Sliki 23.
Slika 23: Možnost uporabe računalniške učilnice na osnovnih šolah; odgovor na
vprašanje Ali imate v šoli na razpolago računalniško učilnico?
Iz Slike 23 je razvidno, da imajo vse šole, na katerih smo izvedli raziskavo,
na razpolago računalniško učilnico. Menimo, da je le malo ali pa nič
takšnih osnovnih šol, kjer ne bi imeli računalniške učilnice. Učiteljev torej
0
20
40
60
80
100
120
da ne
Uporaba računalniške učilnice
Uporaba računalniške učilnice
59
nič ne ovira pri tem, da v poučevanje vsebin ne bi vnesli nekaj
demonstracij s pomočjo sodobnejše tehnologije. Je pa res, da so učitelji
lahko do neke mere prikrajšani za uporabo računalniške učilnice, saj je na
mnogih šolah le ena takšna učilnica in nimajo vedno dostopa do nje.
Vprašanje 3: Če poznate katere od računalniških programov, jih
naštejte.
Slika 24: Poznavanje računalniških programov; odgovor na vprašanje Če poznate katere
od računalniških programov, jih naštejte.
Čeprav so anketirani učitelji navedli, da poznajo in uporabljajo
računalniške programe pri obravnavi vsebin, ki se vežejo na astronomijo,
je le malo takih, ki so dejansko navedli, katere programe poznajo. Iz Slike
24 lahko razberemo, da je največ učiteljev odgovorilo, da poznajo
računalniška programa Nebo 4 (12,5 %) in Google Sky (12,5 %). Malo
manj je v uporabi Stellarium (10 %). Google Earth (2,5 %) in Starry Night
(2,5 %) pozna le malo učiteljev. Med odgovori so se znašli še
gravitacija.net (2,5 %), vesolje.net (2,5 %) in Sky Map Online (2,5 %), ki
0,00%
2,00%
4,00%
6,00%
8,00%
10,00%
12,00%
14,00%
Poznavanje računalniških programov
Poznavanje računalniških programov
60
sicer ne spadajo v skupino računalniških programov, jih pa lahko najdemo
na spletu.
Vprašanje 4: Ali pri pouku uporabljate mobilne aplikacije, ki jih
najdemo na telefonih?
Slika 25: Uporaba mobilnih aplikacij pri pouku; odgovor na vprašanje Ali pri pouku
uporabljate mobilne aplikacije, ki jih najdemo na telefonih?
Iz Slike 25 je razvidno, da večina (95 %) učiteljev ne uporablja mobilnih
aplikacij pri poučevanju vsebin, ki se nanašajo na astronomijo. Je pa nekaj
takih (5 %), ki tovrstne mobilne aplikacije uporabijo. Vsekakor je to
premalo, saj nam sodobnejše tehnologije omogočajo, da učencem
nazorneje predstavimo obravnavane vsebine, in bi s pomočjo le-teh učenci
morda bolje razumeli snov, ki jim jo predstavljamo.
Vprašanje 5: Naštejte mobilne aplikacije, ki jih poznate.
Glede na to, da so učitelji na prejšnje vprašanje odgovorili, da med
poukom ne uporabljajo mobilnih aplikacij, smo predvidevali, da jih tudi
sicer ne poznajo. Le nekaj (7,5 %) učiteljev je na to vprašanje odgovorilo.
0,00%
20,00%
40,00%
60,00%
80,00%
100,00%
120,00%
uporaba mobilnih aplikacij
ne
da
61
Med odgovori so se znašli Google Sky, The Night Sky Lite in opis
aplikacije brez imena. Dotična učiteljica je le napisala, da uporablja
aplikacijo za demonstracijo zvezd na nebu glede na položaj osebe.
Za ta sklop vprašanj smo postavili hipotezo, ki jo potrdimo in obenem
zavržemo. Izkazalo se je, da učitelji uporabljajo računalniške programe pri
obravnavi vsebin, ne uporabljajo pa mobilnih aplikacij. Vseeno se je pri
naslednjih vprašanjih pokazalo, da jih le nekaj pozna računalniške
programe. Predvidevamo, da učitelji uporabljajo tovrstne računalniške
programe, vendar ne vedo, kako se imenujejo.
3.4.2 Poznavanje računalniških programov in mobilnih aplikacij
V sklopu naslednje hipoteze smo raziskali, ali bi bili učitelji pripravljeni
obiskati seminarje in predavanja, ki bi nadgradili njihovo poznavanje
računalniških programov in mobilnih aplikacij. Tako bi lahko pri obravnavi
vsebin večkrat uporabili programe in aplikacije, saj bi poznali njihove
značilnosti in sposobnosti. Predvidevali smo, da bi učitelji obiskali
seminarje, če bi bili ti organizirani.
62
Vprašanje 6: Ali bi bili pripravljeni obiskati seminarje, na katerih bi
vam predstavili računalniške programe in aplikacije na telefonih, ki
jih lahko uporabimo v šoli?
Slika 26: Pripravljenost na obisk seminarjev s strani učiteljev; odgovor na vprašanje Ali bi
bili pripravljeni obiskati seminarje, na katerih bi vam predstavili računalniške programe in
aplikacije na telefonih, ki jih lahko uporabimo v šoli?
V Sliki 26 so predstavljeni rezultati, iz katerih razberemo, da bi večina
(82,5 %) učiteljev bila pripravljena obiskati seminarje, ki bi bili organizirani
za njihovo boljše razumevanje računalniških programov. Še vedno pa je
nekaj učiteljev (17,5 %), ki nimajo interesa za tovrstne seminarje, kar je
škoda, saj so učenci tisti, ki so prikrajšani za tovrstne demonstracije pri
pouku.
Hipotezo, ki je bila zastavljena za ta sklop vprašanj, potrdimo. Učitelji bi bili
pripravljeni obiskati seminarje in predavanja, ki bi jim omogočili, da bi
lahko uporabljali računalniške programe in mobilne aplikacije.
0,00%
10,00%
20,00%
30,00%
40,00%
50,00%
60,00%
70,00%
80,00%
90,00%
da ne
Obisk seminarja
Obisk seminarja
63
3.4.3 Oprema na šolah, spodbujanje razvoja astronomije
Pri naslednjem sklopu vprašanj nas je zanimalo, katero opremo za
astronomijo vsebujejo šole in katero opremo bi si učitelji želeli, da jo šola
priskrbi. Ker je astronomija prisotna tudi na šolah, smo preverili, kako šole
spodbujajo razvoj na področju astronomije.
Vprašanje 7: Kaj bi si želeli, da od sodobnejše tehnologije, ki bi jo
lahko uporabljali pri obravnavi vsebin, priskrbi/kupi šola?
Učitelji so pri tem vprašanju podajali dokaj različne odgovore. Največ
učiteljev (20 %) meni, da bi šola lahko priskrbela računalniške programe
za opazovanje neba, kar pa se nam zdi nesmiselno, saj je veliko
računalniških programov brezplačnih in bi jih lahko po posvetu z
ravnateljico ali ravnateljem naložili kar sami ali s pomočjo učitelja, ki
poučuje računalništvo. Nekoliko manj učiteljev (12,5 %) meni, da bi veliko
pomagali tablični računalniki, s katerimi bi lahko ponazorili astronomske
vsebine. Učitelji (7,5 %) si želijo tudi računalnike za vsako učilnico, saj bi
tako lahko pogosteje uporabljali sodobno tehnologijo; sedaj po večini
uporabljajo eno računalniško učilnico, ki je dostopna vsem. Želeli bi si tudi
modele planetov (7,5 %), nabavo teleskopa (5 %) in interaktivne table (5
%) ter projektorja (2,5 %). 2,5 % anketiranih učiteljev meni, da je sodobne
tehnologije na šoli dovolj, 5 % jih ni opredeljenih oz. menijo, da ne
poučujejo vsebin, ki se nanašajo na astronomijo, 45 % učiteljev na to
vprašanje ni odgovorilo.
64
Vprašanje 8: Ali imate na šoli interesno dejavnost, ki vključuje
vsebine iz astronomije?
Slika 27: Interesna dejavnost na šolah; odgovor na vprašanje Ali imate na šoli interesno
dejavnost, ki vključuje vsebine iz astronomije?
Iz Slike 27 je razvidno, da večina šol, na katerih smo izvedli anketo, nima
interesne dejavnosti, ki vsebuje vsebine iz astronomije. Vseeno pa se na
šolah pojavlja tovrstna interesna dejavnost, ki učencem omogoči
sodelovanje pri vsebinah, ki jim predstavijo astronomijo.
Vprašanje 9: Ali šola spodbuja razvoj dejavnosti na področju
astronomije. Kako?
Glede na rezultate anketnih vprašalnikov imajo učenci veliko možnosti, da
se povežejo z dejavnostmi, ki vključujejo astronomske vsebine. Učitelji so
navedli, da učenci imajo možnost, da se udeležijo obiska astronomske
postaje in opazovanja na Hodošu (5 %); šole se povežejo z astronomskim
društvom Kmica in drugimi zunanjimi sodelavci (15 %). Organizirani so
tudi predavanja in seminarji (25 %), ki se jih udeležujejo tudi učitelji. Šole
0,00%
10,00%
20,00%
30,00%
40,00%
50,00%
60,00%
da ne
Interesna dejavnost
interesna dejavnost
65
so nabavile pripomočke za opazovanje neba (17,5 %) in sodobno opremo
(teleskop), s pomočjo katere lažje organizirajo opazovanja. Na šolah so
organizirana opazovanja pomembnih dogodkov, kot so mrki (10 %), učenci
se lahko udeležijo interesne dejavnosti (7,5 %) in sobotne šole (12,5 %).
Poleg tega imajo na voljo izbirni predmet astronomija (28,5 %). Za
nadarjene učence so organizirane delavnice za nadarjene (27,5 %).
Učitelji (5 %) za pomoč pri tovrstnih vsebinah prosijo sodelavce.
Največkrat so to učitelji, ki poučujejo matematiko, fiziko in računalništvo.
Zadnjo hipotezo, kjer smo predvidevali, da šole imajo interesno dejavnost,
ki vključuje vsebine iz astronomije in tudi spodbuja razvoj na tem področju,
potrdimo.
66
4 PRAKTIČNI VIDIKI ZA UPORABO PROGRAMOV
Vse več je računalniških programov in mobilnih aplikacij, ki nam lahko
pomagajo pri opazovanju neba. Ker smo želeli izvedeti, ali učitelji te
računalniške programe in mobilne aplikacije poznajo in ali jih tudi
uporabljajo pri pouku, smo sestavili anketni vprašalnik. Na podlagi
odgovorov smo ugotovili, da učitelji zelo malo uporabljajo računalniške
programe in mobilne aplikacije. Večina za tovrstne programe in aplikacije
še ni slišala ali pa vedo, da obstajajo, vendar se jih ne poslužujejo pri
učnem procesu. Da bi učiteljem približali uporabo računalniških programov
in mobilnih aplikacij pri obravnavi snovi, smo izdelali nekaj praktičnih
predlogov, na kakšen način bi lahko te programe in mobilne aplikacije
vključili v učni proces.
V poglavju 2.3.6. smo predstavili več računalniških programov. V poglavju
2.3.7. pa je predstavljenih nekaj mobilnih aplikacij. Zaradi preproste
uporabe smo se odločili, da podrobneje predstavimo računalniški program
Stellarium in mobilno aplikacijo Sky Map Free ter simulator Luninih faz, ki
ga najdemo na spletu. Predstavili bomo nekaj glavnih značilnosti in potek
namestitve programa na računalnik ter namestitev aplikacije na mobilni
telefon. Predstavili bomo tudi spletno stran, s katero si lahko pomagamo
pri opazovanju Lune. Ker stran najdemo na spletu, navodila za namestitev
niso potrebna, zato sledita le opis in uporaba.
4.1 Uporaba programa Stellarium
V uvodu v 4. poglavje smo omenili, da smo program Stellarium izbrali za
podrobnejši opis, ker je preprost za uporabo in primeren za amaterje na tem
področju. Učitelji bi se lahko hitro poučili o njegovi uporabi in bi ga lahko
uporabljali tudi med poukom. Ker je program brezplačen, ga lahko kadarkoli
namestimo na računalnik.
67
4.1.1 Splošne karakteristike programa Stellarium
Ko odpremo program (Slika 28), se nam prikaže ozadje s soncem ali luno,
ponoči pa vidimo tudi zvezde. S pomočjo dveh orodnih vrstic lahko
namestimo program po naši meri. Orodni vrstici sta skriti; odpremo ju tako,
da z miško povlečemo na skrajni levi kot spodaj. Ena orodna vrstica je
postavljena navpično, druga vodoravno.
Slika 28: Osnovno okno programa
Program odpremo in namestimo podatke, ki so potrebni za delovanje.
Najprej namestimo kraj izvajanja opazovanja (Slika 29). To lahko kadarkoli
spremenimo. Nekaj mest, ki jih lahko izberemo, je že nameščenih. Lahko
pa dodamo izbrano mesto s tem, da določimo zemljepisno širino in
dolžino. Kraji, med katerim lahko izbiramo, so Celje, Koper, Kranj,
Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Ptuj, Trbovlje in Velenje. Izberemo kraj, ki
je najbliže našemu.
68
Slika 29: Okno za namestitev kraja opazovanja
Navpična orodna vrstica (Slika 30) nam omogoča nekaj osnovnih
nastavitev. Okno za namestitev datuma in časa nam pomaga, da
nastavimo pravilen datum in čas, če program ni izbral pravilno. Datum in
čas se spremenita samodejno z izbiro kraja. Lahko pa še sami preverimo,
ali podatki držijo. Okno za izbiro možnosti v zvezi z nebom in pogledom
nam omogoča, da nastavimo, kaj naj nam program pokaže na nebu,
katere označbe in ozadja naj izbere. Pod alinejo za pogled v nebo imamo
na izbiro pogled na planete in satelite, pri označbah pa ozvezdja (prikaz
črt ozvezdij, prikaz oznak, prikaz mej med ozvezdji in prikaz risb). Lahko
označimo več stvari. Okno za iskanje nam omogoča, da lahko opazovani
objekt iščemo po njegovem imenu ali položaju na nebu. Amaterski
opazovalci najbrž vpišejo ime objekta, ki ga želijo opazovati, program pa
ga sam poišče in nam prikaže, kje ga lahko najdemo. Poleg naštetih oken
najdemo še okno za splošne nastavitve in okno za pomoč. V splošnih
nastavitvah nastavimo jezik programa, način nadzorovanja dela (z miško
ali tipkami) in druga orodja. Okno za pomoč nam pomaga pri krmiljenju
programa s pomočjo tipk. Naštete so vse kombinacije tipk, ki jih lahko
uporabimo.
69
Slika 30: Prikaz orodnih vrstic
Spodaj najdemo še vodoravno orodno vrstico (Slika 30), ki nam pomaga
pri opazovanju. Lahko izberemo mnogo načinov opazovanja. Označimo,
ali naj nam program prikaže črte ozvezdij, imena ozvezdij, risbe ozvezdij,
ekvatorialno mrežo, azimutno mrežo, tla (če izklopimo to funkcijo, nam
program prikaže celotno sliko neba, tudi pod tlemi oz. pod horizontom),
glavne strani neba, ozračje, meglice, planete in njihova imena, satelite in
njihove poti, lahko osredinimo izbrani objekt in preklopimo opazovanje na
nočni in celozaslonski način. Če izklopimo funkcijo »ozračje«, nam
program prikaže, kaj vse bi videli na nebu, če bi bila tema. Program ima
tudi funkcijo zoom, ki nam približa izbrani objekt.
Slika 31: Povečana Luna s pomočjo funkcije približevanja. Na levi strani zgoraj je njen
opis.
70
Kot nam prikazuje Slika 31, lahko zoom uporabimo tudi na Luni. Program
nas popelje bliže in nam pokaže, na kateri stopnji je Luna, s pomočjo
približevanja lahko vidimo tudi Sončeve pege. S klikom na izbrani objekt
dobimo nekaj podatkov o opazovanem objektu. Z enim klikom lahko tudi
pospešimo čas in si ogledamo, kdaj in kje bodo na nebu vidni določeni
objekti – za nekaj dni ali celo let in tisoč let. Če v oknu za nastavitev časa
nastavimo čas za tisoč let naprej, bomo le stežka našli Mali in Veliki voz,
saj se zvezde nenehno premikajo in prišlo bo tako daleč, da ozvezdja,
kakršna poznamo danes, ne bodo več imela iste oblike.
4.1.2 Namestitev programa Stellarium
4.1.2.1 Kje ga najdemo?
Program Stellarium si lahko naložimo na računalnik brezplačno. Najdemo
ga na spletni strani www.stellarium.org (Slika 32). Ko se nam stran odpre,
na desni strani zgoraj vidimo več ikon, na katere kliknemo, da lahko
naložimo program na računalnik. Izberemo ustrezno ikono.
Slika 32: Spletno okno programa; vir: www.stellarium.org
71
Odpre se nam nova spletna stran, ki nas obvešča o poteku zagona
novega programa. Računalnik nam odpre novo okno, kjer nas vpraša, ali
želimo shraniti datoteko ali jo želimo le zagnati. Izberemo prvo možnost.
Datoteko shranimo in jo na novo odpremo. Program nas vodi skozi
namestitev.
4.1.2.2 Začetne namestitve programa
Najprej je treba izbrati jezik namestitve. Izberemo ustrezno možnost.
Nato se nam odpre novo okno za zagon in namestitev programa.
72
Izberemo možnost »naprej«. Namestitev programa se nadaljuje.
Naslednje okno, ki se pojavi, nas opozori na licenčne pogoje za uporabo
programa. Če se z licenčno pogodbo v celoti strinjamo, spodaj označimo
zavihek »Da, sprejemam vse pogoje licenčne pogodbe«. Če tega zavihka
ne označimo, ne moremo namestiti programa. Torej označimo ustrezen
zavihek in kliknemo »naprej«.
4.1.2.3 Namestitev programa na računalniku
Med namestitvijo je treba označiti, kam bo program nameščen oz. v kateri
mapi na računalniku ga bomo našli. Predlagano je, da se program namesti
na disk C ali D. Če želimo, da se program namesti kam drugam, kliknemo
»prebrskaj« in izberemo želeno mapo. Kliknemo »naprej«.
73
Potem izberemo mapo, kjer bo namestitveni program ustvaril bližnjice. To
pomeni, da si sami izberemo mapo, ki jo največkrat uporabljamo, in tam
bomo najhitreje našli program, ki ga bomo naložili. Predlagana je mapa v
meniju »Start«, če nam ta ne ustreza, pa si lahko izberemo kakšno drugo
mapo. Kliknemo »naprej«. V naslednjem okencu je možnost izbire za
prikaz ikone na namizju.
74
Ko končamo urejanje nastavitev, je program pripravljen na namestitev. Če
želimo katerokoli od nastavitev spremeniti, se lahko vrnemo nekaj korakov
nazaj in želene nastavitve spremenimo. Kliknemo »nazaj«. Če smo s
svojimi nastavitvami zadovoljni, izberemo možnost »namesti«.
Sedaj je program pripravljen na namestitev na računalnik. Sledi le še nekaj
zaključnih korakov nameščanja.
4.1.2.4 Končna namestitev in zaključek namestitve programa
75
Nekaj minut je treba počakati, da se program namesti na računalnik.
Namestitev zaključimo s tem, da izberemo možnost »Odpri Stellarium« in
kliknemo »končaj«. Program je pripravljen za zagon in uporabo.
4.1.3 Primer uporabe programa Stellarium v 2. razredu
V drugem razredu se učenci srečajo z navideznim gibanjem Sonca in
menjavanjem dneva in noči. Pri tem lahko uporabimo računalniki program
Stellarium.
Z učenci v drugem razredu se pogovarjamo o navideznem potovanju
Sonca ter menjavanju dneva in noči. Sprašujemo jih o tem, ali vedo, kam
odide sonce, ko se dan prevesi v noč, in od kod pride zjutraj, ko se dela
dan. Sprašujemo jih o tem, kaj delajo podnevi in kaj ponoči ter po čem se
dan in noč razlikujeta. Glede na potek dneva učencem predstavimo dele
dneva: jutro, dopoldan, opoldan, popoldan, večer. Sledi razprava o tem,
kje je sonce ob določenem času dneva. Po uvodni diskusiji učence
pritegnemo k dani temi z demonstracijo, za katero uporabimo omenjeni
računalniški program. Predstavimo jim, kako se navidezno giblje Sonce
čez dan, saj ima program funkcijo vrtenja časa naprej. Čas nastavimo na
trenutni čas, potem pa s funkcijo vrtenja naprej zavrtimo čas do
naslednjega jutra (slike 33, 34, 35, 36).
76
Slika 33: Položaj sonca 17. novembra ob 13.25
Slika 34: Položaj sonca 17. novembra ob 16.30. Sonce zahaja.
Slika 35: Položaj sonca 17. novembra ob 19.00. Sonce je že zašlo in ni vidno na nebu.
77
Slika 36: Položaj sonca 18. novembra ob 8.00. Sonce vzhaja.
Tako lahko učenci vidijo, da se dan prevesi v noč, ko sonce zaide, zjutraj
pa spet vzide, ko se dela nov dan. Med vrtenjem časa naprej lahko vedno
ustavimo uro, pogledamo npr., kje je sonce opoldne in potem spet zvečer,
ponoči in zjutraj. Tako imajo učenci pregled nad tem, kje je sonce čez dan
in ponoči. Sami lahko ugotovijo, da je sonce opoldne vidno najvišje na
nebu in je takrat vedno najtopleje. Ko sonce zahaja, se temperatura
spusti. Ker ima program označene strani neba, lahko to uporabimo tedaj,
ko se učenci spoznavajo s stranmi neba.
Ob lepem vremenu odpeljemo učence na šolsko dvorišče, kjer še v živo
vidijo, kje se nahaja sonce. Preden gremo z učenci iz učilnice, na
računalniškem programu pogledamo, kje naj bi se tedaj nahajalo sonce, in
učence spodbudimo, naj sami preverijo, ali podatki držijo ali ne. Pri tem
uporabimo računalniško učilnico, kjer učenci sami prebrskajo in pogledajo,
kje se sonce nahaja trenutno in kje bo čez eno ali dve uri ali popoldne. Na
šolskem dvorišču učencem dokažemo, da se Sonce navidezno giblje čez
nebo, s pomočjo predmeta, ki ga postavimo na šolsko dvorišče ali na
igralne površine, na travo. Postavljeni predmet nam pokaže, kam sonce
meče senco. Položaj sence označimo s kredo ali z drugim predmetom.
Počakamo 15 min in pogledamo, ali se je senca kaj premaknila. Medtem
ko čakamo, da se senca premakne, učence povprašamo o tem, ali menijo,
da je tudi drugod po svetu dan, ko je dan pri nas, ali je pri njih mogoče kaj
drugače. Pomagamo si lahko z globusom, ki ga lahko prinesemo ven.
78
Podobno kot v primeru demonstracije s svetilko lahko zdaj uporabimo
sonce. Na delu, kjer sonce osvetli globus, je prikazan dan, kjer je senca,
pa je noč. Tako lahko učenci vidijo, da je drugod po svetu lahko noč,
čeprav je pri nas dan. Po tej diskusiji se spet posvetimo predmetu in senci
ter preverimo, ali se je senca ta čas kaj premaknila. Senco spet označimo.
Pri tem lahko razložimo, da se Sonce navidezno giblje od vzhoda do
zahoda. Ko sonca na nebu ne vidimo več, se pojavi luna in s tem noč. Ker
je na razredni stopnji v enem razredu isti učitelj, gre lahko z učenci na
začetku vsake naslednje ure pogledat, ali se je senca kaj premaknila. Po
demonstraciji z globusom in predmetom, ki s pomočjo sence prikazuje,
kako se sonce giblje čez dan, se vrnemo v razred in skupaj z učenci
poiščemo nekaj različnih položajev sonca. Učence spodbudimo k
razmišljanju, zakaj je sonce npr. decembra opoldne nižje kot avgusta.
Potem lahko preidemo na letne čase.
4.2 Namestitev aplikacije Sky Map Free
Najprej moramo v mobilni trgovini najti ustrezno aplikacijo. Pri tem si lahko
pomagamo z iskalnim poljem, v katero vpišemo ustrezne besedne zveze.
Ko nam mobilni telefon ponudi nekaj aplikacij, pogledamo, katera izmed
njih je brezplačna. Poiščemo aplikacijo Sky Map Free. Izberemo želeno
mesto. Odpre se nam pregled programa z nekaj karakteristikami, ki so
podkrepljene s slikami. Izberemo možnost namestitve na telefon.
Aplikacija deluje tako, da usmerimo telefon proti nebu, pri čemer nam
pokaže in izpiše, katere objekte trenutno gledamo. Spodaj najdemo
orodno vrstico, ki jo lahko razširimo. Med orodji najdemo zavihek, ki nam
omogoča, da lahko sliko, ki jo gledamo, zamrznemo. Ker se zvezde glede
na naše premikanje premikajo na zaslonu, ta funkcija pride prav, če si
želimo kaj podrobneje pogledati in prebrati nekaj osnovnih karakteristik
opazovanega objekta. Med orodji najdemo tudi osnovne nastavitve, ki
zajemajo velikost črk, jezik (latinski, angleški, španski, nemški in
francoski), prikaz črt med ozvezdji, imen, podob, zenita, horizonta, Rimske
79
ceste, planetov, Lune, Sonca, zvezd in njihovega utripanja ter imena
zvezd. V hitri opravilni vrstici najdemo nekaj osnovnih zahtev:
»zamrznitev« trenutne opazovane slike, preklop na nočni način, prikaz več
ali manj zvezd. Poleg tega lahko izberemo odsek za pomoč pri uporabi ali
pa si preberemo nekaj o mobilni aplikaciji. Če objekta, ki ga želimo poiskati
in opazovati, ne najdemo, lahko v iskalno polje vpišemo njegovo ime in
mobilna aplikacija ga sama poišče in pokaže, kje ga lahko vidimo na
nočnem nebu.
Lahko se določenim objektom tudi približamo in si jih podrobneje
ogledamo. Aplikacije na telefonih nimajo prikazanih veliko podrobnosti že
zaradi manjšega zaslona, nam pa prikažejo imena ozvezdij, zvezd in
planetov ter nam izrišejo podobe.
4.2.1 Primer uporabe mobilne aplikacije Sky Map Free v 4. razredu
V četrtem razredu se učenci ponovno spoznajo s pojmom orientacija. Ta
pojem že poznajo, zato le nadgradimo njihovo znanje.
Najprej jih povprašamo, na kaj pomislijo, ko slišijo besedo orientacija. O
tem so se že pogovarjali v tretjem razredu, zato se mogoče spomnijo, o
čem bo potekala diskusija. Učenci podajo različne odgovore, mi jih
poslušamo ter jih spodbujamo k razmišljanju in sodelovanju v diskusiji.
Povprašamo jih, ali menijo, da se moramo orientirati tudi na poti v šolo, v
knjigah, glede na čas. Gre za drugačno vrsto orientacije. Razložimo jim,
da se morajo nekako orientirati tudi, ko gredo v šolo ali v trgovino. Če
gredo v šolo, se orientirajo glede na prometne znake in križišča, vedo, da
morajo zaviti levo, npr. pri trgovini z oblačili. Tudi v knjigi moramo
uporabljati odločeno vrsto orientacije, to pa dosežemo s pomočjo kazala,
ki nam pokaže, kje se kaj nahaja. Časovno orientacijo uporabljamo tako
rekoč vsak dan. Orientiramo se po uri, kdaj moramo v šolo, na sestanek, v
službo, kdaj pelje avtobus ali vlak na želeno mesto ipd. Vedeti moramo
80
tudi, kateri dan je danes, da ne zamudimo kakšnega pomembnega
dogodka, konec tedna pa je čas, ko otrokom ni treba v šolo. Učence
spodbudimo k temu, da sami opišejo, po čem se orientirajo na poti v šolo.
Učence povprašamo o tem, kako se lahko orientiramo v naravi. Ali
mogoče poznajo kakšne pripomočke, ki nam pri tem pomagajo, ali pa
morda lahko v naravi poiščemo elemente, ki nam pomagajo določiti smeri
neba. Pridemo do spoznanja, da se lahko poleg kompasa orientiramo s
pomočjo drugih stvari, kot so mah na drevesih, letnice na štorih, sonce,
ura itn. Ko zaključimo naštevanje, učence napeljemo na to, da se lahko
orientiramo tudi ponoči. Kako? Z vodenjem jih pripeljemo do zaključka, da
se lahko orientiramo s pomočjo zvezd, ki jih vidimo na nebu. Nekatere
zvezde so razporejene v ozvezdja in nam nekaj prikažejo, nekaj pomenijo.
Ker je v času pouka svetlo in zvezd ne vidimo, si pomagamo z že
omenjenim računalniškim programom (sliki 37, 38) za demonstracijo zvezd
in ozvezdij, ki nam pomagajo, da se lahko orientiramo tudi ponoči. Lep in
najobičajnejši primer tega sta ozvezdji Velikega in Malega medveda, v
katerih najdemo Veliki in Mali voz, ki sta ključna za orientacijo s pomočjo
zvezd. Poudarimo, da se lahko orientiramo s pomočjo zvezd le, če je jasno
vreme.
Slika 37: Prikaz Velikega in Malega voza s pomočjo programa Stellarium
81
Slika 38: Prikaz ozvezdij Velikega in Malega medveda, v katerih najdemo Veliki in Mali
voz.
Po predstavitvi ozvezdij se navežemo na podobe, ki so jih učenci lahko
videli v računalniškem programu. Pri tem jim kot zanimivost predstavimo
nekaj mitov, ki so si jih izmislili stari Grki. Učenci lahko ta ozvezdja potem
sami najdejo s pomočjo računalniškega programa.
Ko učenci usvojijo nekaj začetnih pojmov, se lahko osredotočimo na
orientacijo. Naprej se orientiramo v prostoru, torej v učilnici. Ker v učilnici
ni naravnih pojavov, ki bi nam pomagali določiti strani neba, uporabimo
kompas. Učence najprej poučimo o tem predmetu in njegovi uporabi. Pri
tem uporabimo plakat, na katerem so narisani in napisani glavni elementi
kompasa, in jih opozorimo, da so po navadi oznake, ki določajo smeri
neba, zapisane v angleškem jeziku.
Torej oznaka S za angleški »south« ni sever, kot marsikdo zmotno misli,
ampak je oznaka za jug. Po navadi imajo kompasi oznako za sever (N –
north), napisano z drugo barvo. Potem lahko sami izdelamo kompas iz
kartonaste podlage in palic, ki jih zalepimo na karton, ter na palicah
označimo strani neba. Da bo igra, ki sledi, zanimivejša, določimo še
stranske smeri neba. Izdelani kompas položimo na sredino učilnice na tla
ali na mizo. Enega od učencev pošljemo iz učilnice in skrijemo enega od
njegovih predmetov (peresnico, svinčnik, torbo …). Ko se učenec vrne v
82
učilnico, ga usmerjamo do njegovega predmeta tako, da mu govorimo, naj
stopi dva koraka proti severu, potem en korak proti vzhodu, štiri korake
proti severozahodu itn. Ponovimo večkrat.
Pozimi, ko je zunaj hitro tema, učencem organiziramo astronomsko
delavnico, ki se je udeležijo s starši, ter ozvezdja, ki so jih spoznali, sami
poiščejo. Tako bodo lahko videli, kje se nahajajo zvezde, ki nam pokažejo,
kje je sever, in posledično spoznajo zvezdo Severnico, ki je ključnega
pomena za orientiranje ponoči. Tukaj lahko uporabimo mobilno aplikacijo
Sky Map Free, ki je brezplačna in si jo lahko naložimo na mobilni telefon.
4.3 Simulator Luninih faz
Da lahko učencem predstavimo lunine mene, obiščemo spletno stran
http://astro.unl.edu/naap/lps/animations/lps.swf (Slika 39). S pomočjo te
strani lahko predstavimo Luno in njene mene tudi za več dni in celo tednov
naprej. Na spletni strani Simulator Luninih faz, kot nam že ime pove,
najdemo različne Lunine stopnje skozi mesec.
Slika 39: Simulator Luninih faz; vir: http://astro.unl.edu/naap/lps/animations/lps.swf
83
Na skrajnem desnem delu zgoraj lahko označimo jezik spletne strani;
izberemo slovenski jezik.
Na večjem delu zaslona (Slika 40) je prikazana Zemlja s svojim satelitom,
Luno, ki kroži okoli nje, na levi strani je prikazano Sonce. Na Zemlji je
označen človek, ki prikazuje trenutni položaj opazovalca.
Slika 40: Osrednji del zaslona, ki nam prikazuje lunine mene. Prikazani so Zemlja, človek
na njej in Sonce. Vir: http://astro.unl.edu/naap/lps/animations/lps.swf.
Pod osrednjo sliko najdemo orodno vrstico, s pomočjo katere nastavimo
nekaj osnovnih nastavitev animacije (Slika 41). Izbiramo lahko med
hitrostjo animacije in koraki. Med nastavitvijo korakov zavrtimo čas naprej
po dnevih, urah ali minutah. Ko nastavimo želene nastavitve, zaženemo
animacijo.
84
Slika 41: Nastavitve za animacijo luninih men; vir:
http://astro.unl.edu/naap/lps/animations/lps.swf
Animacija nam prikazuje vrtenje Zemlje in Lune okoli nje. S tem si kaj dosti
ne moremo pomagati, nam pa pomaga okence na desni strani, ki prikazuje
lunine mene ob določnem času in nam tudi izpiše, kdaj bo določena lunina
mena vidna na nebu. Animacijo luninih men lahko preskočimo in na desni
strani v okencu, ki nam prestavlja lunine faze, označimo eno izmed faz.
Izbiramo lahko med fazami mlaj, rastoči prvi krajec, prvi krajec, rastoča
luna, polna luna – ščip, zadnji krajec, padajoča faza lune. Po želji lahko to
okno skrijemo, da ga med opazovanjem ne vidimo.
Če nas zanima, kdaj bo na nebu vidna polna luna, to označimo med
danimi predlogi in program nam izpiše, za koliko dni in ur bomo lahko
opazovali polno luno. Na desni strani spodaj je še prikazan lokalni čas
opazovalca in možnost vklopa časovnice.
4.3.1 Primer uporabe simulatorja luninih faz v 3. razredu
Za to učno uro učence preselimo v računalniško učilnico, če obstoječa
učilnica ni opremljena z računalnikom in platnom.
Za začetek učne ure pripravimo slike Zemlje, Sonca, drugih planetov in
Lune. Začnemo z diskusijo ob slikah. Kaj vidijo? Kako se gibljeta Zemlja in
Sonce? V kakšnem odnosu so drugi planeti z Zemljo? Kako se gibljejo?
85
Kje in kdaj vidimo Luno? Zakaj samo ponoči? Kako se giblje Luna? Tako
učence skozi diskusijo poučimo, da je Sonce v tem primeru središče
dogajanja, da se Zemlja in drugi planeti gibljejo okoli njega ter da se Luna
in druge lune gibljejo okoli planetov. Za lažjo prestavo naredimo plakat ali
prezentacijo na računalniku, potem pa še demonstriramo s pomočjo
krogel, ki predstavljajo Sonce, Zemljo, planete in Luno.
Učence napeljemo na razmišljanje o Luninem potovanju okoli Zemlje.
Sprašujemo jih po tem, ali so kdaj ugotovili, da nam Luna ne kaže vedno
iste podobe. Včasih je sploh ne vidimo. Zakaj?
Ko končamo začetno diskusijo ter se preusmerimo le na Luno in njene
mene, lahko ta program uporabimo za njihovo predstavitev. Za začetek
vklopimo počasnejši potek animacije, da bo učencem uspelo sodelovati pri
animaciji. S tem programom lahko odlično prikažemo vrtenje Zemlje ter
menjavanje dneva in noči, pri tem pa se premika tudi Luna in je vedno
drugače osvetljena, zato lahko vidimo njene faze. Učence spodbudimo, da
tudi sami raziščejo spletno stran in poskušajo ugotoviti, kdaj bo mlaj, prvi,
zadnji krajec …
Kot zanimivost učencem povemo, da je Luna zadosti blizu, da lahko nanjo
potuje tudi človek. Povprašamo jih, ali menijo, da lahko na Luno odpotuje
tudi človek, in ali bi lahko odpotovali tudi oni. K temu dodamo raziskovanje
Lune skozi desetletja.
Z dovoljenjem staršev si lunine mene ogledamo še pozimi v poznih
popoldanskih urah, ko je tema.
Učencem damo nalogo, da doma vsak teden opazujejo luno (npr. vsako
nedeljo) ter na delovni list zapišejo datum in uro opazovanja (Slika 42) ter
v krog narišejo ustrezen položaj lune. Pridobljene podatke preverimo pri
pouku.
87
5 SKLEP
Na področju tehnologije se vedno nekaj spreminja. Učitelji tako ne morejo
vedno slediti novostim, ki nam jih ponuja trg. S pomočjo ankete smo
ugotovili, da učitelji imajo interes, da bi se o teh novostih poučili. V ta
namen smo sestavili nekaj praktičnih primerov za uporabo programov in
mobilnih aplikacij v šoli. Skozi primere praktične uporabe računalniškega
programa Stellarium, mobilne aplikacije Sky Map Free in spletne strani
simulatorja Luninih faz vidimo, kako lahko uporabimo novosti na področju
astronomije, ki jih najdemo na spletu in na novejših zmogljivejših telefonih.
Marsikateri program in mobilne aplikacije zahtevajo novejše računalnike in
mobilne telefone, nekaj jih je tudi plačljivih, vendar se vseeno najde
kakšen program, za katerega ne potrebujemo novejše programske
opreme. Tako lahko učitelji v osnovnih šolah uporabljajo novejšo
tehnologijo na tem področju in opustijo grafoskope. Ker so šole dandanes
že opremljene z računalniškimi učilnicami, si učitelji to lahko privoščijo.
Prej, ko tovrstnih programov in mobilnih aplikacij ni bilo na trgu, so učitelji
porabili veliko časa ter uporabili veliko izvirnosti in domišljije, da so lahko
učencem približali določeno snov. Nekatere učne snovi zahtevajo, da se
učencem predstavijo s pomočjo demonstracije in praktičnega dela, saj jih
je učencem težko razložiti in jim jih približati do te mere, da jih razumejo.
Danes lahko s pomočjo računalniških programov in mobilnih aplikacij to
dosežemo z malo truda. Seveda se moramo najprej seznaniti s programi
in aplikacijami, saj so za amaterje na tem področju lahko težavne,
predvsem za učitelje starejših generacij, ki računalnike še zdaj stežka
uporabljajo. Sicer je starejša tehnologija uporabna in zanjo ni potrebnega
veliko truda, vendar pa uporaba novejše tehnologije ter s tem spleta in
različnih programov učencem bolj približa snov, da jo lažje razumejo.
Učencem stežka razložimo navidezno gibanje Sonca, saj ga ne moremo
preprosto narisati, nakazati oziroma demonstrirati. S pomočjo
računalniških programov je to mogoče, saj imajo funkcije vrtenja časa
88
naprej, s čimer lahko učencem pokažemo, kaj bo na nebu vidno čez en
dan ali pa več let.
S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da tako učenci kot učitelji
po večini še ne poznajo računalniških programov in mobilnih aplikacij za
pomoč pri opazovanju neba. Učitelji bi se morali bolj posvetili obravnavani
temi, tako da bi obiskali seminarje, ki bi jih poučili o uporabi računalniških
programov in mobilnih aplikacij za pomoč pri predajanju znanja učencem.
Predstavitev praktičnih vidikov ter možnosti uporabe računalniških
programov in mobilnih aplikacij pri pouku je učiteljem lahko v pomoč pri
njihovi uporabi v učnem procesu.
Ker bo na trgu vedno več nove tehnologije in se bo tudi pri pouku vse bolj
uporabljala sodobnejša oprema, menimo, da bodo učitelji primorani
uporabljati sodobnejšo tehnologijo. Tudi učenci bi bili verjetno veseli, da
bodo spoznali nekaj novega in bodo lahko to znanje uporabili, ne samo na
šolskem dvorišču, ampak tudi doma.
89
LITERATURA
• Aguilar, D. A. (2008). Planeti, zvezde in galaksije. Ljubljana: Rokus
Klett.
• Bricelj, T. (2007). Teleskop. V M. Slavinec (Ur.), Astronomi v Kmici
– desetič (str. 32). Murska Sobota: AD Kmica: ZOTKS.
• Cassegrain-Teleskop. (2014). Pridobljeno 9. 2. 2015, iz
http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Cassegrain-Teleskop.svg.
• Droid Sky View (Star Map). (b. d.). Pridobljeno 29. 1. 2015, iz
http://m.weejz.store.aptoide.com/app/market/com.exhibitstudios.Dro
idSkyView/5/2518301/Droid%20Sky%20View%20(Star%20Map.
• Emmerich, M. (2006). Astronomija: Čudovito vesolje, opazovanje
planetov, zvezd in galaksij. Kranj: Narava.
• European Extremely Large Telescope. (2015). Pridobljeno 21. 3.
2015, iz
http://en.wikipedia.org/wiki/European_Extremely_Large_Telescope.
• Gemini Observatory. (2014). Pridobljeno 7. 4. 2015, iz
http://en.wikipedia.org/wiki/Gemini_Observatory.
• Gemini Observatory. (b. d.). Pridobljeno 24. 10. 2014, iz
http://www.gemini.edu/about.
• Gemini Observatory at sunset. (2014). Pridobljeno 9. 2. 2015, iz
http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Gemini_Observatory_at_sun
set.jpg.
• Gemini South. (2014). Pridobljeno 9. 2. 2015, iz
http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Gemini_South_01.jpg.
• Gomboc, A. (2005). Observatorij La Palma, največji v Evropi. V M.
Slavinec (Ur.), Astronomi v Kmici – osmič (str. 17-19). Murska
Sobota: AD Kmica: ZOTKS.
• Google Sky Map. (b. d.). Pridobljeno 15. 9. 2014, iz http://google-
sky-map.en.softonic.com/android.
• Grubelnik, V. in Repnik, R. (2003). Opazovanje nočnega neba s
pomočjo računalniškega programa »Starry night«. V M. Slavinec
90
(Ur.), Astronomi v Kmici – šestič (str. 14-18). Murska Sobota: AD
Kmica: ZOTKS.
• Hale Telescope – Mount Palomar. (2014). Pridobljeno 9. 2. 2015, iz
http://commons.wikimedia.org/wiki/File:HaleTelescope-
MountPalomar.jpg.
• Hawking, S. W. (2003). Ilustrirana kratka zgodovina časa. Ljubljana:
DMFA.
• Hubble Space Telescope. (2015). Pridobljeno 17. 3. 2015, iz
http://en.wikipedia.org/wiki/Hubble_Space_Telescope.
• International astronomical Union. (2006). Pridobljeno 30. 9. 2014, iz
http://www.iau.org/news/pressreleases/detail/iau0603/.
• Kajdič, P. (2005). Na obisku pri največjih. V M. Slavinec (Ur.),
Astronomi v Kmici – osmič (str. 12-13 ). Murska Sobota: AD Kmica:
ZOTKS.
• Keck Observatory. (2013). Pridobljeno 9. 2. 2015, iz
http://commons.wikimedia.org/wiki/File:KeckObservatory.jpg.
• Keck Observatory. (2014). Pridobljeno 24. 10. 2014, iz
http://www.keckobservatory.org/about.
• Köthe, R. (2010). Astronomija: preproste razlage: planeti, galaksije,
spektakularno potovanje skozi vesolje. Ljubljana: Tehniška založba
Slovenije.
• Kunaver, P. (1980). Navodilo za uporabo vrtljive zvezdne karte z
opisom zvezd. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
• Lunar Phase Simulator. (b. d.). Pridobljeno 14. 12. 2014, iz
http://astro.unl.edu/naap/lps/animations/lps.swf.
• Milanković, M. (1984). Kratka zgodovina astronomije, 1. del.
Ljubljana: Društvo matematikov, fizikov in astronomov SRS.
• Mitton, J. in Mitton, S. (2005). Astronomija. Radovljica: Didakta.
• Mitton, S. in Mitton, J. (1999). Astronomija. Radovljica: Didakta.
• Mobile Observatory. (b. d.). Pridobljeno 17. 9. 2014, iz
http://zima.co/.
91
• Model of the European Extremely Large Telescope. (2015).
Pridobljeno 21. 3. 2015, iz
http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Model_of_the_European_Ex
tremely_Large_Telescope_1.jpg.
• Newton-Teleskop. (2014). Pridobljeno 9. 2. 2015, iz
http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Newton-Teleskop.svg.
• Observatory Yerkes. (2013). Pridobljeno 9. 2. 2015, iz
http://sl.wikipedia.org/wiki/Observatorij_Yerkes.
• Palomar Observatory. (2014). Pridobljeno 24. 10. 2014, iz
http://www.astro.caltech.edu/palomar/about/.
• Portal o astronavtiki in astronomiji. (b. d.). Pridobljeno 17. 9. 2014,
iz http://vesolje.net/planetarij/.
• Prosen, M. (2003). In potem so zavladali reflektorji. Presek, letnik
31, 40–46. Pridobljeno 29. 11. 2014, iz
http://www.presek.si/31/1538-Prosen-reflektor.pdf.
• Skyglobe. (2014). Pridobljeno 17. 9. 2014, iz
http://en.wikipedia.org/wiki/Skyglobe.
• Sky Map Free. (2015). Pridobljeno 29. 11. 2014, iz
http://apps.microsoft.com/windows/en-us/app/skymap-
free/3d77692b-caf6-4893-a4a9-c132e08ee747.
• Stellarium. (b.d.). Pridobljeno 29. 11. 2014, iz
http://www.stellarium.org/.
• Stellarium. (b. d.). Pridobljeno 29. 11. 2014, iz
http://stellarium.org/?ttdown.
• Stellarium (computer program). (2015). Pridobljeno 9. 2. 2015, iz
http://en.wikipedia.org/wiki/Stellarium_(computer_program).
• Stellarium Mobile Sky Map. (2014). Pridobljeno 29. 11. 2014, iz
https://play.google.com/store/apps/details?id=com.noctuasoftware.s
tellarium.
• Subaru, Keck and IRTF. (2014). Pridobljeno 9. 2. 2015, iz
http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Subaru,_Keck_and_IRTF.jp
g.
92
• The European Extremely Large Telescope. (b. d.). Pridobljeno 21.
3. 2015, iz http://www.eso.org/public/teles-instr/e-elt/.
• Učni načrt, Geografija. (2011). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in
šport: Zavod RS za šolstvo.
• Učni načrt, Naravoslovje in tehnika. (2011). Ljubljana: Ministrstvo za
šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.
• Učni načrt, Spoznavanje okolja. (2011). Ljubljana: Ministrstvo za
šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.
• Worldwide Telescope. (2011). Pridobljeno 9. 2. 2015, iz
http://commons.wikimedia.org/wiki/File:WorldWide_Telescope.jpg.
• Wordwide Telescope. (2014). Pridobljeno 29. 11. 2014, iz
http://en.wikipedia.org/wiki/WorldWide_Telescope.
• Worlwide Telescope. (b. d.). Pridobljeno 29. 11. 2014, iz
http://www.worldwidetelescope.org/Learn/.
• Yerkes Observatory: Home of Largest Refracting Telescope.
(2014). Pridobljeno 25. 3. 2015, iz http://www.space.com/26858-
yerkes-observatory.html.
93
PRILOGE
Priloga A: Anketni vprašalnik za učence petih in devetih razredov.
Priloga B: Anketni vprašalnik za učitelje razrednega pouka.
94
Priloga A: Anketni vprašalnik za učence
ANKETNI VPRAŠALNIK
Pozdravljene učenke in učenci!
Sem Vida Rogač, študentka razrednega pouka na Pedagoški fakulteti.
Prosim vas, da odgovorite na nekaj vprašanj v anketi, ki jo pripravljam v
okviru svoje diplomske naloge pri predmetu astronomija na temo
Opazovanje neba z računalniškimi programi in mobilnimi aplikacijami.
Prosim vas, da vprašanja pozorno preberete in obkrožite črko pred
ustreznim odgovorom ali pa odgovor napišete na črto pod vprašanjem.
Anketa je anonimna, zato ni potrebno napisati vašega imena.
Osnovna šola:_____________________
Razred:________
1. Ali kdaj opazuješ nočno nebo?
a) da
b) ne
2. Ali nočno nebo opazuješ s prostim očesom ali s pripomočki? Obkroži,
katere od naštetih pripomočkov uporabljaš. Lahko jih obkrožiš več.
a) prosto oko
b) daljnogled
c) zvezdna karta
95
d) računalniški programi
e) aplikacije na telefonih
f) drugo: ____________________
3. Katere objekte najraje opazuješ in prepoznaš na nebu? Naštej jih
nekaj.
________________________________________________________
_______________________________________________________
4. Ti kdo pomaga pri prepoznavanju objektov?
________________________________________________________
5. Si si kdaj pri opazovanju pomagal z računalniškimi programi, ki nam
pomagajo pri prepoznavanju objektov?
a) da
b) ne
6. Če poznaš katere računalniške programe, ki nam pomagajo pri
prepoznavanju objektov, jih napiši.
________________________________________________________
7. Podobno kot so računalniški programi, imamo tudi aplikacije na
telefonih. Si že slišal, da obstaja aplikacija, ki nam točno predstavi
piko, ki jo najdemo na nebu?
a) da
b) ne
96
8. Če poznaš kakšne aplikacije na telefonih, ki nam pomagajo pri
opazovanju neba, jih naštej.
________________________________________________________
9. Kdo ti je povedal za računalniške programe in aplikacije na telefonih?
Kje si izvedel, da obstajajo?
_________________________________________________________
10. Kaj meniš, če bi čez dan usmeril telefon v nebo, bi nam aplikacija
pokazala objekte, ki bi jih lahko takrat videli?
a) da
b) ne
c) ne vem
11. Ali meniš, da nam računalniški program ali aplikacija na telefonu
pokaže lego Sonca, Lune, zvezd, čeprav je oblačno?
a) da
b) ne
c) ne vem
Hvala za sodelovanje!
97
Priloga B: Anketni vprašalnik za učitelje
ANKETNI VPRAŠALNIK
Pozdravljene učiteljice in učitelji!
Sem Vida Rogač, študentka razrednega pouka na Pedagoški fakulteti.
Prosim vas, da odgovorite na nekaj vprašanj v anketi, ki jo pripravljam v
okviru svoje diplomske naloge pri predmetu astronomija na temo
Opazovanje neba z računalniškimi programi in mobilnimi aplikacijami.
Anketa je anonimna.
Osnovna šola:________________________
Starost:_______
1. Ali pri obravnavi snovi, ki se veže na vsebine iz astronomije,
uporabljate različne pripomočke? Obkrožite katere.
a) grafoskop
b) diaprojektor
c) interaktivna tabla
d) računalniški programi
e) aplikacije na telefonih
f) daljnogled
g) drugo: ______________________
98
2. Ali imate v šoli na razpolago računalniško učilnico, ki jo lahko
uporabite za demonstracijo učnih vsebin?
a) da
b) ne
3. Vse več je računalniških programov, ki nam omogočajo in olajšajo
opazovanje neba. Če poznate katere od računalniških programov, jih
naštejte.
________________________________________________________
4. Ker je na trgu vse več tehnologije in ker nas veliko že ima zmogljivejše
mobilne telefone, me zanima, ali pri pouku morebiti tudi uporabljate
aplikacije, ki jih najdemo na telefonih?
a) da
b) ne
5. Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili pritrdilno, naštejte mobilne
aplikacije, ki jih poznate.
________________________________________________________
________________________________________________________
6. Ali bi bili pripravljeni obiskati seminarje, na katerih bi vam predstavili
računalniške programe in aplikacije na telefonih, katere lahko
uporabimo v šoli?
a) da
b) ne
99
7. Kaj bi si želeli, da od sodobnejše tehnologije, ki bi jo lahko uporabljali
pri obravnavi vsebin, ki se vežejo na astronomijo, priskrbi/ kupi šola?
________________________________________________________
8. Ali imate na šoli interesno dejavnost, ki vključuje vsebine iz
astronomije?
a) da
b) ne
9. Ali šola spodbuja razvoj dejavnosti na področju astronomije? Kako?
________________________________________________________
________________________________________________________
________________________________________________________
________________________________________________________
Hvala za sodelovanje!
Recommended