View
2
Download
0
Category
Preview:
Citation preview
UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA
MARIBOR
DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA
Devizni tečaj in tekoči račun na Danskem The exchange rate and current account in Denmark
Študentka: Mateja Robin
Program: Bolonjski univerzitetni
Smer: Ekonomija
Mentor: dr. Darja Boršič
Maribor, avgust 2012
1
PREDGOVOR
Danska je ena najstabilnejših držav na svetu, s trdno valuto, nizko inflacijo ter presežki na
tekočem računu plačilne bilance in v proračunu. Ima majhno odprto gospodarstvo, ki je
zelo odvisno od zunanje trgovine. Za ugotavljanje njene konkurenčnosti v primerjavi z
državami, s katerimi opravi največ blagovne menjave, je zelo pomemben devizni tečaj, ter
devizno tečajna politika danske krone. Tako je Danska od leta 1999 vključena v sistem
tečajev ERM II, vendar ni prevzela skupne valute evra, čeprav izpolnjuje vse
konvergenčne pogoje in si je izborila poseben status. Danska krona je vezana na evro pri
čemer je dovoljeno odstopanje +/- 2, 25 %.
Tekoči račun je dober makroekonomski pokazatelj delovanja države. Vključujejo vse
transakcije med rezidenti ene države in rezidenti vseh drugih držav. V okviru tega so
transakcije razdeljene na blago, storitve, dohodke od dela in kapitala, ter tekoče transferje.
V tekočem računu Danske je skozi opazovano obdobje viden presežek.
Delo diplomskega seminarja v večini zajema devizni tečaj in devizno tečajno politiko
danske krone. V začetku so opisane teorije deviznih tečajev in predstavljene vrste deviznih
tečajev, ki smo jih v nadaljevanju tudi izračunali in razložili. Tako sta prikazana nominalni
in realni devizni tečaj, prikazane so tudi najpomembnejše trgovinske partnerice Danske in
izračunani efektivni devizni tečaji. Sledi ji analiza izpolnjevanja Maastrichtskih kriterijev
ter v zaključnem delu še predstavitev tekočega računa na Danskem.
2
KAZALO
1. UVOD ................................................................................................................................ 5
1.1 Opredelitev področja in opis problema ..................................................................... 5
1.1 Cilji in teze dela diplomskega seminarja ................................................................... 5
1.4 Predpostavke in omejitve raziskave ............................................................................ 6
1.5 Predvidene metode raziskovanja ................................................................................. 6
2. DEVIZNI TEČAJ ............................................................................................................. 8
2.1 Nominalni bilateralni devizni tečaj.............................................................................. 8
2.2 Realni bilateralni devizni tečaj .................................................................................... 9
2.3 Nominalni efektivni devizni tečaj.............................................................................. 10
2.4 Realni efektivni devizni tečaj .................................................................................... 10
3. TEORIJE DEVIZNIH TEČAJEV ................................................................................ 11
3.1 Teorija plačilne bilance ............................................................................................. 11
3.1.1 Trgovinski ali elastični pristop ........................................................................... 11
3.1.2 Absorbcijska teorija deviznih tečajev ................................................................. 11
3.2 Teorija portfelja ......................................................................................................... 12
3.3 Monetarna teorija ....................................................................................................... 12
3.4 Teorija paritete kupne moči ....................................................................................... 12
4. DANSKA ......................................................................................................................... 14
4.1 Gospodarstvo ............................................................................................................. 14
5. DEVIZNOTEČAJNA POLITIKA NA DANSKEM ................................................... 16
6. NOMINALNI DEVIZNI TEČAJ DANSKE KRONE ................................................ 17
7. GIBANJE CEN ............................................................................................................... 19
7.1 Gibanje cen na Danskem ........................................................................................... 19
7.2 Gibanje cen v evroobmočju ....................................................................................... 20
8. REALNI DEVIZNI TEČAJ DANSKE KRONE ......................................................... 22
9. NAJPOMEMBNEJŠE TRGOVINSKE PARTNERICE DANSKE .......................... 23
10. NOMINALNI DEVIZNI TEČAJ DANSKE KRONE V PRIMERJAVI Z
VALUTAMI NAJPOMEMBNEJŠIH TRGOVINSKIH PARTNERIC ........................... 24
10.1 Švedska .................................................................................................................... 24
10.2 ZDA ......................................................................................................................... 24
10.3 Velika Britanija ....................................................................................................... 25
10.4 Norveška .................................................................................................................. 26
11. NOMINALNI EFEKTIVNI DEVIZNI TEČAJ DANSKE KRONE ......................... 27
12. REALNI EFEKTIVNI DEVIZNI TEČAJ DANSKE KRONE .................................. 28
13. PRIBLIŽEVANJE DANSKE MAASTRICHTSKIM KRITERIJEM ...................... 29
14. TEKOČI RAČUN ........................................................................................................... 32
14.1 Tekoči račun na Danskem ....................................................................................... 33
3
15. SKLEP ............................................................................................................................. 36
POVZETEK ............................................................................................................................ 37
LITERATURA IN VIRI ........................................................................................................ 39
4
KAZALO SLIK
Slika 1: Gibanje nominalnega deviznega tečaja DKK/EUR .................................................... 17 Slika 2: Gibanje cen na Danskem (2005=100) ......................................................................... 20
Slika 3: Gibanje cen v evroobmočju (2005=100) ..................................................................... 21 Slika 4: Gibanje realnega deviznega tečaja DKK/EUR ........................................................... 22 Slika 5: Najpomembnejše trgovinske partnerice Danske ......................................................... 23 Slika 6: Gibanje nominalnega deviznega tečaja DKK/SEK ..................................................... 24 Slika 7: Gibanje nominalnega deviznega tečaja DKK/USD .................................................... 25
Slika 8: Gibanje nominalnega deviznega tečaja DKK/GBP .................................................... 25 Slika 9: Gibanje nominalnega deviznega tečaja DKK/NOK.................................................... 26 Slika 10: Nominalni efektivni devizni tečaj ............................................................................. 27 Slika 11: Realni efektivni devizni tečaj .................................................................................... 28 Slika 12: Tekoči račun na Danskem (mili DKK) ..................................................................... 33
Slika 13: Izvoz blaga in storitev (v % BDP) na Danskem ....................................................... 34
Slika 14: Uvoz blaga in storitev (v % BDP) na Danskem ........................................................ 35
KAZALO TABEL
Tabela 1: Stopnje rasti realnega bruto domačega proizvoda od leta 1999 do 2011 ............ 14
Tabela 2: Raven bruto domačega proizvoda na prebivalca od leta 1999 do 2010 (EU= 100)
............................................................................................................................................. 15 Tabela 3: Stopnja anketne brezposelnosti od leta 2000 do 2011 ......................................... 15
Tabela 4: Ekonomski kazalniki konvergence Danske v obdobju od leta 1999 do 2011 ..... 30 Tabela 5: Saldo tekočega računa (% BDP) na Danskem..................................................... 33
5
1. UVOD
1.1 Opredelitev področja in opis problema
Danska spada med najrazvitejše, najstabilnejše države na svetu in je ena glavnih držav v
politični in ekonomski integraciji Evrope. Članica Evropske unije je postala leta 1973.
Kljub temu, da je Danska polnopravna članica EU, pa se je država odločila, da se ne
pridruži Evropski monetarni uniji (EMU), čeprav je izpolnila in celo presegla pogoje za
priključitev, se ni odločila za prevzem evra, pač pa je obdržala svojo krono. Tudi kot
članica Evropske unije uživa poseben status in se ne ravna vedno po evropski zakonodaji.
Devizni tečaj je cena tuje valute izražena v domačem denarju in omogoča primerjavo
domačih cen s tujimi in obratno. Devizni tečaj ima pomembno ekonomsko in družbeno
politično vlogo. Danska ima fiksno politiko deviznega tečaja, za katerega je značilno, da
CB s svojo intervencijo na deviznem trgu vzdržuje devizni tečaj valute na neki fiksno
določeni ravni. Ta sistem ne dovoljuje, da bi se devizni tečaj prosto spreminjal. Namesto
tega, ta sistem od CB zahteva, da fiksira vrednost svoje valute oziroma, da določi uradni
tečaj. Danska sledi kriterijem ERM II.
Tekoči račun plačilne bilance zajema vse realne transakcije, blago, storitve, dohodke od
dela in kapitala ter tekoče transferje. Te transakcije oblikujejo saldo tekočega računa
plačilne bilance, ki izkazuje pozitivno ali negativno stanje. V postavko blago uvrščajo vse
tiste transakcije z blagom, v katerih se spremeni lastništvo med rezidentom in ne-
rezidentom (uvoz-izvoz) in zajema blago, blago za oplemenitenje, popravila blaga, blago,
ki se dobavlja v pristanišča, in nedenarno zlato. Storitve vključujejo postavke transport in
potovanja ter druge storitve. Faktorske storitve vključujejo dohodke od dela in od kapitala,
med tekoče transferje pa spadajo transferji s strani vladnega sektorja in zasebnega sektorja.
1.1 Cilji in teze dela diplomskega seminarja
V prvem delu bomo podrobneje spoznali teorijo deviznega tečaja, kaj devizni tečaj sploh je
ter opredelili nominalni bilateralni devizni tečaj, realni bilateralni devizni tečaj, nominalni
efektivni devizni tečaj in realni efektivni devizni tečaj. Predstavili bomo najpomembnejše
teorije deviznega tečaja, ki so teorija plačilne bilance, teorija portfelja, monetarna teorija
ter teorijo paritet kupne moči.
V nadaljevanju bo sledila predstavitev področja deviznega tečaja na Danskem, tako bomo
prikazali devizno tečajno politiko ter sistem Danske, gibanje deviznega tečaja, njene
najpomembnejše trgovinske partnerice, konkurenčnost Danske ter izpolnjevanje
predpisanih monetarnih konvergenčnih kriterijev, ki so pogoj za vstop v EMU, pri čemer
mora država izpolnjevati prav vse konvergenčne kriterije, ki so cenovna stabilnost, javne
finance, stabilnost deviznega tečaja ter dolgoročne nominalne obrestne mere. Prav tako
bomo skušali prikazati prednosti in slabosti uvedbe evra na Danskem ter zakaj se
državljani na referendumu niso odločili za sprejetje Maastrichtske pogodbe.
6
V končnem delu bomo predstavile še pogoje menjave in tekoči račun na Danskem. In sicer
kakšne pogoje ima Danska pri menjavi, ali ima presežek ali primanjkljaj na tekočem
računu plačilne bilance.
Cilji:
prikaz gibanja nominalnih deviznih tečajev,
prikaz gibanja cen na Danskem,
izračun in prikaz realnih deviznih tečajev,
prikaz gibanja nominalnih deviznih tečajev danske krone v primerjavi z valutami
najpomembnejših trgovinskih partneric Danske,
izračun efektivnih (nominalnih, realnih) deviznih tečajev,
primerjava konkurenčnosti Danskega gospodarstva z njenimi gospodarskimi partnerji
( ZDA, Švedska, Velika Britanija, Nemčija, Norveška),
približevanje Maastrichtskim kriterijem,
pogoji menjave in tekoči račun na Danskem.
Teze dela
Danska izpolnjuje Maastrichtske konvergenčne kriterije ter ima stabilen devizni tečaj
Dansko gospodarstvo je mednarodno močno konkurenčno in zelo odvisno od izvoza,
še posebej pomembno je evroobmočje.
Danska ima skozi opazovano obdobje presežek na tekočem računu
1.4 Predpostavke in omejitve raziskave
Pri delu diplomskega seminarja smo se omejili samo na eno državo in sicer na Dansko.
Obdobje opazovanja je omejeno od leta 1999 do leta 2011. Preučevali bomo odnos danske
krone v primerjavi z evrom, ter predstavili gibaje danske krone v primerjavi s tečajem
držav s katerimi Danska opravi največ blagovne menjave, te države so Nemčija, Švedska,
Norveška, Velika Britanija in ZDA. Omejitev predstavlja tudi literatura, saj je večina v
angleškem jeziku.
Predpostavljamo, da je Danska majhno odprto gospodarstvo in je zelo odvisna od trgovine
z drugimi državami, v tekočem računu plačilne bilance ima presežek, kar pomeni, da ima
visok izvoz blaga in storitev ter velike prilive od dela in kapitala.
1.5 Predvidene metode raziskovanja
Raziskava je makroekonomska, saj je osredotočena na devizni tečaj, tako na ravni države,
kot izven nje. Raziskava je dinamična, saj poleg trenutnega stanja obravnava tudi posledice
in prihodnje vplive spremembe deviznega tečaja in uvajanja skupne evropske valute.
7
Pri raziskavi bomo uporabljali deskriptivni pristop, saj daje prednost opisu deviznega
tečaja. Pri metodi raziskovanja bomo uporabili metodo deskripcije, saj bomo opisovali
dejstva, procese in pojave, z metodo kompilacije, povzemanja opazovanj, spoznanj, stališč,
sklepov in rezultatov drugih avtorjev ter komparativno metodo, s katero bomo ugotavljali
podobnosti in razlike med sistemi deviznih tečajev.
Podatke za to delo diplomskega seminarja bomo pridobili s knjižnih virov in spletnih strani
(v obliki člankov, komentarjev ali statističnih podatkov).
8
2. DEVIZNI TEČAJ
Devizni tečaj je cena valute, izražena v domačem denarju, ki naj bi bila na dolgi rok
odvisna predvsem od razmerja kupne moči posameznih valut (ta je določena z razmerji
med denarnimi in blagovnimi skladi, oziroma razmerji med denarno ponudbo in
povpraševanjem po denarju), na kratek rok pa od efektivnega povpraševanja in ponudbe
tuje valute, ki temeljita na racionalnem pričakovanju ter špekulativnih nagibih in posegih
(Notar 1989, 18).
Devizni tečaj je most med domačim in zunanjim sistemom cen, ki omogoča da se ti
sistemi, čeprav so v osnovi različni, med seboj povezujejo, usklajujejo in primerjajo.
Devizni tečaj je svojevrstna splošna cena, po kateri se vrednoti domači proizvod dela v
tistem svojem delu, v katerem se sooča z domačim proizvodom držav zunanjetrgovinskih
partnerjev. Devizni tečaj torej v sebi zadržuje vse tisto, kar vpliva na sestavo domačih cen
in domače konkurenčnosti, toda tudi vse tisto, kar povzroča, da domače cene odstopajo od
zunanjih cen. Za rentabilnost domačih gospodarskih oseb je pri prodaji v državi odločilna
cena, pri prodaji v tujino pa so odločilne cene in devizni tečaji (Notar 1989,18).
Devizni tečaj ima pomembno ekonomsko in družbeno politično vlogo. Poslovnim osebam
služi za primerjanje domačih in tujih cen stroškov. Prav tako vpliva na neposredno na
dohodek (na osnovi stroškov in prihodkov). Tečaj vpliva na odločitve in programu
proizvodnje in prodaje. Prav tako pa je pomemben ukrep politike likvidnosti domačih
gospodarskih oseb in deležev v celoti proti tujini. Vse to pa kaže na pomen vzdrževanja
čim realnejšega deviznega tečaja (Notar 1989, 18).
Devizni tečaj ima pomembno vlogo na globalnem nivoju in tudi na nivoju posameznega
področja, dejavnosti in podjetja. Na globalnem nivoju odloča o stanju in strukturi plačilne
in devizne bilance, o nivojih in relativnih cenah, denarnih in drugih narodnogospodarskih
agregatih ter o prerazporeditvi nove vrednosti med državami: na nivoju posameznega
področja, dejavnosti ali podjetja določa stroške in cene, s tem pa vliva na doseženi
dohodek in prelivanje dohodka ter prek tega na položaj posameznih gospodarskih oseb v
gospodarstvu. Prek deviznega tečaja se ugotavlja tudi enakopravnost menjave, s tem naj bi
tudi dobili odgovor na vprašanje, kje in do kdaj se komu splača izvažati in uvažati, to pa
dejansko kaže tudi na konkurenčno sposobnost domačega gospodarstva v tekmovanju s
tujimi partnerji (Notar 1989, 18).
2.1 Nominalni bilateralni devizni tečaj
Ko govorimo deviznem tečaju, imamo običajno v mislih bilateralni devizni tečaj. Pove
nam, koliko enote ene valute lahko na deviznem trgu kupimo z eno enoto neke druge.
Bilateralni nominalni devizni tečaj je preprosto cena ene valute, izražena v drugi valuti
(Mrak 2002, 45).
9
Nominalni devizni tečaj je mogoče izraziti na dva načina:
Direktna kotacija (kot vrednost enote tujega denarja, izražena s številom enote
domačega denarja).
Če je DKK domača valuta in EUR tuja valuta, je bilo na dan 24.5.2012 potrebno za 1
EUR=7,4313 DKK.
Indirektna kotacija (kot vrednost enote domačega denarja, izražena s številom enote
tujega denarja).
Če ponovno za domačo valuto vzamemo DKK in kot tujo valuto EUR, bi bilo na dan
24.5.2012 potrebno za nakup 1 DDK=0,13456 EUR
Kot je razvidno, je za način izražanja bilateralnega deviznega tečaja pravilna uporaba tako
enega kot drugega načina.
2.2 Realni bilateralni devizni tečaj
Realni bilateralni devizni tečaj je nominalni tečaj med dvema valutama dveh držav, ki
upošteva tudi gibanje cen v teh dveh državah. Izračune realnega deviznega tečaja
predstavlja enačba:
Kjer oznake pomenijo:
eR–realni devizni tečaj,
eN – nominalni devizni tečaj,
p* - raven cen v tuji državi,
p –raven cen v domači državi.
Ker predstavlja p* tuje cene, merjene na primer v EUR, tečaj pa število DKK za EUR, nam
števec predstavlja tuje cene, izražene v domačih valuti, imenovalec pa domače cene v
domači valuti, tako nam torej realni bilateralni devizni tečaj izraža razmerje tujih cen v
primerjavi z domačimi (Strašek, Žižmond 1999, 289).
Povečanje realnega deviznega tečaja pomeni, da postaja tuje blago dražje v primerjavi z
domačimi ter, da bodo ljudje prenesli del potrošnje na domače blago in s tem povečali
konkurenčnost domačih produktov. Nasprotno pa bo padec realnega tečaja pomenil, da
postaja domače blago relativno dražje oziroma da država izgublja konkurenčnost (Strašek,
Žižmond 1999, 290).
10
2.3 Nominalni efektivni devizni tečaj
Da bi ocenili splošno spremembo vrednosti neke valute, je potrebno izračunati nominalni
efektivni devizni tečaj. Koeficient nominalnega efektivnega tečaja določene države, kaže,
povprečno spremembo tečaja njene valute v primerjavi z izbranimi valutami. To je
ponderirano povprečje sprememb tečaja posameznih valut v katerem so ponderji običajno
zunanjetrgovinski deleži najpomembnejših trgovinskih partnerjev države. Ta koeficient je
torej globalni indikator depreciacije ali apreciacije nacionalne valute (Strašek, Žižmond
1999, 292).
Nominalni efektivni tečaj je tako merilo, ki nam pove kako se giblje - apreciira oziroma
depreciira – posamezna valuta v odnosu na tehtno povprečje valut drugih držav, vključenih
v košarico. Tečaj se izraža v obliki indeksa, pri čemer spremembe v indeksu kažejo na
efektivno apreciacijo oziroma depreciacijo domače valute v odnosu do izbrane košarice
tujih valut (Mrak 2002,48). Nominalni efektivni tečaj je podan z naslednjo enačbo:
NEDT=u1NDT1+u2NDT2+u3NDT3+…+unNDTn
Kjer oznake pomenijo:
NEDT – nominalni efektivni tečaj,
NDT – nominalni devizni tečaj,
u – utež (delež trgovinske partnerice v celotnem izvozu domače države).
2.4 Realni efektivni devizni tečaj
Efektivni tečaj je nominalni indeks, saj je izračunan na osnovi nominalnih bilateralnih
deviznih tečajev. Da bi ta indeks postal uporaben za merjenje mednarodne konkurenčnosti
države, ga je potrebno prilagoditi na ta način, da bo pri izračunu upoštevano tudi gibanje
cen, tako v domači državi kakor tudi v vseh državah, katerih valute so vključene v košarico
valut (Mrak 2002, 51).
Za izračun realnega efektivnega deviznega tečaja je v prvi fazi potrebno zbrati indekse
gibanja realnih bilateralnih deviznih tečajev za vse valute, vključene v košarico, v drugi
fazi pa je potrebno podobo kot pri računanju efektivnega deviznega tečaja- izračunati
tehtno povprečje teh realnih bilateralnih deviznih tečajev, z uporabo ponderjev, ki so bili
dodeljeni vsaki od košaric vključenih tujih valut (Mrak 2002, 51).
11
3. TEORIJE DEVIZNIH TEČAJEV
Razlike med posameznimi teorijami, ki pojasnjujejo oblikovanje deviznih tečajev, so
precejšne. Tradicionalne teorije oblikovanja tečaja razlikujejo tri obdobja: zelo kratko,
kratko in dolgo. V okviru te delitve pa ločijo še teoretične pristope, ki tečaj pojasnjujejo v
funkciji tekočih in kapitalskih transakcij (Strašek, Žižmond 1999, 298).
3.1 Teorija plačilne bilance
Teorija pojmuje devizni tečaj kot neposredno posledico stanja tekočega računa plačilne
bilance. Kadar gospodarstvo ustvarja presežek v menjavi s tujino, bo devizni preliv večji
od deviznega odliva. Ob tem bo ponudba deviz na tržišču večja od deviznega
povpraševanja, kar bo vplivalo na krepitev domače valute. Prav nasproten proces (znižanje
zunanje vrednosti domačega denarja) bo razviden ob deficitu tekoče bilance. Ker bodo tuje
valute vedno dražje, se bo povpraševanje po njih zmanjšalo, manjši bo uvoz blaga, izvoz
pa se bo pričel večati, kajti izvozniki dobivajo za devize na deviznem tržišču vedno več
enot domačega denarja. S tem bo po teoriji postopoma doseženo ravnovesje v menjavi s
tujino (Zbašnik 2001, 15).
3.1.1 Trgovinski ali elastični pristop
Elastični pristop ugotavlja učinke, ki jih ima sprememba mednarodne konkurenčnosti na
trgovinske tokove. Trgovinski tokovi se po njej poskušajo pojasniti s tečajno (cenovno)
odzivnostjo blagovnega izvoza in uvoza. Klasično temelji koncept elastičnosti, na vplivu
devalvacija oziroma depreciacije, upoštevajoč sistem deviznega tečaja, na spremembo
relativnih cen domačih in uvoznih dobrin in vplivu spremembe relativnih cen na izvozne in
uvozne tokove države (Bekő 1998, 25).
Osnovne predpostavke koncepta elastičnosti so (Bekő 1998, 26):
tujina ne reagira na spremembe deviznega tečaja v opazovani državi;
vpliv spremembe deviznega tečaja na domačo in tujo raven cen ostane neupoštevan;
izključeni so tudi morebitni učinki depreciacije na domači dohodek, plače, obresti in
druge makroekonomske agregate;
upošteva se le vpliv spremembe deviznega tečaja na vrednost blagovne menjave in
njena rezultirana gibanja v devizni bilanci, brez kapitalskega računa;
predpostavlja se tudi popolna preglednost nad trgi, neobstoj nelojalne konkurence,
vstopnih in izstopnih pregrad, transportnih stroškov, carin in drugih netarifiranih oblik
omejevanja pretoka blaga.
3.1.2 Absorbcijska teorija deviznih tečajev
Absorbcijska teorija deviznih tečajev obravnava primanjkljaj tekočega dela plačilne
bilance kot razliko med domačim agregatnim dohodkom in domačo agregatno potrošnjo.
Teorija izhaja iz spoznanja, da je sprememba tekočega dela plačilen bilance enaka razliki
med spremembo višine dohodka in spremembo višine potrošnje. Kot ukrep spreminjanja
12
višine in sestave potrošnje služi spreminjanje višine deviznega tečaja oziroma
devalvacija/depreciacija. Sprememba višine deviznega tečaja ima torej nalogo relativno
zmanjšati obseg domače potrošnje, tujo in domačo potrošnjo pa v zaželeni stopnji
preusmeriti na domačo ponudbo. Devizni tečaj se pri tem oblikuje na tisti višini, ki
izenačuje agregatno ponudbo in agregatno povpraševanje (Notar 1989, 41-42).
3.2 Teorija portfelja
Teorija portfelja je izrazito kratkoročne narave in pojasnjuje hitra, velika in povratna
nihanja okrog neke določene višine deviznega tečaja, tako je ravnovesni devizni tečaj na
kratki rok določen s ponudbo in povpraševanjem na trgu denarja in kratkoročnega kapitala
(Notar 1989, 38). Devizni tečaj obravnava v funkciji izravnave mednarodne menjave
finančnih imetij (Strašek, Žižmond 1999, 308).
Višina deviznega tečaja se po teoriji portfelja oblikuje na osnovi sprememb v relativni
ponudbi in povpraševanju po denarnem premoženju, naloženem in glasečem se na domače
in tuje valute. Teorija tako obravnava devizne tečaje kot (relativne) cene denarnih
premoženj, naložene v različne valute (Notar 1989, 38) .
Kratkoročni ravnovesni devizni tečaj je po obravnavani teoriji določen s stanjem in
spremembami na trgu denarja in kratkoročnega kapitala, in to ob določeni kombinaciji
obrestne mere in višine deviznega tečaja, stopnje donosnosti in tveganja, poleg tega pa je
določen tudi z obnašanjem lastnikov imetij glede optimalne donosnosti njihovega
premoženja (portfelja) (Notar 1989, 38).
3.3 Monetarna teorija
Monetarna ali denarna teorija deviznih tečajev izhaja iz denarne teorije plačilne bilance. Je
spremenljiva v razmerah drsečih in tudi v razmerah fiksnih deviznih tečajev, pomembna
razlika pa je v tem, da se prenaša v razmerah drsečih deviznih tečajev težišče s področja
obravnave plačilne bilance na področje obravnave deviznega tečaja (Notar 1989,35).
Pomembna predpostavka denarne teorije je, da je spreminjanje, prilagajanje splošne višine
(ravni) cen spremembam v denarni masi hiter, praktično trenuten proces; izredno hitro pa
je tudi prilagajanje deviznega tečaja spremembam v denarni ponudbi. Denarna teorija
deviznih tečajev torej izhaja iz razmerja ponudbe in povpraševanja po denarju; to razmerje
je tudi tisti odločujoči dejavnik, ki odloča splošno višino cen v kakem gospodarstvu.
Osnovno vlogo v denarni teoriji zavzema splošna višina cen, saj določa realno vrednost
nominalne višine naložbe ali premoženja (Notar 1989, 35).
3.4 Teorija paritete kupne moči
Teorija paritete kupne moči trdi, da je ravnovesni tečaj tisti, pri katerem se izenačijo ravni
domačih cen z uvozno-izvoznimi cenami. Temelji na podmenah nemotene mednarodne
13
menjave in tendence mednarodne izenačitve cen ter na notranji vrednosti denarja. Če bomo
s tujim denarjem lahko kupili na tujem trgu večjo količino istovrstnega blaga kot na
domačem trgu, se bo povečalo povpraševanje po tujem denarju. To bo vplivalo na rast cen
tujih valut. Tečaji se bodo spreminjali, dokler se kupna moč denarja na domačem trgu ne
bo izenačila s kupno močjo denarja na tujih tržiščih (Žižmond 1993, 164).
Ločiti je mogoče med absolutno in relativno različico teorije paritete kupne moči. Teorija
absoluten paritete kupne moči pravi, da je domača cena dobrin, ki so predmet mednarodne
menjave, enaka ceni istih dobrin v tuji valuti. Zapisati jo je mogoče po enačbi (Bekő 1998,
16):
Kjer oznake pomenijo:
P – domača raven cen,
P* - raven cen v tujini,
e – nominalni devizni tečaj (kot cena enote tuje valute v domači valuti).
Po teoriji relativne paritete kupne moči pa je relativna sprememba nominalnega deviznega
tečaja določena z inflacijskim diferencialom med proizvodi doma in v tujini. Zapišemo jo z
enačbo (Bekő 1998, 16):
Teorija paritete kupne moči implicira, da bodo države, ki bodo dopustile, da bodo njihove
inflacijske stopnje presegle svetovno, soočene z depreciacijskimi pritiski, obratno, v
primeru nižje relativne inflacije, pa z apreciacijskimi pritiski. Empirične študije
ugotavljajo, da velja teorija paritete kupne moči na dolgi rok, kratkoročno pa njene
ugotovitve niso razpoznavne (Bekő 1998, 17).
14
4. DANSKA
Kraljevina Danska je najmanjša skandinavska država, ki ima dve avtonomni provinci:
Ferske otoke in Grenlandijo. Je ustavna monarhija, administrativno pa je razdeljena na 5
regij. Izvršilno vejo oblasti predstavlja kraljica Margrethe II, prestolonaslednik je princ
Frederik. Zakonodajno vejo oblasti predstavlja enodomni ljudski parlament (Folketing), ki
ima 179 predstavnikov, vključno z dvema predstavnikoma Grenlandije ter dvema
predstavnikoma Farskih otokov. Glavno mesto je Kopenhagen, valuta je danska krona,
uradni jezik pa danski. Danska je članica Evropske unije in kot njena polnopravna članica
sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Poleg tega je tudi članica WTO in
OECD (Izvozno okno, 2012).
4.1 Gospodarstvo
Je gospodarsko ena najrazvitejših držav na svetu, z moderno in stabilno gospodarsko
ureditvijo ter stabilno gospodarsko rastjo, ki ji omogoča visok nivo socialnih storitev.
Industrijsko tržno gospodarstvo Danske je odvisno od uvoženih surovin in zunanje
trgovine. Zaradi nahajališč nafte in plina je energetsko skoraj samozadostna. Nekoč
pomembno ladjedelništvo je v zatonu, njeno ribištvo pa je še vedno drugo v Evropi (za
Islandijo). Med predelovalnimi dejavnostmi je najpomembnejša predelava hrane, pijač in
tobaka, ki ustvarja četrtino celotne industrijske proizvodnje. Osnovo gospodarstva
predstavljajo storitve (72,7 odstotka BDP), sledi industrija (25,9 odstotka BDP), ter
kmetijstvo (1,4 odstotka BDP). Danska se lahko pohvali z visokim-tehnološkim
kmetijskim sektorjem, sodobno, majhno ter podjetniško industrijo, širokimi vladnimi
socialnimi ukrepi, pravični distribuciji prihodkov, udobnim življenjskim standardom,
stabilno valuto, stabilnim političnim sistemom, ter visoko odvisnostjo na tuje trgovanje. Je
neto izvoznica hrane in energije. Njen glavni izvoz so stroji in živilski proizvodi.
Čeprav je Danska izpolnila in celo presegla pogoje za priključitev ekonomski monetarni
uniji, se ni odločila za prevzem evra, temveč je obdržala svojo krono. Tudi kot članica
Evropske unije uživa poseben status in se ne ravna vedno po evropski zakonodaji. Danska
velja za eno najbolj razvitih držav na svetu, z višino bruto domačega proizvoda na
prebivalca pa se uvršča na drugo mesto, takoj za Luksemburgom.
Tabela 1: Stopnje rasti realnega bruto domačega proizvoda od leta 1999 do 2011
Leto 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
EU 27 3,0% 3,9% 2,2% 1,3% 1,4% 2,5% 2,0% 3,3% 3,2% 0,3% -4,3% 2,0% 1,5%
Danska 2,6% 3,5% 0,7% 0,5% 0,4% 2,3% 2,4% 3,4% 1,6% -0,8% -5,8% 1,3% 1,0%
Vir: Eurostat 2012d.
Danska spada med najbogatejše evropske države. BDP na prebivalca je v letu 2011 znašal
48,872 evrov. Povprečna četrt letna rast BDP na Danskem je bila od leta 1991 do leta 2011
0,41 odstotka. Najvišjo vrednost 3,57 odstotka je dosegla junija leta 2005, ter rekordno
nizko -2,59 odstotka v decembru leta 2008. Storitveni sektor prispeva skoraj tri četrtine
BDP in zagotavlja večino delovnih mest, kmetijski sektor pa ustvari 1,3 odstotka BDP in
15
zaposluje približno 3 % prebivalstva. Medtem ko je bila za Dansko gospodarstvo v poznih
devetdesetih letih značilna visoka gospodarska rast, se je njen razvoj upočasnil v letih od
leta 2001 do leta 2003. Tako je bila rast le od 0,4 odstotka do 0,7 odstotkov, glavni razlog
za to pa je bil zmanjšanje izvoza, na katerega je vplivala mednarodna upočasnitev trgov ter
slabo domače povpraševanje. Nato se je v naslednjih treh letih izboljšala in je leta 2006
dosegla raven iz leta 2000. Vendar je kljub visokemu razvitemu gospodarstvu tudi na
Danskem opaziti posledice svetovne gospodarske krize, tako je v letu 2008 beležila 1,2
odstotni padec BDP glede na preteklo leto, razlog za padec je bil predvsem v negativni
stopnji izvoza, negativni stopnji zasebne potrošnje, ter nižji vrednosti investicij. V letu
2009 je zabeležila največji padec glede na zadnja leta in sicer za 5,0 odstotkov manj kot
prejšnje leto. V letu 2010 si je dansko gospodarstvo deloma opomoglo in ponovno
zabeležilo pozitivno realno rast v višini 1,3 odstotka BDP-ja, ter jo obdržalo še v letu 2011,
ko je bila rast 1,0 odstotka BDP, kar je bila predvsem posledica višjih investicij in rasti v
danskem izvozu, (Veleposlaništvo Danske, 2012).
Tabela 2: Raven bruto domačega proizvoda na prebivalca od leta 1999 do 2010 (EU=
100)
Leto 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Danska 131 132 128 128 124 126 124 124 123 125 123 127 125
Vir: Eurostat 2012c.
V tabeli 2 lahko vidimo raven bruto domačega proizvoda na prebivalca na Danskem v
obdobju od leta 1999 pa do leta 2011. Kot je razvidno, se je gibal med 123 in 132, kar
pomeni da je presegal povprečje držav EU. Danski BDP na prebivalca je v letu 2011 znašal
48,872 EUR.
Tabela 3: Stopnja anketne brezposelnosti od leta 2000 do 2011
Leto
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
EU (27)
8,8 % 8,6% 8,9% 9,1% 9,2% 9,0% 8,3% 7,2% 7,1% 9,0% 9,7% 9,7%
Danska
4,3% 4,5% 4,6% 5,4% 5,5% 4,8% 3,9% 3,8% 3,4% 6,0% 7,5% 7,6%
Vir: Eurostat 2012b.
Danska ima zelo prožen trg dela in je ena od dveh najpomembnejših držav v Evropi, ko gre
za konkurenčno raven plač. Plače zaposlenih so na istem nivoju kot plače v drugih
nordijskih državah. Danska delovna sila je ena izmed najproduktivnejših v Evropi.
Na Danskem se je nizka raven brezposelnosti močno povečala v času recesije, saj je po letu
2008, ko je dosegla najnižjo raven in sicer 3,4 odstotke začela naraščati in je v letu 2011
dosegla že 7,6 odstotka, vendar pa ima vsa leta nižjo stopnjo brezposelnosti od povprečja
EU.
16
5. DEVIZNOTEČAJNA POLITIKA NA DANSKEM
Od konca druge svetovne vojne dalje je bila danska krona v režimu fiksnega deviznega
tečaja. Centralna pariteta je nespremenjena že od leta 1987. Od leta 1945 do leta 1973 je
bil tečaj danske krone fiksiran glede na dolar (Bretton Woods sistem). Po razpadu tega
sistema je Danska od leta 1972 do leta 1979 sodelovala v sistemu "kača v tunelu". Danska
je bila članica evropske skupnosti menjalnih tečajev (EMS), od leta 1979 dalje pa je
danska krona tudi sodelovala v sistemu ERM. Centralna pariteta danske krone do DEM, ki
velja tudi danes (vendar do evra), je bila določena že leta 1987, kar kaže na uspešno
vodenje denarne politike in visoko stopnjo konvergence (Genorio 2004, 47).
Cilj, za katerega se je prizadevala centralna banka do 31. decembra 1998, je bil držati
stabilno krono proti glavnim valutam držav članic EMS (nemške marke, nizozemskega
guldna, belgijskega franka, francoskega franka in od leta 1995 tudi avstrijskega šilinga).
Februarja leta 1993 je bil izveden špekulativni napad na dansko krono zaradi splošne
tečajne krize v sistemu ERM. Danska centralna banka je zato razširila pas dovoljenega
nihanja tečaja okoli centralne paritete (iz ±2,25% na ±15%) ter zvišala obrestne mere. Z
nakupi krone je danski centralni banki, v boju proti preveliki depreciaciji krone, pomagala
tudi nemška Bundesbanka in še nekatere druge banke. Sčasoma se je tečaj zopet umiril v
bližini paritete in centralna banka je dovoljene meje nihanja tečaja ob vstopu v ERM II (v
dogovoru z ECB) zožila nazaj na ±2,25% (Genorio 2004, 47).
Danska je od leta 1999 prostovoljno vključena v ERM II. Tečaj je fiksiran na 746,038 kron
za 100 evrov in se zaradi visoke stopnje ekonomske konvergence z državami evro območja
in po dogovoru z ECB giblje v pasu ±2,25%. V obdobju, odkar je Danska v ERM II, se je
krona nahajala blizu paritetne vrednosti, ki je nespremenjena že od leta 1987 (Genorio
2004, 47).
Danska centralna banka ohranja stabilen tečaj krone tako, da intervenira na deviznem trgu
z nakupom ali prodajo tuje valute ter z regulacijo obrestne mere. Če je devizni trg
uravnotežen, danska centralna banka sledi gibanju obrestne mere, ki jo določa ECB. Če trg
ni uravnotežen, danska centralna banka kupuje/prodaja evre in spreminja obrestne mere
neodvisno od ECB, tako da ohranja obrestno pariteto. Tak način vodenja denarne politike
je bil značilen za Dansko že pred vstopom v ERM II. Le da je pred vstopom v ERM II
referenčno valuto predstavljala nemška marka in ne evro (Genorio 2004, 47).
17
6. NOMINALNI DEVIZNI TEČAJ DANSKE KRONE
Na sliki 1 je prikazano gibanje nominalnega deviznega tečaja danska krona/evro od
januarja 1999 do aprila 2012. Prikazana je direktna kotacija, ki nam pove koliko danske
krone je bilo potrebno odšteti za 1 evro. Najvišja vrednost nominalnega deviznega tečaja
danska krona/evro in hkrati najnižja vrednost danske krone v teh letih, je bila januarja 2001
in sicer je bilo potrebno za 1 evro odšteti 7,4642 danske krone. Najnižja vrednost
nominalnega deviznega tečaja danska krona/evro je bila zabeležena maja 2003, ko je bilo
za 1 evro odšteti 7,4246 danske krone. Tako se je nominalni devizni tečaj v opazovanem
obdobju ves čas gibal v določenem intervalu ±2,25% in ni bilo opaziti velikih nihanj.
Slika 1: Gibanje nominalnega deviznega tečaja DKK/EUR
Vir: Eurostat 2012e.
Po negativnem izidu referenduma 28. septembra 2000 za vstop v evroobmočje se fiksen
tečaj ni spremenil. V letu 2000 je danska centralna banka, tako kot ECB, večkrat dvignila
obrestne mere. Razmik med vodilnima obrestnima merama ECB in danske centralne banke
se je povečal, zaradi odliva deviz ter tendence po depreciaciji krone. V pred-
referendumskem obdobju so se kratkoročne obrestne mere dvignile vendar niso povzročile
večjih sprememb na deviznem tečaju. Velika količina neto tujih nakupov vrednostnih
papirjev je v nekaterih obdobjih leta 2000 prispevala k depreciaciji krone. Da bi se Danska
centralna banka izognila fluktuaciji krone je v letu 2000 morala intervenirati na trgu s
prodajo deviz (Genorio 2004, 47).
Od vključitve danske krone v ERM II dalje, je tečaj do evra stabilen in znotraj koridorja
±2,25%. Avtonomne spremembe obrestnih mer so razmeroma majhne. Uravnavanje tečaja
poteka s prodajo in nakupi deviz ter s spremembami obrestnih mer. V začetku leta 1999 je
centralna banka avtonomno zniževala obrestno mero zaradi vse večjega pritoka deviz,
7,46
7,42
7,40
7,41
7,42
7,43
7,44
7,45
7,46
7,47
jan
.99
avg.
99
mar
.00
okt
.00
maj
.01
dec
.01
jul.0
2
feb
.03
sep
.03
apr.
04
no
v.0
4
jun
.05
jan
.06
avg.
06
mar
.07
okt
.07
maj
.08
dec
.08
jul.0
9
feb
.10
sep
.10
apr.
11
no
v.1
1
18
kasnejše spremembe obrestne mere v tem letu so sledile spremembam obrestnih mer ECB.
Podobno je tudi v letu 2001 centralna banka sledila zniževanju obrestnih mer ECB, vendar
je hkrati še dodatno zniževala svojo posojilno obrestno mero, da je ohranjala krono
stabilno. Zaradi razmeroma majhne razlike med obrestnimi merami danske centralne banke
in ECB, so avtonomne spremembe obrestne mere tudi majhne in običajno znašajo 0,05
odstotne točke. Razlika med vodilno obrestno mero ECB in vodilno obrestno mero danske
centralne banke je na primer konec leta 2002 znašala 0,20 odstotnih točk. V tem letu je
danska centralna banka trikrat avtonomno znižala obrestno mero, vsakič za 0,05 odstotne
točke. Sicer je v letu 2002, podobno kot tudi v predhodnih letih, sledila gibanju obrestnih
mer ECB (Genorio 2004, 47).
Tako je bil tečaj danske krone do evra leta 2003 stabilen in na ravni nekoliko močnejši od
osrednjega tečaja v ERM II. V tem letu je bil zabeležena tudi najnižja vrednost
nominalnega deviznega tečaja danska krona/evro. Tako je danska krona apreciirala, kar
vpliva negativno na izvoz ter pozitivno na uvoz, saj je uvoženo blago cenejše. Nato je bil
tečaj danske krone vse do leta 2008 stabilen z manjšimi odstopanji, katere pa je uravnavala
danska centralna banka, s prodajo in nakupi deviz ter s spremembami obrestnih mer. V letu
2008 pa je finančna kriza prizadelo tudi Dansko. Danska krona je bila pod pritiskom v
septembru in oktobru, zato je danska centralna banka pričela s prodajo deviz, vendar to ni
zadostovalo zato je posegla tudi z zvišanje obrestnih mer (Denmarks Nationalbanks,
2012b).
19
7. GIBANJE CEN
Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin meri spremembe v ravni drobnoprodajnih
cen izdelkov in storitev glede na sestavo izdatkov, ki jih potrošniki (domači in tuji)
namenjajo za nakupe predmetov končne porabe na ozemlju svoje države (domače načelo
porabe). Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin je primerljiv indeks cen
življenjskih potrebščin, ki ga računajo države članice Evropske unije in se uporablja za
primerjanje inflacijskih stopenj med temi državami (SURS, 2012b).
7.1 Gibanje cen na Danskem
Slika 2 grafično prikazuje gibanje harmoniziranega indeksa cen življenjski potrebščin
Danske. Tako se je vrednost med opazovanim obdobjem gibala od 87,30 do 116,60. Bazno
leto predstavlja leto 2005, kjer je indeks 100.
Leta 1999 je bila v marcu in aprilu najvišja inflacija in sicer 1,7 odstotka, kar je za 0,5
odstotnih točk več kakor v evroobmočju.
V juliju 2000 se je inflacija na Danskem povečala za 2,8 odstotnih točk več kot v letu
1999, razlog za to povečanje je bil tako na Danskem kot v drugih državah naraščajoče cene
nafte, prav tako pa je k temu veliko pripomogla rast cen najemnin in hrane. Cene
življenjskih potrebščin še so še vedno naraščale hitreje kot v evroobmočju, čeprav se je
razlika že zmanjšala, tako je bila inflacija v juliju za 0,4 odstotne točke višja kakor inflacija
v evroobmočju v primerjavi z koncem 1999, ko je bila za 1,3 odstotne točke višja
(Denmarks Nationalbanks, 2012b).
Stopnja rasti cen življenjskih potrebščin merjena s HICP, je bila maja leta 2001 za 2,8
odstotnih točk nižja v primerjavi s preteklim letom. Od takrat so se cene življenjskih
potrebščin znižale, kar je predvsem posledica bolj zmernega razvoja cen energije ter hrane
(Denmarks Nationalbanks, 2012b).
Leta 2005 je inflacija v smislu letne stopnje rasti indeksa cen življenjskih potrebščin
znašala 2,2 odstotka v avgustu. To je nekoliko višje kakor v predhodnih mesecih, razlog pa
je predvsem v naraščajočih cenah hrane in energije (Denmarks Nationalbanks, 2012b).
V letu 2006 se je inflacija povečala za nekaj manj kot 2 odstotni točki, kljub visokim
cenam nafte. Tako je bil HICP aprila za 1,8 odstotnih točk višji kot leto prej, vendar je bil
nekoliko nižji kakor v evro območju, kjer se je povečal za 2,4 odstotni točki (Denmarks
Nationalbanks, 2012b).
V letu 2007 se je v oktobru inflacija povečala za 2,5 odstotnih točk, kar je bila predvsem
posledica podražitve hrane, čeprav je bila cena nafte visoka, je to imelo le omejen vpliv na
inflacijo, vendar pa so bile posledice vidne že v prihodnjih mesecih (Denmarks
Nationalbanks, 2012b).
V januarja leta 2008 se je inflacija povečala za 3,0 odstotka, kar je v primerjavi s koncem
prejšnjega leta precejšen skok, saj je bila prisotna deflacija, vzrok tega povečanja so bile
višje cene energentov in hrane (Denmarks Nationalbanks, 2012b).
20
Aprila 2010 je bila za 2,4 odstotni točki višja v primerjavi z istim mesecem leta 2009, kar
je bila posledica višjih cen, ter višjih davkov na tobak in drugo blago, vendar je to vplivalo
le kratkotrajno, prav tako pa so nekaj prispevale tudi rastoče cene energije (Denmarks
Nationalbanks, 2012b).
Slika 2: Gibanje cen na Danskem (2005=100)
Vir: Eurostat 2012a.
7.2 Gibanje cen v evroobmočju
Stopnja inflacije v območju evra je vse od leta 1999 do leta 2011 v povprečju znašala 2,60
odstotka. Največji izjemi sta bili julija leta 1991, ko je dosegla 5,0 odstotka, kar je bila
najvišja vrednost ter julija 2009, ko je bila zabeležena najnižja vrednost in sicer – 0,7
odstotka. ECB želi ohraniti inflacijo na srednji rok pod 2 odstotka, prav tako pa
konvergenčni kriterij za inflacijo zahteva, da mora imeti država inflacijo ne za več kot 1,5
odstotne točke višjo kot povprečje 3 držav z najnižjo inflacijo. Kot je razvidno iz slike 3 je
inflacija v območju evra konstanta, vrednosti se gibljejo med 84,00 in 118,16 vrednost 100
pa predstavlja bazno leto 2005. Inflaciji v območju evra in na Danskem sta si zelo podobni
in je le majhna razlika v vrednostih. Glavni dejavniki za oblikovanje HICP so sprememba
cen energije, nafte, stanovanj, hrane,..
Tako je leta 2005 inflacija v območju evra znatno presegla 2 odstotka, kar je bilo predvsem
posledica cen energije in je v septembru znašala 2,6 odstotka. Ravno nasprotno je bilo ob
koncu naslednjega leta ko so cene nafte padle in je inflacija znašala okoli 1,7 odstotka. V
novembru letu 2007 se je ponovno povišala na 3,0 odstotke, kar pa je bila ponovno
posledica visokih cen nafte in hrane, ki so se povišale predvsem zaradi močnejšega
svetovnega povpraševanja. V letu 2009 so se začele kazati prve posledice krize in je
povprečna letna inflacija znašala le 0,3 odstotke. Že v letu 2010 je bila inflacija v območju
87,30
116,60
80,00
85,00
90,00
95,00
100,00
105,00
110,00
115,00
120,00
jan
.99
sep
.99
maj
.00
jan
.01
sep
.01
maj
.02
jan
.03
sep
.03
maj
.04
jan
.05
sep
.05
maj
.06
jan
.07
sep
.07
maj
.08
jan
.09
sep
.09
maj
.10
jan
.11
sep
.11
21
evra merjena z indeksom HICP 1,9 odstotka, kar je bilo skladno s pravili ECB, ki jo želi
ohranjati na ravni okoli 2 odstotkov. V letu 2011 in začetku leta 2012 ostaja inflacija okoli
3,0 odstotka, kar pa je ponovno posledica predvsem višjih cen energentov in drugih
primarnih surovin (ECB, 2012).
Slika 3: Gibanje cen v evroobmočju (2005=100)
Vir: Eurostat 2012a.
84,00
118,16
60,00
70,00
80,00
90,00
100,00
110,00
120,00
130,00
jan
.99
sep
.99
maj
.00
jan
.01
sep
.01
maj
.02
jan
.03
sep
.03
maj
.04
jan
.05
sep
.05
maj
.06
jan
.07
sep
.07
maj
.08
jan
.09
sep
.09
maj
.10
jan
.11
sep
.11
22
8. REALNI DEVIZNI TEČAJ DANSKE KRONE
Opis realnega deviznega tečaja smo podali že v drugem poglavju, ve tem delu pa bomo
podrobneje razložili gibanje realnega deviznega tečaja DKK/EUR. Realni devizni tečaj je
pomemben predvsem, ker nam pokaže mednarodno konkurenčnost izdelkov in storitev
države v našem primeru Danske.
Slika 4: Gibanje realnega deviznega tečaja DKK/EUR
Vir: Eurostat 2012e.
Na sliki 4 je prikazan realni devizni tečaj danska krona/evro od januarja 1999 do aprila
2012. Za izračun realnega deviznega tečaja smo potrebovali nominalni devizni tečaj
danska krona/evro, ter HICP Danske in evroobmočja. Kot je razvidno iz slike 4, je danska
krona apreciirala v primerjavi z evrom v opazovanem obdobju. Maksimum realnega
deviznega tečaja je bil junija 2000 pri 7,74 danske krone za 1 evro, minimum pa je bil
dosežen decembra leta 2011 in sicer je bilo potrebno odšteti 7,29 danske krone za 1 evro.
7,74
7,29
7,00
7,10
7,20
7,30
7,40
7,50
7,60
7,70
7,80
jan
.99
sep
.99
maj
.00
jan
.01
sep
.01
maj
.02
jan
.03
sep
.03
maj
.04
jan
.05
sep
.05
maj
.06
jan
.07
sep
.07
maj
.08
jan
.09
sep
.09
maj
.10
jan
.11
sep
.11
23
9. NAJPOMEMBNEJŠE TRGOVINSKE PARTNERICE DANSKE
Danska ima zelo odprto gospodarstvo. V letu 2010 je uvozila za 65,7 milijard EUR,
izvozila pa za 72,6 milijard EUR blaga. Presežek v blagovni menjavi je znašal 6,9 milijard
EUR. Presežek na tekočem računu pa je v letu 2010 znašal 12,4 milijard EUR, kar
predstavlja 5,3 % BDP. Danska največ trguje z državami EU. Kot je razvidno iz slike 5 je
največ izvozila v Nemčijo (15 % od celotnega izvoza), na Švedsko (12,8 %), v Veliko
Britanijo (9 %), na Norveško (6,1 %) in v ZDA(5,3 %). ZDA so največja neevropska
trgovinska partnerica. Uvozili so največ iz Nemčije (20,6 %), Švedske, Kitajske in
Nizozemske. Trgovina z drugimi državami izven EU se v zadnjih letih povečuje. Največ
izvažajo v ZDA, uvažajo pa iz Kitajske (Izvozno okno, 2012).
Slika 5: Najpomembnejše trgovinske partnerice Danske v letu 2010
Vir: Izvozno okno 2012.
Danska je samozadostna pri proizvodnji energije, njen glavni izvoz pa predstavljajo stroji,
instrumenti in živilski proizvodi. Tako ji trgovanje z drugimi državami EU predstavlja kar
70 odstotkov celotnega izvoza. Od leta 1997 do 2012 Danska v povprečju izvozi
38965,3000 milijard DKK, najvišji izvoz je dosegla marca leta 2011 in sicer 55777,3000
milijard DKK, najnižjega pa maja 1998, ko je izvozila 23762,6000 milijard DKK (Trading
Economics, 2012b).
Dansko gospodarstvo je močno odvisno od zunanje trgovine. Tako Danska uvaža
predvsem stroje, opremo, surovine in polizdelke za industrijo, žita ter izdelke za široko
porabo. Od leta 1997 do 2012 uvozi v povprečju 34921,8000 milijonov DKK, najvišji uvoz
je bil oktobra 2008 in sicer 50363,2000 milijonov DKK, najnižji pa julija leta 1997, ko je
dosegel 21723,8000 milijonov DKK (Trading Economics, 2012c).
Nemčija 15%
Švedska 13%
VB 9%
Norveška 6%
ZDA 5%
Ostale 53%
24
10. NOMINALNI DEVIZNI TEČAJ DANSKE KRONE V PRIMERJAVI Z
VALUTAMI NAJPOMEMBNEJŠIH TRGOVINSKIH PARTNERIC
Danska najpomembnejša trgovinska partnerica na področju izvoza je Nemčija. Ker je
Nemčija prevzela skupno valuto evro, v tem poglavju ni predstavljenega nominalnega
deviznega tečaja DKK/EUR, ker smo ga predstavili že v 6. poglavju.
10.1 Švedska
Na sliki 6 je prikazano gibanje nominalnega deviznega tečaja DKK/SEK v obdobju od
januarja 1999 do aprila 2012. Prikazana je direktna kotacija, ki nam pove koliko danske
krone je potrebno odšteti za 1 švedsko krono. Kot je iz slike 6 razvidno, je danska krona od
januarja 1999 pa do maja 2000 depreciirala, nato ji je sledila manjša apreciacija do
septembra 2001. Od konca leta 2001 pa do avgusta 2008 ni bilo opaziti velikih sprememb
razen manjših nihanj. Konec leta 2008 je opazna apreciacija, marca 2009 pa je opažena
najnižja vrednost nominalnega deviznega tečaja in sicer je bilo potrebno odšteti 0,67
danske krone za 1 švedsko krono. Po marcu 2009 pa je bila opazna depreciacija
nominalnega tečaja.
Slika 6: Gibanje nominalnega deviznega tečaja DKK/SEK
Vir: Eurostat 2012e.
10.2 ZDA
Na sliki 7 je prikazano nominalno gibanje deviznega tečaja DKK/USD. Prav tako je
prikazana direktna kotacija. Glede na celotno gibanje tečaja, je bila danska krona glede na
dolar dokaj nestabilna. Tako je svoj maksimum dosegla junija 2001 in sicer 8,72
DKK/USD, takrat je bila danska krona najšibkejša. Svoj minimum pa je dosegla junija
2008, ko je bilo potrebno odšteti 4,73 DKK/USD takrat pa je bila danska krona
najmočnejša v opazovanem obdobju. Kot je iz slike 7 razvidno je od januarja 1999 pa do
junija 2001 depreciirala, nato je sledila apreciacija vse do julija 2008 z vmesnimi krajšimi
depreciacijami. Od konca leta 2008 pa do leta 2012 so opazna manjša nihanja.
0,90
0,67
0,60
0,65
0,70
0,75
0,80
0,85
0,90
0,95
jan
.99
sep
.99
maj
.00
jan
.01
sep
.01
maj
.02
jan
.03
sep
.03
maj
.04
jan
.05
sep
.05
maj
.06
jan
.07
sep
.07
maj
.08
jan
.09
sep
.09
maj
.10
jan
.11
sep
.11
25
Slika 7: Gibanje nominalnega deviznega tečaja DKK/USD
Vir: Eurostat 2012e.
10.3 Velika Britanija
Iz slike 8 je razvidno gibanje nominalnega deviznega tečaja DKK/GBP od januarja 1999
do aprila 2012. Danska krona je skozi celotno opazovano obdobje nominalno apreciirala.
Tako je devizni tečaj svoj maksimum dosegel oktobra 2000, ko je bilo potrebno odšteti
12,64 danske krone za 1 britanski funt. Svoj minimum pa marca 2009, ko je bilo 8,10
danske krone za 1 britanski funt.
Slika 8: Gibanje nominalnega deviznega tečaja DKK/GBP
Vir: Eurostat 2012e.
8,72
4,73
3,00
4,00
5,00
6,00
7,00
8,00
9,00
10,00
jan
.99
avg.
99
mar
.00
okt
.00
maj
.01
dec
.01
jul.0
2
feb
.03
sep
.03
apr.
04
no
v.0
4
jun
.05
jan
.06
avg.
06
mar
.07
okt
.07
maj
.08
dec
.08
jul.0
9
feb
.10
sep
.10
apr.
11
no
v.1
1
12,64
8,10
6,00
7,00
8,00
9,00
10,00
11,00
12,00
13,00
jan
.99
sep
.99
maj
.00
jan
.01
sep
.01
maj
.02
jan
.03
sep
.03
maj
.04
jan
.05
sep
.05
maj
.06
jan
.07
sep
.07
maj
.08
jan
.09
sep
.09
maj
.10
jan
.11
sep
.11
26
10.4 Norveška
Slika 9 nam prikazuje gibanje nominalnega deviznega tečaja DKK/NOK. Iz slike 9 je
razvidna nestabilnost nominalnega deviznega tečaja, saj se obdobja nominalne apreciiacije
in depreciiacije hitro in skozi celotno opazovano obdobje nenehno menjujeta. Vendar pa
velikih nihanj med maksimumu, ki je bil decembra 2002, ko je bilo potrebno 1,02
DKK/NOK in minimumu, ki je bil decembra 2008, ko je bilo potrebno 0,80 DKK/NOK ni
opaziti.
Slika 9: Gibanje nominalnega deviznega tečaja DKK/NOK
Vir: Eurostat 2012e.
1,02
0,80
0,60
0,65
0,70
0,75
0,80
0,85
0,90
0,95
1,00
1,05
jan
.99
sep
.99
maj
.00
jan
.01
sep
.01
maj
.02
jan
.03
sep
.03
maj
.04
jan
.05
sep
.05
maj
.06
jan
.07
sep
.07
maj
.08
jan
.09
sep
.09
maj
.10
jan
.11
sep
.11
27
11. NOMINALNI EFEKTIVNI DEVIZNI TEČAJ DANSKE KRONE
Poleg spremljanja sprememb posameznih tečajev tujih valut, statistika ves čas računa tudi
gibanje efektivnega tečaja. Koeficient nominalnega efektivnega deviznega tečaja določene
države, kaže povprečno spremembo tečaja njene valute v primerjavi z izbranimi valutami.
To je ponderirano povprečje, v katerem so ponderji običajno zunanjetrgovinski deleži
najpomembnejših trgovinskih partnerskih držav (Žižmond 1993,161). Izračunava in
prikazuje se seveda samo v indeksni obliki in v bistvu pomeni povprečje indeksov
posameznih tečajev, ki sestavljajo košarico. Z narodnogospodarskega stališča in tudi z
vidika vodenja politike deviznih tečajev, je ta kazalec reprezentativnejši kazalec
sprememb, kot sprememba samo ene valute.
V našem primeru smo nominalno vrednost danske krone primerjali z nominalnimi
vrednosti evra, švedske krone, britanskega funta, norveške krone in dolarja. Nominalni
efektivni tečaj smo izračunali tako, da smo nominalne devizne tečaje DKK/EUR, DKK/
SEK, DKK/NOK, DKK/GBP, DKK/USD spremenili v indekse in jih pomnožili z
ponderjem posamezne države, nato smo vse sešteli in delili s vsoto ponderjev, ki jih imajo
trgovinske partnerice v celotnem izvozu.
Slika 10: Nominalni efektivni devizni tečaj
Vir: Eurostat 2012e.
Slika 10 grafično prikazuje gibanje indeksa nominalnega efektivnega deviznega tečaja
Danske krone v primerjavi z valutami trgovinskih partneric Danske, v obdobju od januarja
1999 do januarja 2012. Tako je nominalni efektivni tečaj od januarja 1999 pa do oktobra
2000 depreciiral, kar je bilo ugodno za Dansko, saj se je izboljšal konkurenčni položaj
glede na košarico držav partneric. Nato je od konca leta 2000 pa do marca 2009 opaziti
rahlo apreciiacijo in s tem zmanjšanje konkurenčnega položaja Danske. Od konca leta
2009 do 2012 je ponovno opaziti depreciacijo deviznega tečaja. Maksimum je nominalni
efektivni tečaj dosegel oktobra 2000 in sicer 110,13 indeksnih točk, svoj minimum pa
marca 2009 pri 89,72 indeksnih točkah.
110,13
89,72
80
85
90
95
100
105
110
115
jan
.99
avg.
99
mar
.00
okt
.00
maj
.01
dec
.01
jul.0
2
feb
.03
sep
.03
apr.
04
no
v.0
4
jun
.05
jan
.06
avg.
06
mar
.07
okt
.07
maj
.08
dec
.08
jul.0
9
feb
.10
sep
.10
apr.
11
no
v.1
1
28
12. REALNI EFEKTIVNI DEVIZNI TEČAJ DANSKE KRONE
Da bi vedeli ali postaja naše blago relativno cenejše ali relativni držaje v primerjavi s tujim
blagom, moramo upoštevati spremembe cen doma in v tujini. Realni efektivni tečaj pa v
svojem izračunu upošteva poleg razmerja med deviznimi tečaji tudi razmerja med
relativnimi cenami. Z izračunom lahko ugotovimo, kako konkurenčna je naša država v
primerjavi s tistimi s katerimi največ trguje.
Realni efektivni devizni tečaj smo izračunali po naslednji enačbi:
(
) (
) (
)
Kjer oznake pomenijo:
REDT – realni efektivni devizni tečaj,
NDT- nominalni devizni tečaj,
P*- indeks cen v tuji državi,
P- indeks cen v domači državi
p- ponder; delež trgovinske partnerice v celotnem izvozu domače države
Iz slike 11 je razviden realni efektivni devizni tečaj in če sliko primerjamo z nominalnim
efektivnim tečajem, vidimo da se gibljeta podobno, razlika je le v vrednostih. Tako vidimo,
da je bilo od leta 2000 pa do septembra 2009 obdobje realne efektivne apreciiacje, v
septembru je realni efektivni tečaj dosegel svoj maksimum in sicer 108,64 indeksnih točk.
Nato je od marca 2009 sledila realna efektivna depreciiacija, katere posledica je večja
konkurenčnost Danske, saj je bila inflacija na Danskem nižja kot v primerjanih državah. V
marcu 2009 je realni efektivni tečaj dosegel svoj minimum in sicer 94,14 indeksne točke.
Slika 11: Realni efektivni devizni tečaj
Vir: Eurostat 2012e.
108,64
94,14
9092949698
100102104106108110
19
99
M0
1
19
99
M0
7
20
00
M0
1
20
00
M0
7
20
01
M0
1
20
01
M0
7
20
02
M0
1
20
02
M0
7
20
03
M0
1
20
03
M0
7
20
04
M0
1
20
04
M0
7
20
05
M0
1
20
05
M0
7
20
06
M0
1
20
06
M0
7
20
07
M0
1
20
07
M0
7
20
08
M0
1
20
08
M0
7
20
09
M0
1
20
09
M0
7
20
10
M0
1
20
10
M0
7
20
11
M0
1
20
11
M0
7
29
13. PRIBLIŽEVANJE DANSKE MAASTRICHTSKIM KRITERIJEM
Pogodba o Evropski uniji (Maastrichtska pogodba) določa konvergenčne kriterije, ki jih
morajo države članice doseči, če se želijo vključiti v EMU in tako prevzeti enotno valuto.
Ti konvergenčni kriteriji se nanašajo na (BSI, december 2009):
Cenovno stabilnost, ki je v državi dosežena, ko stopnja letne inflacije ni za več kot 1,5
odstotne točke višja kot v povprečju treh držav članic z najnižjo stopnjo inflacije v tem
letu.
Javne finance: Proračunski primanjkljaj kot delež BDP na koncu finančnega leta ne
sme presegati 3 % BDP. Če temu ni tako, mora znatno upadati in se približevati meji
blizu 3 % BDP. Primanjkljaj je lahko nekaj časa na ravni približno 3% BDP, če gre za
nenaden šok. Javni dolg kot delež BDP, ne sme na koncu finančnega leta presegati
60% BDP. Če to mejo presega, mora javni dolg kot delež BDP do vstopa v EMU
zadosti pasti in se z zadovoljivo hitrostjo približevati meji 60% BDP.
Stabilnost deviznega tečaja je dosežena, ko je valuta države članice vsaj dve leti
vključena v sistem ERM, in v tem času ne devalvira na lastno pobudo države članice
napram nobeni valuti druge države članice.
Dolgoročne nominalne obrestne mere ne smejo biti za več kot dve odstotni točki
višje, kot obrestne mere v treh državah članicah, ki so najboljše glede cenovne
stabilnosti, torej tistih z najnižjo inflacijo.
Ob tem mora biti centralna banka neodvisna od vladnih institucij, ne sme dajati posojil
državi, prav tako javni sektor ne sme imeti privilegiranega dostopa do storitev finančnega
sektorja. Država sme uvesti enotno valuto, ko izpolni vse navedene konvergenčne kriterije.
Junija 1992 so na Danskem imeli referendum, na katerem so se odločali o sprejetju
pogodbe iz Maastrichta. To pogodbo so volivci zvrnili. Maja 1993 so sprejeli popravljeno
verzijo Maastrichtske pogodbe, ki Danski predvideva med drugim tudi to, da ne bo sprejela
enotne valute - evra. Danci so izvedli tudi referendum o uvedbi enotne evropske valute, ki
je bil 28. Septembra 2000. Večina in sicer 53,1 % volivcev, se je izrekla proti uvedbi evra
na Danskem. Odločitev volivcev je bila povsem politično naravnana in ni imela globljih
ekonomskih vzrokov.
Tako ima Danska ima poleg Velike Britanije poseben položaj, saj je v postopku pogajanj
dosegla, da se sama odloči ali želi uvesti evro po izpolnitvi konvergenčnih kriterijev. Ima
tako imenovano »opt-out« pravico, kar pomeni, da ji ni potrebno uvesti evra, tudi če
izpolnjuje zahtevane konvergenčne kriterije.
30
Tabela 4: Ekonomski kazalniki konvergence Danske v obdobju od leta 1999 do 2011
Leto
Cenovna
stabilnost
(inflacija po
HICP)
Javne finance (javno
finančnik
primanjkljaj ali
presežek)
Javne finance
( bruto javni dolg)
Dolgoročne
obrestne mere
1999 2,5% 1,3% 58,1% 4,9%
2000 2,9% 2,2% 52,4% 5,7%
2001 2,4% 1,2% 49,6% 5,1%
2002 2,4% 0,3% 49,5% 5,1%
2003 2,1% -0,1% 47,2% 4,3%
2004 1,2% 1,9% 45,1% 4,3%
2005 1,8% 5,0% 37,8% 3,4%
2006 1,9% 5,0% 32,1% 3,8%
2007 1,7% 4,8% 27,5% 4,3%
2008 3,4% 3,3% 34,5% 4,3%
2009 1,3% -2,8% 41,8% 3,6%
2010 2,3% -2,8% 43,7% 2,9%
2011 2,8% -3,7% 44,2% 2,8%
Vir: OCED 2012a,b,c,d.
Cenovna stabilnost
Danska naj ne bi imela težav z stabilnostjo cen, saj se je inflacija gibala pod referenčno
vrednostjo ali blizu te vrednosti. Tako se je od leta 1999 pa do leta 2007 zmanjševala,
občasno so bila krajša nihanja. V referenčnem obdobju od aprila 2007 do marca 2008 je
12-mesečna povprečna stopnja inflacije na Danskem znašala 1,7 % kar je veliko pod
referenčno vrednostjo, 3,2 % določeno za to leto. V referenčnem obdobju od aprila 2009
do marca 2010, je 12-mesečna povprečna stopnja inflacije na Danskem znašala 2,3 %, kar
je nad vrednostjo 1,0 %, ki je določena za to leto, že v naslednjem obdobju od aprila 2011
do marca 2012 pa je 12- mesečna povprečna stopnja inflacije po HICP na Danskem
znašala 2,8 %, kar pa je ponovno pod referenčno vrednostjo za to leto, ki je znašala 3,1 %
(Denmarks Nationalbank, 2012b) .
Javne finance
Proračunski primanjkljaj se je ves čas od leta 1993 zmanjševal. Takrat je bil na ravni 2,9 %
BDP, leta 1997 pa je bil zabeležen že proračunski presežek v višini 0,4 % BDP. Nato je
Danska vse do leta 2008 beležila presežek, izjema je bilo le leto 2003, ko je imela
proračunski primanjkljaj v višini 0,1 %. Od leta 2009 naprej pa beleži primanjkljaj, in v
letu 2011 je že presegel referenčno vrednost 3,0 odstotka.
Tudi javni dolg na Danskem ni velik problem. Tako je že leta 1998 padel pod
konvergenčno stopnjo 60 % in sicer na 56,2 % BDP, ter se v naslednjih letih še zniževal in
v letu 2007 dosegel 27,5 odstotkov, kar je veliko pod referenčno vrednostjo. V naslednjih
31
letih pa je ponovno začel naraščati in je v leti 2011 dosegel 44,2 %, vendar še ne presega
kriterijev(Denmarks Nationalbank, 2012b) .
Dolgoročne nominalne obrestne mere
Dolgoročne obrestne mere so na Danskem kot tudi v Evro območju po letu 1996 začele
padati in med enimi in drugimi ni bilo več kot 0,3 odstotne točke razlike. Čeprav so bile
dolgoročne obrestne mere na Danskem nekoliko nad ravnjo tistih v Evru območju pa
vendar vedno pod konvergenčno mejo. Tako so bile v letu 2007 na ravni 4,3 %, kar je pod
referenčno vrednostjo, ki je znašala 6,5 %, v naslednjih letih pa se je raven dolgoročnih
obrestnih mer na Danskem še zniževala in so v letu 2011 dosegle raven 2,8 % , torej so bile
pod referenčno vrednostjo za konvergenčni kriterij obrestnih mer, kjer je bila meja 5,8
odstotka (Denmarks Nationalbank, 2012b).
ERM
Danska krona je bila že vključena v sistem ERM. V letih 1994 in 1995 je prišlo do
določenih odklonov vrednosti te valute, vendar so bili ti odkloni znotraj meja odstopanja,
torej +/- 2, 25 %. V začetku leta 1996 je prišlo do nadaljnjih nestabilnosti, ki so povzročile,
da je krona, apreciirala. Od takrat naprej, je bil tečaj krone stabilen. Danska krone je že od
začetka vključena v sistem tečajev ERM II, pri čemer je za dansko krono dovoljeno
odstopanje +/- 2, 25 %, medtem ko je običajna meja odstopanja +/- 15 %. Danska
izpolnjuje kriterije glede deviznega tečaja (Denmarks Nationalbank, 2012b).
32
14. TEKOČI RAČUN
V transakcije tekočega računa plačilne bilance se vključujejo vse » realne« transakcije med
rezidenti ene države in rezidenti vseh drugih držav. Transakcije v okviru tega dela plačilne
bilance so razdeljene na štiri osnovne skupine in sicer glede na razlike v značilnostih
posameznih skupin transakcij. V okviru tega so transakcij razdeljene na blago, storitve,
dohodke od dela in kapitala ter tekoče transferje (Mrak 2002, 17).
Prva skupina transakcij v okviru tekočega dela plačilne bilance je blagovna menjava. Le-ta
vključuje izvoz in uvoz osnovnega blaga. Gre za menjavo tistega blaga, pri katerem je
mogoče natančno vedeti, kdaj, kje in kako gre to blago preko državne meje. V plačilni
bilanci se izvoz beleži kot kreditna, uvoz pa kot debetna postavka. Če je država v
določenem obdobju ustvarila z izvozom blaga več deviznih sredstev, kot jih je uporabila za
uvoz blaga, ima ta država presežek (suficit) v blagovni menjavi. Če pa je bilo obratno-
uvoz blaga je bil večji od izvoza, je bil primanjkljaj (deficit) države v njeni trgovinski
bilanci (Mrak 2002, 17).
Poleg blagovne menjave zunanje trgovine pa plačilna bilanca tekočega računa vključuje še
tri skupine neblagovne menjave. Vse tri skupine transakcij imajo eno skupno značilnost-
predmet prehoda prek meje namreč fizično ni viden.
V to skupino transakcij so vključeni prejemki deviz oziroma devizna plačila za naslednje
vrste transakcij: transport in potovanja; preostale storitvene transakcije so združene v
postavko druge storitve, ki združuje komunikacijske in konstrukcijske storitve,
zavarovanje, finančne storitve, računalniške in informacijske storitve, pravice in licence,
preostale poslovne storitve, osebne, kulturne in rekreativne storitve ter vladne storitve.
Dohodki, ki pomenijo nadomestilo za uporabo izvoženih oziroma uvoženih produkcijskih
faktorjev, torej kapitala in dela. Mednje štejemo: prejemke za opravljeno delo, ki se
plačujejo nerezidentom (npr. mejnim, sezonskim in drugim kratkoročnim delavcem, ki
opravljajo delo v tujini), in ustrezne izdatke, ki so izkazani kot » dohodki od dela «, ter
prejemke dohodkov, ki se oblikujejo na temelju finančnih terjatev do tujine, in izdatke na
temelju obveznosti do tujine; ti prejemki in izdatki temeljijo na neposrednih naložbah,
naložbah v vrednostne papirje (portfolio naložbe) in na posojilih v plačilni bilanci so
izkazane kot »dohodki od finančnih sredstev« (SURS, 2012).
Tekoči transferji zajemajo vse transferje med rezidenti in nerezidenti, ki niso prenosi
kapitala, razen: transferjev lastništva osnovnih sredstev; transferjev sredstev, ki so v zvezi
(ali pogojeni) z nabavo ali s prenehanjem razpolaganja z osnovnimi sredstvi; oprostitev
obveznosti do upnikov brez kakršnega koli nadomestila.
Tekoči transferji neposredno vplivajo na raven razpoložljivega dohodka in na porabo blaga
ali storitev, tako da zmanjšujejo dohodkovne in porabne možnosti dajalcu in jih povečujejo
prejemniku transferja. Značilne vrste tekočih transferjev so: denarni prenosi za financiranje
tekočih izdatkov držav, prejemnic tekočih transferjev, darila in pomoči v naravi (hrana,
obleka, zdravila, vojaška oprema itd.), prispevki držav članic mednarodnim organizacijam
(SURS, 2012).
33
14.1 Tekoči račun na Danskem
Kot je razvidno iz slike 12 je Danska v začetku letošnjega leta poročala o presežku 8022
milijonov DKK ali 5,50 % BDP. Tako je bil povprečni tekoči račun od leta 1980 pa do leta
2010 0,45 odstotkov BDP. Najvišja vrednost je bila zaznana v decembru leta 2010 in sicer
5,50 odstotka BDP in najnižja vrednost v decembru leta 1986 in sicer – 0,6 odstotka.
Dansko gospodarstvo je zelo odvisno od zunanje trgovine. Samozadostna je na področju
energije, proizvodnje nafte, zemeljskega plina, vetra in bioenergije. Uvaža pa predvsem
surovine in polizdelke za industrijo, žita, živila in izdelke široke porabe. Trgovina z
drugimi državami EU ji predstavlja skoraj 69% njenega izvoza in 74% njenega uvoza
(Trading Economics, 2012).
Slika 12: Tekoči račun na Danskem (mili DKK)
Vir: Trading Economics 2012a.
Tabela 5: Saldo tekočega računa (% BDP) na Danskem
Leto 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Danska 1,75 1,41 3,02 1,99 3,4 2,2 4,2 2,9 1,3 2,6 3,6 5,49
Vir: OECD 2012e.
Tabela 5 prikazuje saldo tekočega računa, ki je vsota neto izvoza blaga, storitev, neto
prihodkov in neto tekočih transferjev. Razvidno je, da je imela Danska od leta 1999 pa do
2010 presežek v tekočem računu, to pomeni, da je več izvozila kot uvozila. Tako je leta
2010 dosegla najvišjo vrednost v zadnjih 35 letih in sicer 5,49 % BDP-ja, medtem ko je
bila najnižja vrednost leta 1986 in sicer – 5,20 % BDP-ja. Tako je presežek v letih močno
prispeval k zmanjševanju zunanjega dolga. Leta 2000 se je ohranila raven iz prejšnjega
leta, izvoz je bil še naprej dober zaradi dobre rasti v Evropi, rast uvoza pa se je povečala
zaradi povečanja poslovnih naložb. Izboljšalo se je stanje blagovne menjave in storitev v
primerjavi z prejšnjim letom, obresti in transferji pa so se poslabšali. Leta 2001 je bilo
zmerno domače povpraševanje, navlaženo z uvozom in zmanjšana izkoriščenost
zmogljivosti, kar se je lahko uporabilo za povečanje izvoza, čeprav je izvoz odvisen tudi
od rasti in razvoja drugih trgov ter konkurenčnosti. Danski izvoz je manj občutljiv na
34
ciklična nihanja kot izvoz drugih držav članic EU. Razlog je lahko, da izvoz na Danskem
predstavlja elemente storitev, vključno z pomorskim prevozom, kmetijskimi proizvodi in
farmacevtskimi izdelki, medtem ko tradicionalni industrijski izdelki predstavljajo manjši
delež. Poleg tega pa ima Danska relativno veliko število malih in srednjih podjetij z močno
sposobnostjo hitrega prilagajanja. Vrednost v letu 2002 je bila nekoliko nižja kot v
prejšnjem letu, kar je posledica nižjega presežka v bilanci storitev. Leta 2003 je bil saldo
tekočega računa 3,4 % BDP-ja, kar je posledica višjega presežka v bilanci blaga in storitev,
kar je pozitivno vplivalo na večji tovorni promet in šibke uvozne cene. V letu 2004 se je
saldo tekočega računa znižal, kar je posledica nižjega presežka v trgovinski bilanci in
bilanci storitev ter predvsem zaradi relativno visoke rasti domačega povpraševanja. Po
rahlem padcu v letu 2007 se je naslednje leto že pokazalo izboljšanje. Po nekaj letih
slabšega presežka v blagovni menjavi, se je ta izboljšal, poleg tega pa je presežek
prihodkov od naložb precej povečal (OECD, 2012).
Slika 13: Izvoz blaga in storitev (v % BDP) na Danskem
Vir: Trading Economics 2012.
Iz slike 13 je razviden izvoz blaga in storitev v % BDP na Danskem. Ta predstavlja
vrednost vsega blaga in drugih storitev na trgu, ki jih opravlja Danska drugod po svetu.
Vključujejo vrednost blaga, tovorni promet, zavarovanje, transport, potovanja, avtorske
honorarje licenčnine in druge storitve, kot so komunikacije, gradbeništvo, finančne,
informacije, poslovno, osebno in vladne službe. Izključujejo sredstva za zaposlene in
prihodke od naložb ter prenos plačil. Na sliki 13 so prikazani podatki od januarja 2000 pa
do januarja 2010. Kot lahko vidimo, je največji izvoz blaga in storitev bil januarja 2008 in
sicer 55,09 % BDP, medtem ko je bil najnižji zabeležen januarja 2003 in sicer 45,43 %
BDP.
35
Slika 14: Uvoz blaga in storitev (v % BDP) na Danskem
Vir: Trading Economics 2012.
Iz slike 14 je razviden uvoz blaga in storitev v % BDP na Danskem. Uvoz blaga in storitev
predstavlja vrednost vsega blaga in drugih storitev na trgu, pridobljenih od ostalega sveta.
Vključuje enake postavke kot smo jih našteli že pri izvozu. Kot je razvidno iz slike, je uvoz
naraščal od leta 2003 pa vse do leta 2008, ko je bil 51,92 % BDP-ja, nato je leta 2009 padel
na 44,06 % BDP-ja. Danska ima zelo malo naravnih virov, zato je Dansko gospodarstvo
močno odvisno od uvoženih surovin in zunanje trgovine. Danska zagovarja liberalno
trgovinski politiko.
36
15. SKLEP
Danka je od leta 1999 članica ERM II, prav tako je vse do leta 2010 izpolnjevala vse
konvergenčne kriterije, vendar se ni odločila za skupno valuto evro, ampak je obdržala
svojo krono. Takšno odločitev so izglasovali državljani na referendumu leta 2000. Danska
krona je vezana na evro in se giblje v pasu +/- 2,25%.
Danska velja za eno gospodarsko najrazvitejših držav na svetu, ima moderno in stabilno
gospodarsko ureditev, stabilno gospodarsko rast, ki ji omogoča visok nivo socialnih
storitev. Spada med najbogatejše evropske države saj ima visok BDP na prebivalca, ki je v
letu 2011 znašal 48,872 EUR, in je višji kot v evroobmočju. Inflacija na Danskem je v
opazovanem obdobju od leta 1999 do 2011 na isti ravni kot inflacija evroobmočja. Tako
kot ostale države je tudi Dansko v obdobju 2008-2008 prizadela gospodarska kriza.
Povečala se je brezposelnost od leta 2003 do 2007 za polovico, BDP se je leta 2009
zmanjšal za 5 odstotkov glede na prejšnje leto, prav tako se je zmanjšal izvoz.
Nominalni devizni tečaj danska krona/evro je bil v opazovanem obdobju stabilen in ni bilo
opaziti velikih nihanj, saj se je ves čas gibal v določenem intervalu +/- 2,25 odstotka.
Najvišja vrednost deviznega tečaja DKK/EUR je bila januarja 2001, ko je bilo potrebno za
1 evro odšteti 7,4642 danske krone, hkrati pa je bila to tudi njena najnižja vrednost v teh
letih. Danska krona je v opazovanem obdobju v primerjavi z evrom ob upoštevanju cen v
obeh državah apreciirala.
Danska ima zelo odprto gospodarstvo in je močno odvisna od drugih držav. Njene
najpomembnejše izvozne trgovinske partnerice so Nemčija, Norveška, Švedska, Velika
Britanija in ZDA. Z izračunom efektivnih deviznih tečajev danske krone, smo ugotovili,
kako konkurenčna je Danska v primerjavi s svojimi trgovinskimi partnericami. V obdobju
od leta 1999 do 2011 danska krona realno efektivno apreciirala za 14,5 odstotka.
Kot pravi plačilnobilančna teorija, je devizni tečaj neposredna posledica stanja tekočega
računa plačilne bilance. Ko država več izvaža kot uvaža, to vpliva na krepitev domače
valute oziroma na apreciacijo domače valute. Nasprotno se dogaja ob primanjkljaju tekoče
bilance, ko domača valuta depreciira. V bilanci tekočega računa Danske je skozi
opazovano obdobje opaziti presežek, kar pomeni, da je več izvozila kot uvozila. V začetku
letošnjega leta je poročala o presežku 8022 milijonov DKK. Glede na to, da je v
opazovanem obdobju danka krona realno apreciirala, je to v skladu s plačilnobilančno
teorijo.
37
POVZETEK
Devizni tečaj je cena tuje valute izražena v domačem denarju in omogoča primerjavo
domačih cen s tujimi in obratno. Ima zelo pomembno vlogo pri konkurenčnost domačega
gospodarstva. V delu diplomskega seminarja je predstavljeno gibanje danske krone od leta
1999 do 2012. Danska krona je vključena v sistem tečajev ERM II, pri čemer ji je
dovoljeno odstopanje +/- 2,25%. Tako je bila v opazovanem obdobju danska krona v
primerjavi z evrom stabilna in ni bilo opaženih prevelikih nihanj. Prav tako, pa je na
podlagi efektivnega deviznega tečaja opaziti dober konkurenčen položaj Danske v
primerjavi s državami, s katerimi največ trguje.
Tekoči račun plačilne bilance je pomemben makroekonomski pokazatelj delovanja države,
določa namreč razvoj stanja obveznosti države do tujine. Država lahko ima primanjkljaj ali
presežek na tekočem računu. Velikokrat je razlog za dolgotrajen primanjkljaj posledica
neravnovesnega menjalnega tečaja. Danska ima v opazovanem obdobju vse skozi presežek
v tekočem računu in je v začetku letošnjega leta dosegel 5,50% BDP.
KLJUČNE BESEDE: nominalni devizni tečaj, realni devizni tečaj, efektivni devizni tečaj,
tekoči račun, Maastrichtski konvergenčni kriteriji, Danska.
38
ABSTRACT
Exchange rate is the price of foreign currency expressed in domestic currency and allows
comparison of domestic prices to foreign and vice versa. It has a very important role in the
competitiveness of the domestic economy. The part of the thesis presents the movement of
Danish krone from 1999 to 2012. Danish krone is included in the ERM II system, where
+/- 2,25% is the allowed tolerance. In this way, the Danish krone was stable in comparison
to Euro. No major fluctuations were noticed. Good competitive position of Denmark in
comparison to countries with which it trades the most, was also observed on the basis of
effective exchange rate.
Current account in the balance of payments is an important macroeconomic indicator of
country’s functioning, as it determines development of state liabilities to foreign countries.
A country can have deficit or surplus in the current account. Often the reason for the long-
term deficit results from non-equilibrium exchange rate. All through the observed period,
Denmark has had a surplus in the current account, which reached 5,50% of GDP at the
beginning of this year.
KEY WORDS: nominal exchange rate, real exchange rate, effective exchange rate, current
account, Maastricht convergence criteria Denmark.
39
LITERATURA IN VIRI
Banka Slovenije. 2012. Kriteriji za uvedbo evra. Dostopno na: www.bsi.si/ekonomska-in-
monetarna-unija.asp?MapaId=127810.5.2012.
Bekő, Jani. 1998. Devizni tečaj in zunanje trgovinska menjava v majhnih gospodarstvih.
Maribor: EPF.
Denmarks National bank. 2012a. Monetary policy. Dostopno na:
http://www.dst.dk/pukora/epub/upload/14468/sy2009.pdf5.5.2012.
Denmarks National banks. 201b2. Monetary review. Dostopno na
:http://www.nationalbanken.dk/DNUK/Publications.nsf/Publikationer.HTML?openview&
RestrictToCategory=Monetary%20Review10.5.2012.
Genorio, Hana, Roter Mojca, Strojan- Kastelec Andreja in Žumer, Tina. 2004. Denarna in
fiskalna politika v primerljivih državah pred in po vstopu v ERM, julij 2004. Banka
Slovenije. Dostopno na:
www.bsi.si/library/includes/datoteka.asp?DatotekaId=100215.5.2012.
ECB. 2012. Monthly Bulletin. Dostopno na:
http://www.ecb.eu/pub/mb/html/index.en.html15.5.2012.
Eurostat. 2012a. HICP. Dostopno na:
http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/hicp/data/database5.5.2012.
Eurostat. 2012b. Unemployment. Dostopno na:
http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/employment_unemployment_lfs/data/m
ain_tables5.5.2012.
Eurostat. 2012c. GDP per capita. Dostopno na:
http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/national_accounts/data/main_tables
4.5.2012.
Eurostat. 2012d. Real GDP growth rate. Dostopno na:
http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/national_accounts/data/main_tables
4.5.2012.
Eurostat. 2012e. Exchange rate. Dostopno na:
http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/exchange_rates/data/database5.5.2012.
Finance. 2012. Na Danskem maja rekordna brezposelnost. Dostopna na:
http://www.finance.si/51634/Na_Danskem_maja_rekordna_stopnja_brezposelnosti15.5.2
012.
40
OECD. 2012a. Government net lending. Dostopno na :
http://stats.oecd.org/Index.aspx?QueryId=32440#10.5.2012.
OECD. 2012b. Interest rates. Dostopno na:
http://stats.oecd.org/Index.aspx?QueryId=32454 10.5.2012.
OECD. 201c2. Gross public debt. Dostopno na:
http://stats.oecd.org/Index.aspx?QueryId=32455# 10.5.2012
OECD. 2012d. Consumer prices. Dostopna na
:http://stats.oecd.org/index.aspx?queryid=22519# hicp10.5.2012.
OECD. 2012e. Current account- balance of payments. Dostopno na: http://www.oecd-
ilibrary.org/trade/current-account-balance-of-payments_20743920-table510.5.2012.
Izvozno okno. 2012. Predstavitev države. Dostopno na:
http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Danska/Predstavitev_drzave_4
277.aspx5.5.2012.
Mrak, Mojmir. 2002. Mednarodne finance. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.
Notar, Matej.1989. Devizni tečaj. Ljubljana: Pegaz.
Senjur, Marjan. 1995. Makroekonomija odprtega gospodarstva. Ljubljana: Ekonomska
fakulteta.
Setnikar- Cankar, Stanka. 2004. Temelji ekonomije. Ljubljana: Narodna in univerzitetna
knjižnica.
Strašek, Sebastjan in Žižmond, Egon. 1999. Ekonomska analiza in politika. Maribor: EPF.
SURS. 2012a. Plačilna bilanca. Dostopno na: http://www.stat.si/letopis/2000/31_00/31-
00.doc15.5.2012.
SURS. 2012b. HICP. Dostopno
na: http://www.stat.si/vodic_oglej.asp?ID=143&PodrocjeID=45.5.2012.
Trading Economics. 2012a. Current account. Dostopno na:
http://www.tradingeconomics.com/denmark/current-account5.5.2012.
Trading Economics:2012b. Export Dostopno na:
http://www.tradingeconomics.com/denmark/exports.5.5.2012.
Trading Economics:2012c. Impotrs Dostopno na:
http://www.tradingeconomics.com/denmark/imports. 5.5.2012
41
Veleposlaništvo Danske. 2012. Economy. Dotopno na:
http://www.um.dk/publikationer/um/english/factsheetdenmark/economy/html/chapter01.ht
m15.5.2012.
Zbašnik, Dušan. 2001. Mednarodne poslovne finance. Maribor: EPF.
Žižmond, Egon. 1993. Ekonomika narodnega gospodarstva. Ljubljana: Državna založba
Slovenije.
Recommended